Kulturni pomen imenoslovja rib.*
t Dr. Henrik Tuma — Ljubljana.
Povod tej Študiji mi je dala knjiga »Od koga naučiše jadran-
ski Jugosloveni pomorstvo i ribarstvo« prof. P. Skoka, katero je
1. 1933. izdala Jadranska Straža kot del pomorske biblioteke.
Skokovo delo je ne le zanimivo za vsakega, marveč se tika pro-
blema, ki zasluži izdatno predelanje nazivov ribarstva po jezi-
koslovni in prirodoslovni poti. Izdanje na sebi ima gotovo poli-
tične namene, kakor sploh »Pomorska biblioteka« Jadranske
Straže, vendar je problem, katerega je postavila Jadranska Straža
tudi posebne zgodovinske in kulturne važnosti.
V politični smeri prof. Skok na vprašanje Jadranske Straže
odgovarja: Naravna kulturna kontinuiteta Dalmacije ni dana s
severnimi Italijani, Benečam, marveč s starimi Romani — Latinci
in Gi^ki — Bizantinci. Benečanski jezik se je vrinil pozneje izza
dobe, ko so Benečani zasedli Dalmacijo od konca desetega sto-
letja naprej, ponajveč pa vsled skoraj šeststoletnih trgovskih in
gospodarskih zvez z Benetkami.
Svoj odgovor profesor Skok opira deloma na zgodovinske
podatke, največ pa na jezikovne izsledke iz imenoslovja morskih
rib. Izhaja iz toliko premlevanega zgodovinskega stališča, da so
balkanski Sloveni prišli na jug šele pričetkom sedmega stoletja
iz Poles j a in Pripet j a. Niso prišli kot bojevniki, kakor germanska
plemena, ampak kot ribiči — poljedelci. Zasedli so piano Dalma-
cijo po dolinah, ob rekah in poljih, dočim so utrjena mesta ostala
v rokah Bizantincev, oziroma Romanov. Prof. Skok tudi upravi-
čeno trdi, da Sloveni sploh niso bili graditelji mest, slovenski
urbanizem ni bil izviren nikjer in nikdar.
V svoji stari domovini v Pripetju in Polesju, bogati na vo-
dovju, so Sloveni morali biti ribiči. Kljub temu v svojo novo
domovino niso prenesli svojih imen! za morske ribe, marveč je vse
imenoslovje rib Dalmacije grško^latinske in pozneje italijansko-
benečanske podlage. Imenoslovje ribarstva se je torej v Dalma-
ciji razvilo še le za dobe sožitja Romanov in Slovenov. Ako
* Redakcija »Etnologa« se ne strinja z izvajanji na koncu te studije ali jo
objavlja zaradi važnega; materiala, ki ga je zbral pokojni avtor. On je bil zanimiv
pobornik slovanskega autohtonizma v Noriku in Iliriku. — Redaktor.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 35
izločimo posamezna imena, pridemo zopet do izsledka, da grška
in romanska imena ne prihajajo od apeninske obale, nego od
domačih Romanov in Bizantincev, katere so Sloveni zatekli takrat,
ko so se doselili v Dalmacijo.
Prof. Skok se omejuje pri proučevanju imenoslovja jadranskih
rib skoraj izključno na grško - romansko imenoslovje. Vendar
moramo, ako hočemo dobiti kritičen pregled, ki dovoljuje delati
iz imenoslovja opravičene sklepe na prvotno kulturo Slovenov,
sestaviti imenoslovje rib ne le v jugoslovenskih vodah, marveč
po celem prostoru, katerega so Sloveni domnevno zavzemali
takrat, ko so bili najbolj razširjeni ter moramo primerjati to
imenoslovje s sosednjim germanskim, romanskim in grškim.
Ugotovimo pri tem, da so vsa ribja imena južno evropejskih
morij grška, v prav neznatnem številu latinska, nekatera imena
tudi neznanega izvora, kar se splošno pripisuje sredozemcem.
Imenoslovje nemških in ruskih rek ter severnega morja nam pa
kaže slovansko lice. Posebno velike imenitne ribe ruskih voda
kažejo na davno razvito trgovino med Slovani in Germani preko
Baltov. Ruska imena so deloma prešla tudi v znanstveno imeno-
slovje.
S tem primerjanjem dobimo pa tudi drugačen pogled na
imenoslovje rib Jadrana ter splošno pogled na pradavno kulturno
dobo Slovenov v Evropi.
Kakor se prof. Skok brez prave kritike opira na prevzete
zgodovinske podatke in teorije, tako presoja tudi ribja imena
skoraj zgolj iz fonetičnega stališča, se ozira premalo na prirodo-
slovne odločilne podatke ter se ogiblje semantične poti.
Zemljepisno bi ločil dve imenoslovni skupini, eno sredozem-
skega morja, jezikovno grško - latinsko - romansko, drugo sever-
no - baltiškega morja in ruskih rek, jezikovno slovansko - ger-
mansko. Za pregled naj služi priložen slovarček rib v slovanskih
vodah. Sestavljen je na podlagi sledečih del:
1) »Ribe« dr. M. Kišpatič, Mat. Hrvatska 1893. Pod znameinjem Kišp.
2) »Narodna imena riba v Srbiji« Dušan Stojičević. Izdanje Muzeja
Srpske zemlje. Beograd 1927. Pod znamenjem St.
3) »Brehm's Tierleben« Band 23. Volksausgabe. Guttenberg Wien. Pod
znamenjem Brehm.
4) »Die mitteleuropäischen Südwasserfische«. Dr. E. Bade Berlin. Her-
mann Walter's Verlagsbuchhandlung 1901. Pod znamenjem Dr. B.
3*
36 t Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
5) »Archiv für Hydrobiologie« Dr. A. Thienemann Suppl. Band X.
Heft 1. Fischereiwesen Russlands. William F. Douglas, Stuttgart
1930. Pod znamenjem D.
6) »Naša pomorska i ribarska terminologija na Jadranu« Dr. P. Skok.
Biblioteka Jadranske Straže. Split 1923. Pod znamenjem Skok.
7) »Ribe v slovenskih vodah« Dr. A- Munda. Izdanje Slovenskega
ribarskega društva 1926. Pod znamenjem M.
8) Pletešnik, pod znamenjem Plet., Erjavec pod znamenjem Erj. in razno.
Ako hočemo kritično presojati nabrana imena, primerjati nam je
najprej enaka ali slična imena,* ki so razširjena po celem p r os t o r u
Evroipe, v območju Sredozemskega in Balto - severnega morja z
vsemi velikimi rekami Rusije in Nemčije vobče. Brez težave dobimo
karakteristična imena: mrena, menék, krap, karaš, jegulja — ogor, lin j,
ki so skupna grščini, latinscini, germanščini in slovanščini.
Najbolj razširjeno in značilno ime je mrena, mirnica, Maräne,
muraena, fiv^aLva, ki zavzema ves evropejski prostor.
Mrena v različnih oblikah odgovarja različnim ribam. Marina, mrina,
murina, mrena, Muraena Helena; mrena, mrenka, mrenica, Barbus flu-
viatilis; moranec, Pachychion pictus, mirnica, mrena, mrenac, mrenčič,
mrenič, Gobio fluviatilis, — G obio gobio; mrena, mrenica, mrenič,
mrenče. Barbus petenyi; mrenica, mrenka, Gobitis taennia; mrenič. Bar-
bus caninus; muranka, Coregonus muraena. Mrenič je v Blejskem jezeru,
moranec v Ohridskem. Miklošič ima besedo mreno pod moruna za
splošno slovansko, ruska oblika je myrôn, murena. Beseda je prešla v
rumunščino morun, mrene in v madjarščino marna. Brez vsakega razloga
Miklošič trdi, da je beseda, menda radi različne oblike izposojena iz
latinščine v raznih dobah. Pomena ne ve pojasniti. Iz latinščine in
grščine pa pomena ni dobiti, ampak le iz slovanščine. V nemščini je
Muräne, Marinchen, Marenchen za Coregonus Marena. Iz grščine spada
sem myros, smyros, Myrus vulgaris, vrsta morske jegulje, hrvatski gruj.
Najčistejše je ohranjeno prvotno ime v besedi mirnica na srb-
skih tleh v zbirki Stojičeviča, ki kaže očitno temeljno deblo m.ir t. j.
loses Gestein, Steinschutt, torej ribica, ki živi po kamnitih, peščenih
* Pri primerjanju in tolmačenju imen so mi v glavnem služili sledeči
slovarji: Miklošič: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen« (Miki.)
— Berneker: »Slavisches etym. Wörterbuch« (Bern.) — Kluge: »Etym. Wörter-
buch der deutschen Sprache« (Kluge) — Schmeller: »Etymologisches Wörter-
buch der bairischen Sprache« (Schmeller) — Falk-Torp: »Norwegisch - däni-
sches etym. Wörterbuch« — Malcoln - Maclennan: Etymological dictionary of
the gaelic language« — Walde: »Lateinisches etym. Wörterbuch« (Walde) —
Kreusler: »Lateinisch - deutsches Hand - Wörterbuch — Meyer-Lübke: »Eoma-
nisches etym. Wörterbuch« — Pirona »Vocabolario friulano« — Boisacq:
»Dictionnaire étymologique de la langue grecque (Boisacq) — Schmidt: Griech-
hisch- deutsches Handwörterbuch« — Simonyi: »Magyar szotar« — Mankassi:
Ar ja es kaukazusi elemek« — Karadjic: »Srpski riječnik« — Pleteršnikov slovar
in dr.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 37
strugah. Prirodoslovci dr. Bade, Brehm in Kišpatič opisujejo vse gori
navedene ribe pod deblom mir, mar, mor, mur, da žive v strugah s
prodnatim dnom, med katerim je pesek in večje kamenje, ki služi za
skrivališče; v pesku in blatu si iščejo živež. Dobimo torej temeljni pojem
le še v slovenščini ohranjeni besedi mir, ki se javlja tudi v celi vrsti
generičnih, posebno rastlinskih, krajevnih in rečnih imenih, s prehodi
v mor, mur. Posebno značilna so imena za rastline, ki rastejo na
grušču besede, ki prihajajo iz debla mir: mirika, Heidekraut, Ernica
carnea, miralica, Rhamnus rupestris, moravka, muravka. Arnica mon-
tana, murava, Tragopogon pratensis, morava, murava, temno zelena
trava, ki raste okoli hiš ali po natrti zemlji, ruski murava, saftiges Wie-
sengras, Rasen, murt, Wiesengras maria Gänsefuss. Muravčič, drobna
trava visoko v Alpah, ki raste po črni prsti med nasutim peskom.
Sem bi štel tudi grški nv&ixtj Tamarica.
Enako značilni sta živalski imeni: mirnik, Steinschmätzer, Saxi-
cola Oenanthe, ime od tega, ker se skriva in gnezdi med mirom, mirnik
ali prešiček Oniscus murarius, Mauerassel, ki živi po vlažni zemlji med
mJrom.
Poleg teh imen pa so široko po celi Evropi v goratih krajih za
kamenite obore razširjene besede z deblom mir, mar, mor, mur: Mirnik,
pašnik pod Travnikom v skupini Mangrta. Mirnik nad Možnico na
Bovškem, Mirnik na Ostrniku na Koroškem, Mirnik v kotu Boh. jezera,
pomeni povsod gorski pašnik posut s kamenjem — mirom. Mirna,
oborno ime v Kamnah. Mirnica nad Žabcem pri Tolminu, Mirnica v
občini Sušak Sansego na Dalmatinskih otokih, Merišče, kup kamenja v
občini Lolcavec v Vipavski dolini, Merišče na Krasu, Mirine na otoku
Čresu, Mirišče pri Sv. Luciji, Mirišče na otoku Ilovka, občina Veliki
Lošin. »Pod Mir jem« v vasi Vrsno in Mirno Brdo pod Krnom, Mir je
pri Ljubljani za razpadlo rimsko zidovje. Merjak, Maram. Meran pri
Tricessimo v Furlaniji, Mäurach, kajnieniti travnik pri Kalsu na Ti-
rolskem.
Imena rek, ki prihajajo od mir t. j. vode, ki so prodnate. Mirna,
pritok Krke na Dolenjskem, Morava, srbska, češka in ruska, ta se izteka
v jezero Umen. Morača, ki se izteka v Skadrsko jezeio, Moriš, madjarsko
Maros, pritok Tise, Mura, Murica (Mürz) na Štajerskem, Mura, reka na
Hrvatskem (Vuk).
Imena gor Mernigkopf v skupini Ankogel, Marboden v skupini
Dachsteina, Morež 2261 m nad Loško steno, Schuttkegel. Jako pomembno
je isto ime Morež za prodnati holmec, na katerem je bila že 1. 921. sezi-
dana prva cerkev v dolini Felle nad sedanjo Chiusaforte. Morizna,
orjaški prodovi nad Sočo pri Trnovem. Monte Mariana — Amariana
980 m nad Tilmentom. Col Mer 1941 m pri Marmoladi, Merano, kame-
nita ledina pri Civetta.
Imena krajev in vasi. Miren pri Gorici, Mirnig, vas na
Koroškem, Mernig na Bavarskem, Meran, mesto na južnem Tirolskem,
Merišče pri Bujah v Istri. Morava, vas pri Žužemberku, Morave, nemško
Mrauen na Koroškem, Moravče, Morje, nemško Mauerbach na Štajer-
38 f, Dr. Henrik Turna, Ljubljana:
skem, Moriacoo pri Tricessimo na Furlanskem, Murave. vas pri Kranju,
etc. etc.
Poleg tega imamo celo vrsto imen iz grško in latinske dobe: Myrina
na otoku Lesbos, Maris, Margus, Morea. Lej Täuber Gebirgsnamen-
forschung, cela zbirka besedi, ki spadajo v to skupino.
Slovenskemu mir oziroma mura odgovarja v srbščini generično ime
mura za blato, Lehm, luteum, rusko mart pyramidenförmiger Steinhau-
fen, ladinski mura in mara, oboje Steinhaufen. Pleteršnik ima mura za
nasutino zdrobljenega kamenja ter k temu primerja koroško - nemško
Murre, italijansko mora v pomenu Steingerölle. V slovenskih planinah
ločijo mir in mura po pomenu tako, da je mir suho, zdrobljeno kamenje
apnenca, mura je pa razsulo kamenje, temne barve škriljnika ali enakih
hribin, katere je voda nasula.
Ker je beseda mir izredne važnosti, naj navedem tudi na kratko
tolmačenje filologov. Miklošič ima pod mur za slovensko mir napačno
drugoten pomen, Einfriedung, za mirišče, Ruine, za srbsko - hrvatsko
ima mir, Mauer ter dostavlja ,da so vse te besede vzete iz latinskega
murus. Alpinist in filolog Tauber vendar priznava, da filologi precej
tavajo pri razlagi latinske besede murus in ne vedo za pravo deblo in
pomen. Slovenske besede mir mi pisati, kakor jo piše Berneker z na-
vadnim i, marveč je v deblu temen samoglasnik ter bi se beseda morala
pisati myr.
Berneker ima za mir, Mauer, mirina, Ruine, za slovensko mir pa
Mauer ohne Mörtel, mirišče, Ruine, mirje, altes Mauerwerk. Navaja
glagol miriti za mauern, v rabi v režijanščini. Večina slovanskih jezikov
ima obliko mur. Berneker izvaja mir iz latinskega murus namesto ob-
ratno, ostale besede na mur pa iz nemškega Mauer.
Oba slovenska filologa pa sta na napačni poti. Gorenja ribja imena
mirnica, mrena, kakor tudi rastlinska imena mirika, živalska mirnik,
generična mir za loses Gestein, jasno kažejo, da je podlaga vsem evro-
pejskim besedam mir, mar, mor, mur, praslovenski »myr«.* Nedvojno
pa izhaja nemško Mauer fonetično iz latinskega murus. Kakor so
Germani, ko so prihajali v Evropo poznali le lesene hišice, tako so od
Latincev, ko so zasegli že precej polatinjeno rensko' dolino prevzeli
poleg drugih besedi za zgradbo tudi murus, Mauer. Ako bi bili Sloveni
prišli šele v VII. stoletju po Kr. na sedanja mesta, ne bi mogli več
naleteti na latinsko ime murus, ker so Latinci že davno izginili. Latinci
bi mejili le na Slovence, ravno ti pa ločijo mir za loses Gestein in zid,
Mauer, zgrajen z malto. Slovenci za slučaj, da bi prišli res v VII. stoletju,
torej niso mogli prevzeti svoj »mir« iz »murus«, ako pa se vzame latin-
sko podlago, morali so že stari Sloveni biti sosedi Latincev.
Romanist Bartoli (Arch. XXX), ko navaja ime Mirina na otoku
Cresu v pomenu Ruine, trdi, da je beseda iz latinskega murus, a do-
stavlja, da je to čudna in edina izjema, da bi iz rimskega u nastal
srbohrvatski i. Tudi Bartoli ne sluti, da ima mir svoj poseben pomen.
* Rabim večkrat slovenski za vseslovenski.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 39
da je samoglasnik zamolkli y in da le-ta prihaja iz slovenske podlage
v rimski u.
Walde trdi, da je murus iz starolatinskega moiros ter tolmači besedo
po germanski koreniki mere, Grenzpfall, očitno golo ugibanje.
Italijanski slovar Rigutinija mvaja za mora: ein Haufen Steine oder
Reisig ter besedo nanaša na baskiško morua, kup kamenja. Mariccio
razlaga za Steinmauer.
Dr. Carlo Battisti, »Studii« navaja, da je beseda »marra« razširjena
od reke Piave v Furlaniji pa do Wallisa v Švici, v Italiji sega do Evga-
nejih hribov. Seveda ima Battisti besedo »mora« in »mara« za pred-
romansko, ne arijsko. Slovenske besede mir in izvedenke ne pozna.
Mavr Liibcke navaja pod domnevno predrimnsko besedo marra,
Geröll, Bergbach, Jadinsko mara, marena, Steinhaufen, sodi po končnici
»ena« na keltski izvor ter loči besedo od bavarskega mure. Med drugim
navaja tudi triestinsko marona za Schuttsumpfige Stelle am Abchang,
(slovenska mura). Prvotnega temeljnega pomena slovenske besede mir
tudi on ne pozna.
Kluge ima Mauer, staronem. mura, izposojeno iz lat. murus, kakor
je iz latinščine Ziegel, Fenster, Pforte, Pfosten, Pfeiler, Speicher, Wall.
Malcolm - Maclennan ima za irsko mur, zid, nasip iz latinskega
murus.
Schneller »Beiträge zur Ortsnamenkunde« Tirols, ki je eden prvih
obdelal tirolske dialekte ima besedo »mara« za staro retiško v pomenu
Stein — Schutthalde, bavarski Muer, muhre. Za ladinski navaja še po-
sebej marocchi, wild durcheinander liegendes Gestein, prav slovenski
mirnik, dočim je mura kamenje in zemlja, katero nanašajo hudourniki.
Schmeller bavar. slovar razlaga nemško' besedo mur kot pesek in
skrušeno liamenje, ki se navali z vrhov ter loči trockene Mur = slo-
venski mir in nasse Mur, t. j. slovenska mura. V alemanski Švici se na-
naja Murbruch, sem spada tudi beseda Moräne, groblje ob ledenikih.
Značilno je, da ima bavarski dialekt tudi glagol murren, merren za
streti. V slovenščini imamo glagol miriti, v režijanščini toliko kot zidati.
Temeljni pojm pa je ohranjen v grškem glagolu maraino (Boisacq) k
k sanskritismu mmati, brechen in mrityati istega pomena. Ladinščina
pozna zmarona, toliko kot raztreti, sem spada slovensko mrva, t. j. strto
seno in nemško mürbe, prhko.
Pri tem bogastvu besedi in oblik se razume različno tolmačenje
filologov, če še tako navidezno učeno, le, da romanisti in germanisti
puščajo popolnoma ob strani slovenske alpiinske besede in menda zanje
tudi ne vedo. Kdor je slovenske besede v različnih formah ugotovil,
takoj spozna, da germanisti in romanisti ne poznajo pravega pomena
teh, le fonetično tolmačenih besedi. Skoraj bi trdil, da niti eden vseh
razlagateljev besede »mara, mura, mor« ni na licu mesta morfologično
in geologično ugotovil pomena, morda Täuber, a brez znanja sloven-
ščine in poznanja naših krajev.
Ta filologična ekskurzija se mi je zdela potrebna, da pokažem
posebno velik pomen enotnega ribjega imena mrena, mirnica za indo-
40 f Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
slovensko* skupino cele Evrope. Geologični mir, ribje ime
mirnica, rastlinsko mirika, živalsko mirnik poveže
enotno praslovensko skupino najbogatejše skupine
ene besede.
Še evidentnejša za to skupino je beseda mene k, menic, menjek,
splošno slovansko za Lota vulgaris, menkiček, hrvatski manjić, poljski
mictuš, madj. meny hal, Cottus gobbio, nemški Mienek, Münne, Möne,
Leuciscus cephalus, francoski meunier, kar sicer pomeni mizarja, pa je
očitno pokvarjenka iz nemškega Miene. Latinski Maena vulgaris, laški
menola, furlanski menule. Menkovec, Muraena Helena. Miki. ima besedo
za splošno slovansko pod »mini«, v letiščini menke. Boisacq, grški etym.
slovar ima fialvrj, maimis za malo ribico, Gadus lota ter besedo pravilno
nanaša na slovensko mini. Kluge ima ad Münne na spodnjem Renu
Moen, na srednjem Miene in Mülbe, angl. mimow, predgermanski me-
neva k slov. mini. Vsa besedna skupina se da pojasniti le iz slovenskega
mînij, latinski minor, nemški minder, grški minos, torej majčkena riba.
K a r p , Karpfen, Cyprinus carpio. K temu karpoč, Tinea, nemški
Schleie. Miki. ima pod korp besedo karp za splošno slovansko, srbski
krap, ruski korop, a tudi karp, v litavščini karpa, v albanščini in ru-
munščini krap. Walde etym. latinski slovar ima carpa ter dostavlja, da
je beseda prišla od severa, dočirri ima Miki. besedo karp temnega izvora.
Berneker drži, da je latinska beseda iz germanščine, mogoče pa tudi
obratno. Nanaša pomen na korpav, grapav, toliko, kakor rauh, rissig.
Meyer - Lübke drži besedo za prearijsko. Boisacq navaja kyprinos na
deblo karp. Kluge sicer ni gotov, ali je beseda germanska, vendar trdi,
da latinska beseda prihaja iz germanščine. Značilno je, da madjarščina,
ki ima skoraj vsa ribja imenai iz slovanščine, ravno za besedo karp nima
enakega izraza, ampak ponty, potyka, tudi Munkâcsi, etym. slovar
kavkaščine pozna le te besede. Beseda bi torej ne prihajala od daljnega
vzhoda, a je omejena na evropejsko> ozemlj.e Čudno je tudi, da bi
Latinci ne imeli lastne besede, ker je karp razširjen po celi južni Evropi
ter spada med ribe, ki se goje in so se gojile po ribnikih. Jezikovno
razlago dobimo le iz slovenskega debla v besedi karp, karpa, Schnee-
schuh, grški carpis. t. j. opanke iz togega usnja, očitno k temelju krp,
starr, steif.
Jegulja, Anguilla vulgaris, angulja, ugor, ogor, ogorec, ogor-
ček, ogorčica, ogor, jagulja, Conger vulgaris, ugor (grui). Miki. ima be-
sedo od debla ong, onger, agulja za splošno slovansko. Lit. unguris,
madj. angolna, nem. Aal, grško engelis. Oblika angulja naj bi bila izpo-
sojena iz latinskega. Kluge ima nemški Aal za izključno germanski.
Walde ima ad anguis Schlange k slovenskemu vož,  grški enhis,  š/Z"?-
* Pišem indoslcvensko, ker je indoevropejsko in indogermansko očitno
napačno, ker je v Evropi še drugih nearijskih jezikov, indogermansko je pa
utemeljeno, ker je germanski oddelek najšibkejši in po Feistu močno mešan a
nearijskimi elementi. V bistvu imamo le dve pancgi enega jezika, t. j. indijski
in slovanski.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 41
Ugor — jegulja, aiiguilla — enhelys kažejo na križanje in sestavo dveh
debel: ong, vezati m egh, bosti (igla, jež).
Conger, lat. po Plavtu, Meeraal nima samostojnega pomena, sma-
tram pa to besedo za izkvarjenko iz ongor. Po mnenju prof. Skoka je
iz besede Conger potom južne italijanščine dalmatinski gruj. V furlan-
ščini je grongo.
O g r i C a, vogrica istega debla, kakor ogor za Abramis vimba,
nemško Zärthe nima izven jugoslovanščine nobene zveze.
Prof. Skok navaja besedo okoli Zadra in Brača ogre, ki mu je
povsem temna, za vrsto polža. Očitno, da ne pozna slovenske besede
ogre, Made, Engerling, t. j. zvijajoči se črv, istega debla kakor ogor.
To ime v obliki vogršček se nahaja tudi za vijugasti potok na Primor-
skem, in sicer dvakrat, enkrat kot pritok Vipave in enkrat pritok Soče.
V slovensko-grško-latinsko skupino — gre 1 i n j ,
Tinea vulgaris, grški (Schmidt), Lineus, eine Art Fisch, lat. Tinea, ki jo
Walde nanaša na slovenski tinj, Schlamm, k temu tineo Holzwurm.
Hirt, »die Indogermanen« sem stavlja nemški Schleihe = linj.
Kit, grški letos, smatra Boisacq kot osamljeno besedo v pomenu
neke orjaške živali, pošasti, očitno iz kakega severnega jezika, kajti
Grki živali niso poznali, marveč so le prejeli ime očitno iz severa nad
Črnim morjem, kamor so zahajali po trgovini.
K e t a je sicer ime za vrsto lososa v Amurju, vendar beseda tam
ni slovanska. Kyta, Strauss je po Bern, splošno slovanska beseda in je
prešla tudi v madjarščino, kita, čop in rumunski chiti, kititi. Ni pa
dobiti pomeniske zveze z živaljo kitom.
Zanimiva pa je pomenska zveza grške besede xT/toç in (pâlXaivcc =
latinski balaena. Grška beseda pomeni nekaj oblega, velikega. Walde
izključuje, da je latinska beseda balaena vzeta iz grščine, ampak trdi,
da mora biti iz kakega balkanskega jezika. Pač se moti. Latinska beseda
je očitno iz grške, grška pa bo iz kakega severnega jezika.
Izključiti je torej, da bi beseda kit prišla od grškega, ampak so
nasprotno Grki obe besedi ketos in fallaina sprejeli iz severa.
Bolen, slovenski in češki, Aspius rapax, poljski Barbus fluviatilis
kaže na latinski balaena, grški fallaina, katero Boisacq nanaša na phallos,
masse arrondie, t. j. debelo gmoto. Walde pa besedo nanaša na Wells,
litavsko kališ. Bolen stavljam na deblo bol, k ruskemu bolšoj, velik.
Dobimo to besedo tudi v slovenski nomenklatri; navpična, stebru po-
dobna skala nad Bohinjskim jezerom se imenuje Boleč. Sem spada tudi
beseda bolvan, veliki skalnati steber.
Klen, Leuciscus alburnus = Alburnus lucidus, Rohrkarpfen,
Leuciscus dobula = Squalius Cephalus je hrv. in slov. klen, slov. tudi
klenec, kljanc, rum. klean, v Ohridskem in Prespanskem jezeru klen,
Squalius cavedanus. Squalius Leuciscus po Kišp. je klenič. Grški (Schmidt)
glanis, Art Wels, ki gre vzporedno h glinos, Ulmus campestris k slov.
klen, Acer camprestris, maklen, Walde ima besedo squalus, squaleo
starren, squalius rauh, k nemškemu Wall in Wels ter staro prusko kališ.
Vendar je težko vezati besedo squalius s klen. Pač pa utegne biti nem-
ško Kühling za Squalius cephalus, slov. klin.
42 t Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
Največ stikov imajo slovenska in nemška ribja imena. Slo van-
sko-germanskci nižavje se razteza od Urala do Rokavskega
preliva, prepleteno je z vodotečinami, bogate vsakovrstnih rib. Geologi
trdijo, da so severnonemške reke: Visla, Odra in Laba iztekale skupno
v Severno morje tako, da je bila Visla in Odra porinjena v Labo. Iz
tega pa je tudi očitno, da morajo biti ribe severnih voda precej iste
vrste ini istih imen.
Po mnenju nemškega filologa Klugeja in italijanskega paleontologa
Dott. Giuseppe Sergi-ja so imena rib in rastlin talna, vezana na tla,
»bodenständig«. Za starejšo, predzgodovinsko dobo nimamo najmanjše
opore za prehajanje plemen po velikem nemškoslovanskem nižavju in
tudi ne nobene domneve za izmenjavanje blaga. V nemško - slovenskih
ribjih imenih moramo torej ločiti besede, ki so očitno prešle iz ruščine
in one, ki nimajo tega porekla. Besede, ki sO' se prenesle iz ruščine
kažejo več ali manj na precej tesno pomorsko- zvezo in trgovino med
germanskimi in slovenskimi plemeni že izpred zgodovinske dobe, o
kateri imamo vesti od takozvanoga preseljevanja narodov do poznejšega
srednjega veka. Skandinavske pripovedke nam vedo mnogo povedati
o dotikih z Rusko, zgodovinske vesti imamo za veliko pomorsko slo-
vansko trgovišče Vineta in pomorsko tolovajstvo Slovenov po Baltiškem
morju v XII. stoletju, Hansa na Nemškem, hamseaitska Novgorod in
Pskov na Ruskem kaže na urejeno trgovinsko pomorsko zvezo. Velike
ribe jesetra in losos okusnega mesa in soljenih iker so gotovo tvorile
trgovsko blago od nekdaj.
Očitno iz ruskega je sterlet. Stori, StierI, Acipenser ruthenus
za rusko s t e r 1 j a d ¦— i, riba, ki živi le v ruskih vodah in v Donavi.
Hrvatsko srbsko ime je kečiga, keča, čiga, madj. kezsege, keszteg, kes-
ceg, beseda, ki se nahaja tudi v kavkašUi narečjih. To tuje ime naj bi
bilo v Podunavje zaneseno od turanskih plemen.
Sporno je ime Stör, hrv. srbsko jesetra, jeseter, rusko osjotr,
Acipenser sturio. Riba živi v Atlantskem oceanu. Sredozemskem, Sever-
nem in Baltiškem morju ter v nemških rekah od Rena do Visle. Miki.
navaja oisjotr, beseda, ki je v srbščini, poljščini in ruščini, v rumunščini
isetru, lit. ersketras, asestras ter dostavlja, da utegne biti beseda sorodna
z nemškim Stör. Bern, ad eseter opaža, da je izvor besede temen, ne-
jasno razmerje z nemškim Stör in litavskim esketras. Kluge ima za
Stör staro nemško sturo kot zapadno germansko ime, ki je presto v
romanščino. Debla pa ne pojasni. Latinščina in grščina tudi ne poznata
tega debla. Iljinski, »Slavija« II, 257 nanaša prvi del besede na os, oster,
drugi del bi naj imel samostojen pomen. Temu bi odgovarjala razlaga
Waldeja za acipenser, aci, ki se nanaša na acer, dočim je drugi del,
penser nerazložljiv. Miklošičeva ostrjača poleg osjotr pa menda naj-
bolje pojasni temeljni pojem in podaja tudi zvezo z nemško besedo
Stör. Čudno je, da romanščina nima svoje besede, ampak je isto prev-
zela iz nemščine, storiome, esturgeon, dasi je jeseter znana riba tudi
Atlantskega in Sredozemskega morja.
V to skupino gre rus. kosterâ, kosterj, Acipenser Giildenstaedti
in kostrica, kostrâ, kostrik, srbski kostrež, kostreb, kostreba. Perca
Kulturni pomen imenoslovja rib. 43
fluviatilis, Fluss, Kaulbarsch. Vzporedno pa rusko guštera, Zärthe,
nemški Güster, Blicca bjoerkna, Sandblicke, švedski Blecken, holandsko
Blick. Mikl. gušter, kuščer, Eidechse, kasubški guščer za Stör, slovenski
guščera za Plötze, Leuciscus rutilus. Po Mikl. je kostra, kostrcba splošno
slovanska beseda. Slovenski kostreba, Borstenhirse, Echynochlea crus
galli, rus. kostérj. Trespe in kostjôr pa je Achel, Fischgräte. Češki
kostrec, Steissbein, rus. kostryka, Brennessel, rumunsko kostrej, wilder
Hafer, kostrež, Kaulbarsch. Bern, skuša združiti vse te izraze pod kostr,
spitz, struppig, kar slovensko odgovarja kuštrav. Vendar je ruski kastjôi
in slovensko štajerski koster za Holz — Scheiterhaufen težko spraviti
v skupen pojem. Ime kostera prihaja od ostrih lusk, guštera, guščer pa
po obliki.
L j o š č, Abramis brama, Blei, Brachsen, Lesch, Klesch, poljsko
leszcz in leszczolusk, srbski lešak. Nemahilus = Cobitis barbatula,
Schmerle. Bern, besedo pozna za rusko in poljsko ter mu je temnega
pomena. Po ruščini leščadj, Steinplatte bi odgovarjalo nemško ime
Plieten, Platteisel, torej ploska riba, k slovenskemu leščeč, Wanze,
laščec, Zecke, lešča, Wachsmotte, vse ploščate živali. Sem bi stavil tudi
lošec, Rhimanthus po ploščnatem plodu.
Rusko b j o r š. Ziegelbarsch, ostrjaček, kleiner Barsch, Perca fluvia-
tilis, Persing, Bürstling, Barschig, Bärschling, Bars, Bors, Persch, ostrež,
slov. peršelj.
Kaulbarsch, Acerina cernua, Birschling, Bürschling, rusko jorš Kegel
= Goldbarsch, Roter, Sturmbarsch. Ruska beseda pomeni zakačeni že-
belj, Bern ad ež ...
Lucioperca volgensis, rus. beršik. Kluge razlaga Barsch ahd. bersich,
k deblu hors, börste.
Lucioperca s a n d r a, rusko berševik, Sandbarsch, Sander, madj.
fogas, dan. Sandard, poljsko sendazs, češko sandat, rusko sudak. Riba
se je naselila iz južnega ruskega v severovzhodno srednjo Evropo. Slo-
venski je za to smuč, smoj, beseda sandra, ki ima v poljščini nazal,
utegne iti na rusko sudak. Kišp. str. 317 ima condra za Chondrostoma
nasus.
Zärthe, Abramis vimba, Sindel, rusko syrtj, syrôk, tarânj, madj.
zerta, durda, slov. vogrica. Dr. Bade besedo razlaga iz adj. zart, baje,
ker ima ta riba jako mehko meso. Vendar riba prebiva V severnih vodah
ter bo beseda Zärthe pač iz rus. syrt.
Zoppe, Zuppe, Zope, Zupe, Abramis ballerus, ruski sinjéc, sintepâ,
s o p â, sopulja, sopunja, sopun. Ruska beseda gre očitno tudi k Abramis
sapa, ruski sapa, nemški Sobel, Kanov, Scheibenpleinzen, madj. szap
za Leuciscus rutilus. Ta riba spada v obvodje Črnega morja. Zuppe in
Zerthe ima dr. Bade tudi za Chondrosthoma nasus, ruski in slovenski
podust, madj. paducz. Ribje ime bo pač po obliki stisnjenega telesa.
Besede so očitno zamenjane, Zärthe gre k ruskemu syrtj Abramis
vimba, Zuppe, Zoppe in Abramis Sapa k ruskemu sopâ. Sindel k ruski
besedi sinjec, Abramis ballerus, dokaz, da so besede izposojene.
Elze, Leuciscus Idus, splošno Aland in Elte, Elten, Leuciscus cep-
halus, splošno Döbel, gre k ruskemu jeléc. Dočim Else, Aelse, Elzer,
44 t Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
Elf gre k Alosa vulgaris, ker riba spada v zapadno evropejske vode in
Sredozemsko morje.
Stint, Osmerus eperlanus, poljsko stinka, kaisubski stint, lit.
stinta, ruski snjetôk, slov. smötec. Dr. Bade ima za ruski snjetka, kor-
juška ter nemško besedo izvaja iz stinken, Stinkfisch, tudi snet —i,
je slično Faulbrand. Miki. to ribje ime navaja brez pojasnila, očitno pa
gre k snet, sneti.
Schippstör, Acipenser Schypa, Dick, Tück, madj. tok. Douglas ima
Schiep, ruski šip, šip je ruski Stachel, grosse scharfe Fischschuppe, od
česar je tudi ribje ime.
Raapfen, Aspius Rapax, Rape, Rappe, Salat, lit. salatis, slov. holen.
K temu gre Aspro vulgaris, nemški Ströber, Zingel, Reppfäsch, madj.
repa-hail {hal = riba), rum. rippa. Coregonus albula, kleine Maräne,
rus. rjapuška, rjâpuha, polj. muranka. Miki. ad rempy Schwanz.
S C h e r g, Scherk, Schirk, Schirkl, Schörgel, Acipenser stelattus,
madj. söreg, rus. sevrjuga, sevrjuk -a, Rapfen, Aspius rapax, rus. šereh,
šeresper, soroga, plotvâ, Leuciscus rutilus. Munkâcsi ima söreg za turan-
sko-kavkaško besedo ter primerja k temu tudi ruski syrok, Zärthe.
Lachs, Salmo salar, nordijski laks je po Klugeju pragermansko
ime k litavskemu lasziszâ, ruski losôsj, sjomga. Miki. ima besedo za
severnoslovansko brez vsake razlage, v madj. loszos, laszas.
Walde drži salmo in salar za keltski besedi v pomenu saliva —slina,
k nemškemu Schleie. Tudi Kluge nanaša Salm na lat.-kelt. salmo, vendar
pristavlja, da besede v keltščini še niso našli. Ruski losôsj gre očitno
k glagolu losnjet, glänzen, losa, Heller Streifen, losyj, glatt vom Wasser.
Ako besede, navedene do tu kažejo na zvezo ruskega in nemškega,
oziroma, da dobimo za nemške besede predvsem rusko podlago, pa
je tudi jako pogosta zveza in dotika splošno slovanskih in
nemških imen.
Aesche, Asch, Aeschen, Thymallus vulgaris, slov. lipanj; Aesche,
poleg Zärthe in Zuppe za Chondrostoma nasus rus. in slov. podust;
Aesche za Barbe, Barbus fluviatilis, splošno slovensko mrena — gredo
očitno k besedi jez, ježevka, jezevka, jaz, jazovac, rus. jazj. Idus
raelanothus ali Leuciscus Idus ali Leuciscus jeses — nemški poleg sploš-
nega Aland — Göse, Gesenitz, Jese, Geise. Tudi Aessling poleg sploš-
nega Zärthe za Abramis vimba in Geiserze, Blicka björkna, splošno
Güster, slovenski androga, gre sem. Miki. ima ad jonzva, jenzva, poljsko
jazwica, Gasterosteus aculeatus, rus. koljuška, Stichling. Cela skupina
gre k ežj, igel, ježa, ježiti se. Berneker navaja eždžj za Acerina cernua,
Kaulbarsch, tudi češki in poljski, litavski ezagys, pruski asegis. Le sem
spada dblo egh. dočim h gorenjim ribam gre pomen jeziti se, zajeziti
se, stauen. Bern, ima ad jezero tudi lat. esais, Mühlstaung, ki kaže
temeljni pojem jeziti, stauen. Jez — Aesche je torej Staufisch, dočim
jezevka riba, ki se drži pod jezovi. Plet. ima sicer le ježevka za Aland
in jez za Leuciscus jeses in Idus melanothus, v prvi besedi pa je očitno
zamenjan ž s pravilnim z.
Kluge nanaša Asche, Aesche po sivi barvi k Asche, pepel, pač
ugibaje.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 45
Blicke, Blecke, Maiblecke, Aspius alburnus ali alburnus leuciscus,
splošno Ukelei; Sand = Grasblecke, Blicca bjoerkna, splošno Güster;
Alandblecke, Aspius, Alburnus bipunctatis — gre očitno k slovenskim
imenom belka, belica, bjela, bjelič, bjelavica, Alburnus — Leucaspius
in Smaris. Tudi nemško ime Weissling za Aspius alburnus kaže na
prevod belica. Štel bi sem tudi Blei, Blay, Abramis brama ter Blaufel-
chen, Balchen, Coregonus Wartmani. Zamenjavanje sličnih imen in
sličnih rib na Blecke, Ukelei, Lauben, Balchen, Felchen, Renke očitno
kaže, da so nemška imena prenesena ali potvorjena iz slovenščine.
Zmešnjava pomenov Blicke, Bläcke, Laube, Ukelei kaže jasno na izpo-
sojenke belka, Lüben in Ukleja.
Ukdei, Ukelein, Ukelei, Aspius alburnus, poleg Blecke, Weissling,
Laube; Auklege, Aspius bipunctatus, poleg Sandblecke, Laube ima za
podlago slovansko u k 1 i j a, ukljeva, rus. poljski ukleja, Aspius albur-
nus. Morda gre sem tudi ugljevka, Chondrostoma nasus. Slovenske
besede klej, kleja, klejca, ribe v Krki, klejiti, rus. ulejitj, uklejka, fest-
geleimter Gegenstand dajejo pomen ribjim imenom. Miki. ad ukleja,
Cyprinus alburnus navaja ruska, poljska, kašubska, slovaška in češka
enaka imena brez vsakega pojasnila.
Laube, Laugne, Telestes Agassizzi, splošno Strömer; Laube, Laugeli,
Donaulaube, Seelaube, Aspius allburnus, splošno Ukelein; Laube, Stein-
laube za Aspius bipunctatus, splošno Alandblecke gre k hrvatskemu
luben, lubin, lubanj, Labrax lupus, u daje v bavarščini au, podloga
je deblo lub po oblem, podolgastem telesu.
Kap, kapelj, kapic, Cottus gobio, Groppe, Koppe, Kaulkopf,
Kaulquappe, Kühl = Keuling. Lota — lota, Quappe, Alquappe, Wels-
quappe, slov. Menek, Kluge navaja Koppe, Kuppe, šele za pozno nemško
Kaul = Kugel = Keule. Quappe pa je prišlo iz nizozemskega ter stavlja
besedo k pruskemu gabavo, krote. Slov. kap, kapelj lahko služi za
podlago nemškemu Kappe, je pa lahko tudi izprijenka iz Quappe, ker
je slovenska beseda osamljena; hrv. srb. peš, glavić, čep.
Piskor, piškur, Cobitis fossilis, nem. Schlammbeisser, Schlamm-
pitzger, Schlammpeitzger, Bissgurre, Pintzger, Peissger, madj. csik. slov.
čik, činklja. Dr. Bade razlaga besedo Peitzger kot pokvarjeno iz Pfeifler,
ker pomeni očitno ribo, ki piska. Tudi rusko cikat pomeni piepen.
Cobitis taenia, Steinbeisser, Steinpitzger, madj. kövicsik, srb. čikov,
Petromyzcn fluviatilis, slov. piškur, dočim rus. in poljski minoga, ital.
fluta, pač že pozno ime.
Platica, Alburnus bjoerkna = Blicca bjoerkna, Plattfisch, Plie-
ten, Zobelpleinzen; platnica, Abramis brama, Plieten, Platteisel; platika,
platica, platičica, Alburnus bipunctatis = Alburnus alburnus = Albur-
nus brama, plieten, platika, platičica, platica, platičnica, plačika, Rhodeus
amarus. Plättein. Dr. Bade ima besedo Pleinzen iz glagola blinken, ker
se sveti. Brehm ima za Abramis bjoerkna, Plieten poleg Blecke, Zoppe,
za Abramis ballerus, Pleinzen. Platessa vulgaris, Erj. ploča, Platica,
Leuciscus virgo, platnica, Mugil chelo.
Plötze, p 1 o t i C a , plotva, tudi ruski plotvâ, Leuciscus rutilus in
Scardinus erythrophtalmiis = Leuciscus erythrophtalmus. Ploščic, Ab-
46 t Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
ramis brama; plotšica, plotica, ploska, ploča, pločka, Alburnus bipunc-
tatis, pločica, plotva, Leuciscus virgo; ruski plastuška, ploča, Pleuronec-
tus plesus, dočim Pleuronectus italicus, plosnatica. Ploščica, plotika,
plotica, ploska, plovka, Rhodeus amarus.
Ščuka, po Miki. splošno slovanska beseda, madj. csuka, rum.
štuke, Esox lucius. Nemško poleg Hecht tudi Schmuck, Erj. ima ščukec
za Lepidosteus. Walde drži besedo esox za keltsko, jo pa tudi primerja
z nemškim Aesche.
Guba ima le Erjavec za Barbus plebeus. V nemškem bi kazalo
na to besedo ime Gieben za Abramis bjoerkna == Blicca bjoerkna in
Carassiuis vulgaris, k temu tudi Giebel, Geibel. Za gobbio fluviatilis je
rum. give, za Phoxinus laevis nemški Gievchen.
Grba za Barbus plebeus imata Erj. in Munda, Kišp. ima grbič
za Pagellus bogoraveo, grb in krp za Umbrina cirrhosa. Kip. Skok izvaja
besedo grb in krp iz latinskega corvus.
M u t k a, kašubska beseda za stint Osmerus eperlanus, nemško
Motcken in Moderlieschen in Mutterlosken za Leucaspius deliniatus.
Pomuhelj, slovenski za Dorsch odgovarja po Klugeju za Po-
mocheln v Liibecku.
Schmeller nanaša ime O r f e, Urf za Leuciscus Idus, splošno Aland
za slov. ryba kakor alb za lah, k temu Rotorfe, Idus miniatus in morda
Erfle, Leuciscus virgo.
Madjar s ka — albanska, — romunska — slovanska
skupina ima besedo postrv, Salmo fario = Trutta fario, madj.
pisztrank, rum. pestric, pestrev, novogrško pestroba, albansko pestrog,
rusko pestruška, strvka, pestruga. Postrvica, Trutta lacustris. Miki. ima
besedo za splošno slovansko te rjo stavlja k deblu pis, pîstr, bunt.
Grgeč, Acerina cernua, Cobitis fluviatilis in Acerina Schrätzer,
madj. görgecse za Foxinus laevis, bo menda slovanska beseda. Vzpo-
redno kakor čik in piškur od cikati, piskati, od glagola grgrati. Slovenski
gregorc, Gastherosteus aculeatus, ruski kaljuška, nemški Stichhng pa
menda ne gre sem.
G lam oči so po Kišpatiču kalužne ribe, Gobide. Gobius niger,
glavoč, glamoč, ital. ghiozzo. Slovenski za Cottus gobio je glavač, gla-
vača, glavaček, menkiček, kapelj. Skok vzporedno navaja glavoč in
glamoč, vendar dvomi, da bi glamoč mogel izhajati od besede glava.
Po obliki sicer ribja glava docela odgovarja besedi. Walde primerja
latinski glame, grški glamon, letiški glemas, ki pomeni sluz, kar bi se
dalo sicer za silo uporabiti, a jasna slovenska, obliki ribe ustrezajoča
imena kažejo, da je glamoč le izkvarjena oblika. Skok tudi glasoslovno
ne najde nobenega izhoda.
Clupea alosa = Alosa vulgaris, nemški Alause, Alse, stavlja Skok
k dalmatinskim imenom k o b 1 a, kubla ter oboje izvaja iz latinskega.
Walde ima clupa za malo ribico, italijansko chiappe, dalmatinsko čepa,
ter besedo skuša primerjati k nemškemu Laube, Laugen, Lauke. Oštir,
Arb. Arch. I, str. 92  pa navaja za Gründling predslovensko ki^lje.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 47
predalbansko kulba, predkeltsko' clopias. Slovenska dalmatinska beseda
kubla, kobla bi se torej ne razlagala naravnost iz latinskega clupea,
ampak iz predrimskega l^^lb.
Edina beseda, ki prihaja za turanščino v poštev, je srbski in
hrvatski kečiga za Acipanser ruthenus, madj. ketzega, rum. cega,
slov. čiga, koča, kečiga, madj. keszeg za Blicca bjoerkna in madj. kacs
— keszeg za Pelecus cultratus, slavonsko kesege za — Abramis ballerus
in hrvatsko kesega za Scardinius erythropthalmus.
Munkâcsi nanaša besedo keszeg, keczeg, kesze na Vogule, Ostjake
in Osete, v obliki käsen, käsag in enako, ki naj bi prešle v madjarsko,
v slovanščino, v novogrščino in rumunščino. Turanska beseda velja za
Leuciscus, Aspius, Idus in Scardinius. Pleteršnik ima besedo čiga tudi
v pomenu die Winde, studenec na čigo ali na škripec, čigec, der Kreisel,
čigice, die Flaschenzüge der Weber, čigra, Turbine. Tudi Listno ime
Čiginj na Tolminskem, nekako zvit svet. Rezijanski čigati, aufpassen
in ruske kečiti, die Zähne zeigen, t. j., biti pripravljen za popad. Miki.
ima kečiga, čiga za srbsko in slovensko, kečuga za rumunsko, poljsko
czeczuga, novogrško kečiga, vse brez pojasnila. Bern, opaža, da je
razmerje turanskih in slovanskih besedi nepojasnjeno.
Temu vzporedno gre čik, činklja za Cobitis fossilis, madj. csik
ter se beseda nanaša na ščinkovca, rusko cikat, piepen, zwitschern. Čik,
rusko tudi pljuska. Munkâcsi nasprotno drži besedo čik, Cobitis fos-
silis za madjarsko ter posebno povdarja glagol csikaszni, Schlammbei-
sser fangen, navajaje slične voguljske, ostjaške in tatarske besede.
Madjari so stanovali v davnih časih ob iztoku južnih ruskih rek v
Črno in Azovsko morje. Ribolov je moral torej biti poleg nomadskega
nabegavanja zanje glavni vir dohodkov in življenja. Radi tega je ver-
jetno, da so prinesli besedo čig in ketsege s seboj. Čudno le, da bi se
taka tujka razprostrla do Slovenije, po vsem Balkanu do Grškega.
Beseda čik se da stvarno razložiti iz ruščine, radi tega mora veljati tudi
domneva, da je beseda prešla iz ruščine med Turance. Tudi skupina
čiga, čigra, rezijanski čigati, rusko kečiti in lastno- ime Čiginj bi izklju-
čevalo izposodo. Ostala bi torej le oblika ketseg kot čisto turanska.
Kratek slovar slovenskih imen nam pokaže, da je poleg bogatih
ruskih in slovanskih imen tudi v slovenščini nekaj pristnih, izrazitih in
pomembnih ribjih imen.
And roga, Scardinius erythrophtalmus, Blicca — Abramis bjo-
erkna, Sygnanthus acus agassizzi. Droga, Salar vulgaris, droga, drožica,
Squalius agassizzi, mandroga, Leuciscus rutilus. Jan — jendroga, Syg-
nanthus acus agassizzi, Blicca bjoerkna. Slovenska droga je Kišpatičeva
igla. Droga, igla kaže na podolgasto telo. Miklošič in Bern, nimata
razlage.
Kâmbala, Pleuronectus, Platessa, Gobius capito je iz ruskega,
nem. Butte, Sohle k slovenski besedi kamba, polukrog ali zanka, kam-
bač, posoda s poluobročem za ročaj. Bern, stavlja besedo k nemškemu
Kampe, to bi bil lesen obroč, ki se da svinji okoli vratu ter v svrho
takega tolmačenja izključuje grško kambe. No, temeljni pojem slovenske
in grške besede je istoveten ter tolmači Miki. besedo prav kot slovensko.
48 t Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
Tudi je slovensko deblo vsestranskega pomena tako, da je bavarska
dialektična beseda očitno vzeta iz slovenskega temelja.
Komarča tolmači prol. Skok na jako umeten način, češ, riba, ki
se pokaže »konec marca«, kon — marca ter se nanaša na pesnitev Petra
Hektoroviča: »Ribanje i ribarske prigodanje«: »Š njimi se hitahu škr-
pine, kolike, I ke se micahu, komarče velike«. Ni mu znano, da beseda
velja tudi v slovenščini in pomeni komarča toliko, kot Klumpftiss,
komarati, po vseh štirih laziti. Na Bohinjskem pomeni komarča ostr-
gačo, ostrogačo, na Primorskem ostrv. Komarča bi bila torej riba, ki
ima v prednjem delu tršast život.
M i n o g a, Petromyzon fluviatilis — marinus, nemški Lamprette
je Erjavec bržkone vzel iz ruskega. Minoga je slična piškurju, Petro-
myzon fluviatilis in Lota vulgaris, menek ter beseda kaže očitno na
podstavo vseslovanske besede menek.
Rusija, Abramis vimba kažeta ali na ruso barvo, h kateri gre
rusulja, krava ruse barve, rusa, Birkhahn, rdeča mravlja. Tudi ruščina
ima rusij za rotblond. Miki. ima besedo za splošno slovansko, ki je
prešla tudi v rumunščino, albanščino ter odgovarja lat. russus in grški
ÇoCdtoç. Dr. Bade ima k Abramis vimba tudi ime Russnase kar navaja
na nemško besedo Russ, saje, ker je riba po hrbtu črna. Ta znak pa ne
pada v Oči, marveč nasprotno je riba ob strani in pod repom oranžne
barve, torej rusa. Rusija je torej riba ruse barve.
Nasprotno gre ruska Tinea vulgaris k »ruse« Schnurrbart, ker ima
ob gobčku brkici. Z rusko besedo ruslo, Fahrwasser, ruslina, Strömmung
ne bo zveze.
Smug, smoj, smuč, Lucioperca Sandra je riba, ki se nahaja
prav pogostoma na vzhodu. Ime pač od smuge, t. j. Strich, riba je ma-
rogasta, v Dubrovniku se zove smudut v zvezi z glagolom smoditi,
srbsko smuditi.
Som, Silurus glanis Wels ima Miki. za splošno slovensko, v litav-
ščini šamas. Ruščina ima sëmga za Salmo salar, Lachs, ter bi besedo
nanašal na glagol sëmatj, t. j. brez vzroka sem in tja švigati ter scmenitj,
hitro, nezvezno govoriti ali stopicati. K temu morda grško crâo/zat, sich
hin und her bewegen,Primerjati pa je tudi ruskoCOMeUT)hervortretender
Balken in Drachstuhl. Rus semâtj in grško aâo/iai bi kazalo na somiče,
ki se urno sem in tja premikajo, dočim bi coMeUTi kazal na neotesano
tvorbo odraslega somovega telesa.
S u 1 e C , Salmo lacustris, tudi solač, ima pač ime po obliki, sulica,
der Spiess. Biba se imenuje v slovenščini tudi rot, očitno k rt, toliko
kakor bodica, rusko rot, der Rüssel. Sulec bi bila torej riba, ki suje v
vodi. Riba je na hrbtu siva, črno - marogasta, plavute ima temne. To
bi se morda nanašalo na slovensko sul, der Qualm, suliti, qualmen.
Ko pa riba postaja starša, dobiva tako rdečkasto barvo, da dr. Bade
navaja poleg besede Huchen tudi ime Rotfisch. Vendar razlagam tudi
besedo sul, suliti za paro' ali dim, ki se silno suje v zrak. Tudi beseda
sul, neke vrste škafa pomeni posodo, ki je proti dnu znatno ožja. Iz
tega bavarski Krautsollen, enaka posoda za kislo zelje.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 49
Sarin, Cobitis barbatula, nemško Schmerle, gre očitno k šar,
šarast, bundgefärbt, šara, die Farbe, šarati, färben, šareč, schwarzge-
flecktes Pferd, šarenica, Regenbogenhaut v človeškem zrklu. Šariti po-
meni poleg barvati tudi okoli stikati. Miki. ima besedo za splošno
slovansko, k temu gre tudi rusko šaran za karp. Glagol šariti v pomenu
okoli stikati pozna tudi ruščina. Dr. Bade navaja besedo Scharn za
Silurus glanis, očitno iz slovenskega šaran. Serranus cabrille, Sägsbarsch
gre pa k serra die Säge.
Viza, Acipenser huso, Hausen, tudi vizena je pa Miki. slovenska,
češka, poljska in polabska beseda ter je prešla tudi v madjarščino viza-
hal. Ruščina ima beljuga. Dr. Bade poroča, da riba, ko se potegne iz
vode, daje od sebe nek grgrajoč glas. Gre torej k ruskemu vyzg,
Gewinsel, vizžat, winseln, slovenski žvižgati. Slovenščina ima k temu
tudi vizbec, der Zippammer.
Srbsko - slovensko ime gavčič, gavčica, gavica, tudi grenkač,
Rhodeus amarus, t. j. smrdeča riba, gre k rastlinskemu imenu gabez
ali gavez, Symphytun officinale h glagolu gabiti se, ogaven, gaben.
Poleg teh, nekoliko težje umljivih besedi, ki kažejo na samosvojost
in globoko istarost, pa je cela vrsta lahko razumljivih besedi, kakor
igla, glavatica, golčič, jelšnica, kačela, kamenica, kocelj, lipanj, pečenica,
pezdirk, pisanec, polzača, slinovec, Sevnica, štrkavec, tok, treska, zet.
Slovani iz nemškega niso vzeli skoraj nobenega imena. Nasprotno
irnajo Nemci cel zaklad besedi iz slovanščine. Kar imajo svojih besedi
so težko umljive, često temne tako, da se morajo šteti v predgermanski,
•nearijski jezik. Saj navaja nemški filolog Feist, da je v germanščini
preko 33% nearijskih besedi. Germanisti radi prezirajo to okoliščino
in slovanski filologi tega ne upoštevajo. Tako skuša Kluge razlagati
vsa nemška ribja imena izključno iz germanščine, trdeč, da je le malo
imen iz takozvane indogermanščine.
Barbe, Salm, Alse je očitno iz latinskega barbus, salmo in alosa.
Da so Germani, posebno Nemci vzeli mnogo latinskih besedi od Rim-
ljanov, je zgodovinsko utemeljeno, ker so- zasedli Porenske kraje, ki
so bili za časa zasedbe vsaj po mestih polatinjeni. Saj so Bavarci m. pr.
prevzeli iz latinskega vivarium ter pretvorili besedo v Weiher, dijalek-
tično bajer, kar so bavarski priseljenci zanesli pozneje na Gorenjsko.
Gori so navedena gosta imena, ki so vsled živahne plovbe in trgovine
med skandinavskimi deželami in severne Ruske, pozneje Hanzo, očitno
iz ruščine.
Med germanska imena bi štel Alant, Brassen, oboje pa temno.
Jako dvomljivega proizhoda so Butte, Döbel, Felchen, Erlitze, Renke,
Kliesche. To besedo ima Brehm na str. 231 za Pleuronectus limanda,
Quappe, Schmerle, Wahlfisch, Hecht Kaul in dr.
Brassen, Brachsen za Crisophris, Goldbrasse, Abramis brama,
Brachsen, Sargus vulgaris, Geisbrassen razlaga Kluge iz staronemškega
brëhwan, svetiti se.
Butte, Rhombus, ima Kluge za temno, prišlo je v nemški jezik
že v novonemščini. Slovenska terminologija lej Kišp. 366 pa pozna
50 f Dr. Henrik Tiuna, Ljubljana:
butac, bucat, bucanj, Orthagoriscus mola, Sonnenfisch in buter Galeus
cani, Schweinshai.
Besedo Döbel Kluge razlaga kot Pflock, k lit. dupti, slov. dolbsti,
hohlwerden.
F eich en Kluge stavlja k balhe, toliko kot umazanO' belo, dočim
bi besedo stavil k slovenskemu belka. Sicer pa slovenščina dobro pozna
besedo baleh — fahle, Farbe, balha, belkasta krava; bolšica, hruška
belkaste barve; bavha, bavšica, svetlorjavkasta trava, po njej krajevna
imena »Na Bavhi«, Bavha, Bavšica.
fi e C h t, zapadno germansko besedo Kluge tolmači k Hacken, v
francoščini brochet, Spies.
Kaul v besedi Kaulbarsch Kluge stavlja k srednjenemškemu Kule,
Kugel, k temu Keule.
E11 r i t z e, Phoxinus laevis Kluge stavlja k besedi Erle, ker se
beseda nahaja tudi v obliki Erling in Erlitze. Končnica je očitno slo-
vanska. Vzporedna slovenska beseda je jelšnica, t. j. Cobitis barbatula,
ki rada živi ob reki med koreninami jelš.
Quappe Kluge navaja kot novo-nemško ter primerja k pruski
besedi gabavo v pomenu Kröte.
Beseda Renke se nahaja prav pogostoma; Mairenke, Alburnus
mento, Bodenrenke, Coregonus phera. Renke, Coregonus labula in Co-
regonus Wartmanni. Nehote spominja ime na slovensko reko.
Besedo Schleie Kluge stavi h germanski besedi sliva = Schleim
ter lit. lynas in slovanski linj smatra iz germanskega.
Kluge vzporeja Schmerle za ribo z besedo Schmerle za ptiča
Zwergfalke ter s tem grško smaris, katero ima Boisacq. brez pojasnila.
Sfaris vulgaris, Kišp. 405 cicarica, perč, ital. menola, smaris alcedo,
oblica. Laški menola je tudi Maena vulgaris, modres, giba, trog k
slov. menek.
Walfisch nanaša Kluge na nordijsko hwalr, k temu Walross,
Narwal in Wels, v pruščini kališ.
Docela nepojasnjene so besede Groppe, Nerfling, Scheiden, Schiel,
Schroll, Wuppe, Huchen, Hausen, Pfrille aH očitne izpačenke, kakor
Strenkatze.
Latinci imajo silno malo svojih lastnih imen. Večina je
vzeta iz grščine, kar je zgodovinski utemeljeno, saj se je Južna
Italija in Sicilija imenovala Velika Grčija in so- pozneje tudi
skoraj do srede srednjega veka vladali po sredozemskem morju
Bizantinci. Nekaj besedi pa kaže na predzgodovinske jezike,
kakor gori izvedena Clupea.
Grška imena so prebogata, kažejo pa očitno, da so prevodi
iz jezika plemen, ki so stanovala še pred prihodom Grkov. Pn
razlagi se često pride do slovanskih debel, kakor mirajna, mir-
nica, maina — menek ali pa na nerazumljiva, očitno predzgodo-
vinska debla.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 51
Pregled ribjih imen je pokazal z vso gotovostjo neutemelje-
nost nekaterih preučenih trditev filologov, n. pr. Klugeja, da ima
indoslovenski jezik malo skupnih ribjih imen. Že Hirt, »Indoger-
manen« popravlja Kluge j evo mnenje in navaja precej skupnih
imen: Fisch, Piscis, Anguilla, Änchehs — Anguris — ugor; Lachs
— Losos; Squallius — Wels; Esox — Aeschei; Perca, Forchen;
švedski Gärs, ruski šerek; Stör — jeseter; Schleiche — linj, lineus.
Alko izhajamo iz ugotovitve filologa Klugeja in antropologa
Sergija, da so ribja imena talna, t. j. bodenständig, da se torej
navadno ne prenašajo iz kraja v kraj, od plemena do plemena,
marveč se taka imena prevzemajo le, ko se eno pleme naseli med
ali nad drugim, ko se bojno nomadsko pleme preseli in nadredi
nad pastirskim — poljedelskim, potem je dopustno le sklepati,
da so splošna imena razširjena skoraj po celi Evropi, kakor
mrena, menek, in druga bila prevzeta od domačega prebivalstva.
Besede mrena, menek in dr. kažejo torej na ob-
seg enega jezikovnega plemena, ki je v davnini
bilo razširjeno po celi Evropi, edino mogoče le
praslovensko' pleme.
Ako razvrstimo vsa evropska imena, lahko ločimo dve geo-
graf ični sliki, ena Severna, Srednja in Vzhodna Evropa z Balka-
nom, Črnim morjem in velikimi ruskimi, baltiškimi in nemškimi
rekami, druga kaže svojevrstno sliko ob Jadranu. Balkan spada
pri tem v evropejski okvir. Le Dalmacija in Hrvatsko Primorje,
torej kraji ob Jadranu nam kažejo svojevrstno terminologijo,
ki se naslanja ali naravnost na predzgodovinski jezik ali grški
ali latinski, šele pozneje v srednjem veku na italijansko - bene-
čanski.
Zasluga prof. Skoka je, da nam je nabral gradivo dalmatinskih
Slovenov. Dočim smo pri evropejskih imenih gotovi, da so imena
talna, bodenständig, je to vprašanje pri razmerju dalmatinskih
Slovenov z Italijani in pred temi z Bizantinci in tudi po izvoru
svojem jako negotovo.
Prof. Skoik navaja več imen, ki so naravnost prešla iz grškega
ter zopet besede, ki so prišle naravnost iz latinskega v sloven-
ščino, ne da bi se te besede nahajale tudi v Južni Italiji, nekdanji
Veliki Grčiji. Sicer pri vsem dopušča, da so tudi dalmatinski
Sloveni za vodne živali ohranili nekatera domača imena.
Tako navaja: pliskavica za Delphin, vučič za Centropristis hepa-
tus, oslič za Gadus merlucius, kan, kanjac za Serranus cabrilla.
52 f Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
zubatec za Dental, ovčica za Pagellus mormyrus, podlanica, ko-
marča za Chrysophris, lastavica za Trigla milvus, T. lineata in
Dactylopterus, pauk za Trahinus, vrana za Labrus merula in L.
turdus; skuša za sgombro, trup za Auxis bisus, kovač za Zeus
faber, smokva, Stromateus fiatola, pastirica, Lichia glauca in L.
amia, bilizma za Lichia, glamoč, glavoč za Gobius Capito, ugor in
zmija za Anguilla, mrena za Barbus fluviatilis = vulgaris, morska
viščica za Pteroplatea altavela; slepetuša, dugoplatica, pivac.
Nekatere teh besedi so le dalmatinsko slovenske, kakor komarča,
pastirica, pivac, bilizma in viščica.
Prof. Skok iz grškega izvaja dupin za Delphis, kima, kirnja,
kirija, kjerna iz Acerina, oziroma grško aharnos. Pirka, pijerka
iz grškega perka, trigla, trlja, trilja iz grške trigle. Kantar iz
grškega kantharos brez razlage, bukva, latinski boca, iz grškega
box, oziroma boax, sopa iz salpa, grški brez pomena, menda
sredozemska beseda. Tu je pač primerjati rusko besedo sopa,
supulja, nemško Zoppe. Sarag, saräk iz grškega ozir. iz sredo-
zemskega sargos; spar, lat. sparus, Speer, sparos, pagar, iz grškega,
phagros, brus. Škrpun iz grškega scorpilos, tunj iz grškega Thy-
nos, polanda, palamida iz grškega pelamis, fanfan iz grškega
phonphilos, šnjur, šimun, širun iz grškega sauros. K besedi šarun
jfe zopet opaziti, da je lahko v zvezi s slovenskim šar. Gol iz
italijanski gofo, iz grškega cobios, orhan iz grškega orphos. Lasun
iz asia, cipol, cipal, cipo, čepa iz grškega cepallos. Plat, platuša ni
treba, da je iz grškega platos, ker je imen platnica, platica in dr.
vse polno v slovenskem. Rum, rumbac iz rhombos. Iz latinskega
navaja prof. Skok lubinj, luben, ljubljen, ljubljan, pa si konst-
ruira k temu latinsko besedo lupinus, dočim je beseda razširjena
tudi v slovanski in pod obliko Lauben v germanski Evropi. Gira,
gera, gerica iz lat. gerula, grško smaris, arbun iz lat. albula. Pa-
gellus erythrinus. Grb, krp, grbič razlaga iz latinskega corvus =
Pagellus acarne. Iz besede acarne je očitno lahko kema, laško
chierna, težko pa je podlagati grško besedo corax in latinsko
corvus. Tudi slovenščina pozna ribo grbo in hrvaščina grbič.
Ukljata iz oculata in ušata iz oseata. Lovrata, ovrata, orada je
pač jasno iz latinskega aurata, ima pa poleg pristno slovensko
ime podlanica in komarča. Besede gnigla, dinigla, gilinga, katere
navaja prof. Skok so pač neraztolmačljive. Mijerla, iz labrus
merula ima tudi pristno slovensko ime vrana. Beseda iglun, jaglun,
jaglica je pač pokvarjena iz slovenskega igla; majela, mujel je
Kulturni pomen imenoslovja rib. 53
očitno iz nerazložljivega mugil. Sfoja iz lat. solea ima pa tudi
svoje lastno slovensko ime, zalist, zalistek. Oliga, olip za Clupea
papalinus je nerazložljivo. Sklač, sklad iz Squatina angelus. Je-
gulja ni iz latinskega, pač pa izkvarjenka angulj, angulja. Conger
se da razlagati iz slovanskega ongor. Pač pa je beseda gruj, grun
lahko iz južno latinskega gronge, kar utegne biti izkvarjeno iz
grškega conger.
Prof. Skok naravnost ne izvaja, je pa po sebi dano, da itali-
jansko henečanska imena napredujejo tekom državne zveze z
Dalmacije z Benetkami in pozneje tudi v trgovinski zvezi dalma-
tinskih ribičev s Trstom. Benečanska imena rib končno zavladajo
po istrskih in dalmatinskih obalah skoraj čeloma ter slovenske
besede stopajo v ozadje. Ribja imena v Dalmaciji torej kažejo
benečanski element progresivno od XI. stoletja naprej, pred to
dobo pa se besede izvajajo iz latinščine, grščine in sredozemščine.
Da bi bolje utemeljil svojo tezo romanskega porekla ribjih
besed v Dalmaciji, se prof. Skok opira tudi na krajevna imena
in različne izraze, katere so dalmatinski Slovenci prevzeli od
Grkov ali Latincev.
Ime za otok Krk izvaja prof. Skok iz latinskega Curicum,
ki nima nobenega pomena in naj bi bila predrimska beseda,
dočim je beseda Krk, Krka pristno slovenska. Miki. ima ad kürka
slovensko bogato skupino krč, krčiti, contrahere. Grča na drevju,
zvit les. Slovaško krčiti, krümmen. Beseda je splošno slovanska,
je pa tudi v madjarščini görcs, rum. kerčej, alb. gerč. Poleg tega
ima Miki. kürku za vrat, torej kar se vrti. Tudi splošno slovenska
beseda, v rum. kerke. Bern, ima isto razlago ter dostavlja, da
utegne biti beseda krk h glagolu krčiti v pomenu drehen, vrteti.
Pleteršnik ima poleg navedenih besedi tudi adjekt. krkav, toliko
kot kuštrav, krke, dolgi, zviti lasje. Nositi otroka na krkoč, ko
otrok visi na hrbtu, oklenjen okoli vratu, srbsko »na krkače«.
Krka večkrat ime za reko, očitno struge, ki se zvija. Otok Krk
za Curicum ima podobo po zvijajoči se črti obale. Krka na Ko-
roškem, Krka, pritok Save na Dolenjskem. Ime Gurk dobimo
dokumentarično že 1. 831 v obliki Kurka. Poleg imena za vasi:
Krka, samota v občini Preborje pod Brežicami na Štajerskem,
Krkavci, vas pri Pomij anu v Gor. Istri, Krkavica pri vasi Kozaršče
na Tolminskem, Krka v Prekmurju. Besedo navaja Täuber »Ge-
birgsnamenforschung« kot keltsko kerb, kar naj bi pomenilo
Stein ter navaja več besedi v obliki kirk, kirket, kerk, kerut. Tudi
54 ^ Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
Schiffmann v svojem imenoslovju za Gor. Avstrijsko navaja ime
Gurkh. Boisacq ima grško kerkos v pomenu rep, torej nekaj
zvijajočega, poleg tega kerkuros. Temu primerja kirkos, t. j. ¦
obod, obroč, iz česar je latinsko circus. Temeljni pomen besede :
dobimo le v slovenščini, posebno zemljepisna imena kažejo mor- i
fologično na zvijajočo se reko ali kraj tako, da je edino mogoče ;
tolmačene besede Curicum iz Krk, kar vsekakor kaže na prvotno ;
slovensko prebivalstvo.
Gotovo je sicer, da je cela vrsta dalmatinskih, posebno južno
dalmatinskih besedi naravnost iz grščine in 'latinščine, kakor
kulp za colpos, pelega za pelagos, secatur za siccatorius, sika za
secca, igalo za aigialos, plima iz pleme. Ni pa tako gotovo, da je \
tudi oseka iz secare. Enako je tudi vse polno imen za orodja,
ribarstvo in plovstvo ter iz kuhinje, prevzetih naravnost iz gr- \
škega aH latinskega. So pa tudi med temi besede, ki vzbujajo \
pomisleke. Sijati je prav lahko slovenska beseda iz šija, in die :
Schräge fahren. Benečanska galia je iz debla gol, katero nahajamo ;
že v staroslov. golija in v slovenski besedi golica, Nachen. Golen
v pomenu votel se v slovenščini nahaja večkrat, golenica, Röhren-
knochen. Golena sliva, votla, brez koščice. Tudi ruske besede
korâblj ni ravno treba, da izvajamo iz grškega karabos, pač pa i
je deblo kora, korito. Prof. Skok navaja, da je v Južni Dalmaciji
scopelos prešla v dalmatinsko scupuo in skrpio za čeri, ki mole iz
morja v Dubrovniku. Laško scoglio, dalmatinski školj utegneta ,
biti izvajana iz grškega scopelos, t. j. čer, dobimo pa tudi v slo-
venščini deblo skula za tvor, nekaj izbuhnjenega, skulec. Tropf- i
stein, ruski skula,  der hervorstehende Backenknochen, škulje, \
razbito kamenje.
V ruščini skulâ pomeni tudi rilec na ladji, kulak, napeta pest. j
Meyer-Liibcke pod št. 7738 izključuje tvoritev italijanskega;
scoglio iz grškega scopelos, torej se da beseda scoglio tolmačiti \
iz slovenske podstave za moljavo, etwas hervorragendes.
Beseda Koper naj bi bila iz latinske Capris v Istri, vzporedno i
Dalmaciji pri Rogoznici, krpara iz capraria. Mesto Capris, današ- \
nje Capo d' Istria pa ima grškega predhodnika aigis. Capra in \
aigis pomeni kožo. Ni skoraj misliti, da bi se beseda Koper !
organično stvorila iz Capris, pač pa je domnevati, da beseda iz-
haj a iz jezika ki je veljal še pred grškim aigis. ¦
Beseda »jarbol« se je po Skoku razvila naravnost iz latin-j
skega arbor, kakor beseda liganj za sipo, Tintenfisch iz latin- '
Kulturni pomen imenoslovja rib. 55
skega loUigo. Značilno za to besedo je, da se nikjer drugod ni
ohranila, tudi ne v Južni Italiji, ampak le v jeziku dalmatinskih
Jilovencev. Večina romanskih besedi Dalmacije je v rabi tudi v
Južni Italiji, kar smatra prof. Skok za dokaz, da so v Dalmaciji
še pred prihodom Slovenov veljale iste besede, kakor v Južni
Italiji. Rimljani bi bili torej prevzeli grške besede ob Jadranu in
na prostoru nekdanje Velike Grške. Stari romanski jezik Dalma-
cije smatra Skok za poseben romanski jezik, enako, kakor je
italijanski, francoski, katalonski. Pustil je sledove v jeziku dalma-
tinskih Slovencev, kot jezik pa se je tudi v Dalmaciji docela
izgubil. Zadnjo pričo je ugotovil romanist Bartoli na otoku Krku.
Dalmatinska narodna ribarska terminologija se je ohranila v
prA'cm početku, torej iz istih grško - latinskih virov, kakor vsa
evropejska kultura Sredozemja.
Nekoliko neskladno Skok navaja, da so Sloveni prinesli iz
svoje zakarpatske domovine tudi besedo ladja, ki mora biti
.starša nego njih selitev iz Pripet j a, kajti severni Germani so že
davno poprej prevzeli to besedo v obliki elida kot svojo. Severni
Germani celo ne bi imeli pravega izraza za slovensko ladja. Enako
so Germani prevzeli iz starodavnega slovenskega ribarstva na
Baltiku besedo vrša v sedanji nemški obliki Reuse. Na Bal-
tiškem morju so slovenski ribar j i že konservirali slanike. Besedo
mreža so si od Slovanov izposodila Madj ari, Arnavti in Novo-
grki, torej cel Balkan in mreža predstavlja kolektivno ribarstvo,
torej tudi že višjo stopnjo obrti. Beseda vlak za posebno vrsto
velike mreže je prešla v novogrško valcos. Prof. Skok priznava,
da beseda brod, ladja, veslo, jadro, čoln dokazujejo, da so Sloveni
v domnevani pradomovini v Polesju in Pripetju morali imeti tudi
razvito brodarstvo. Po poročilu Niederle »Starožitnosti«, zvezek
IX., str. 176 so bile ob Baltiškem morju in Polesju cele vasi iz-
ključno ribarske, tako, da je sosedom beseda ribič bila skoraj
istovetna z besedo Sloven.
Čudno bi torej bilo, da bi slovenski ribiči ne bili prinesli imen
domačih rib s seboj in ne uporabili ista imena za ribe enake oblike
v Jadranu. Prof. Skok kljub temu trdi, da Sloveni skoro niso
ohranili druge besede negoi riba. Sloveni torej ob bogatem lastnem
zakladu imen rib sladkih in morskih voda, ne bi prenesli nobenega
imena na morske ribe v Jadranu. Skoraj vsa imena so po Skoku
prišla že v prvih početkih naselitve v jezik dalmatinskih Slovanov,
56 Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
Šele v XL stoletju polagoma prodirajo italijansko benečanska
imena.
A ravno po izvajanju prof. Skoka se mora nasprotno logično
sklepati, da so bili Sloveni že od davna ob Jadranskem morju v
stikih z Grki, pozneje z Romani in Bizantinci in da so le pola-
goma tekom vekov pozabili skupna imena slovenskih rib.
Prof. Skok opira svoje trditve glede imenoslovja vzporedno
tudi na zgodovino. Predpolaga, da so prišli dalmatinski Sloveni
izza Karpatja, iz Pripet j a in Polesja pričetkom VIL veka po Kr.,
ne glede na to, da modernejši filologi in zgodovinarji tako ne-
mogočo trditev več ne vzdržujejo. Pripetje in Polesje je še danes
močvirnato in malo obljudeno, po geologičnem razvoju moralo
je Polesje in Pripetje biti v VII. veku skoro nepristopno. Znani
starešina slovanskih filologov Brückner v zadnji »Slaviji« pravi:
»Pripetje in Polesje je primerno bivališče za žabe in krk one, ne
pa za ljudi.« Ravno tako zgodovina geografije kaže, da je pra-
gozd Pred- in Zakrpatja še v XIV. veku po Kr. segal daleč na
sever in jug in so se šele v navedenem veku začela porajati sela
to- in onkraj Karpat. Skozi gozdove, ki so segali na sever in na
jug se torej ni moglo seliti milijone ljudi z ženami, otroci in
čredami. Tudi filolog Jagič je še v IV. zvezku Archiv für slav.
Philologie vzkliknil, »da bi bilo to pravi statistični čudež.«
Skok pa tudi ne dela nobene razlike med prihodom Slovenov
in prihodom Hrvatov v Dalmacijo. O prihodu Slovenov nimamo
nobenega zgodovinskega poročila, niti virov po katerih bi zgradili
zgodovino naselitve Slovenov na Podonavju, Balkanu in Dalma-
ciji. Zgodovinske vesti imamo le glede napadov na Balkan, t. j.,
da so Sloveni deloma iz južne Rusije sami, deloma iz Panonije
in Podonavja, pod vodstvom Obrov ali tudi sami, pohajali na
Balkan, oplenili piano deželo globoko do Grčije in Carigrada in
se s plenom vračali v svoje domove nazaj. Tudi prof. Kos v
svojem »Gradivu« ugotavlja, da se Sloveni, pleneči po Balkanu,
niso naseljevali, marveč so se vračali na svoje domove za Donavo
nazaj.
Nasprotno imamo za Hrvate točno poročilo bizantinskega
carja in zgodovinarja Konstantina Porfirogeneta izza dobe 912
do 995. Res se skuša omalovaževati to poročilo, ker se nekatere
precej samovoljne teorije filologov in zgodovinarjev (Dümmler,
Jagič, Niederle, Jiraček) niso dale združevati z njegovim poroči-
lom. Ako pa se kritično pregleda vse zgodovinske vire, pa se mora
Kulturni pomen imenoslovja rib. 57
priznavati Porfirogenetu največ stvarnosti in temeljitosti. Nele,
da je moral za njegove dobe biti spomin na silne dogodke od
VIII. do IX. veka še živ, ampak kot car, ki je imel svoje visoke
upravnike še po celem Balkanu in Dalmaciji, se je lahko na licu
mesta informiral o vseh podatkih, katere je bilo mogoče nabrati
o prihodu Hrvatov in Srbov. Njegovo vestnost in neodvisnost
poudarja že Grot v V. 1. Archiv, für slavische Philologie, a tudi
prof. Skok v Schnetzovi »Namenkunde««, IV. let. in dr.
Ali in kdaj naj bi bili prišli Sloveni v Dalmacijo, Porfiroge-
net ne poroča. Poroča le o napadu Obrov ali Slovenov 1. 568 v
Dalmacijo. Šele bizantinski car Heraklej od 610 do 641 je priklical
na pomoč proti Obrom, ki so bili zasedli Dalmacijo, bojno četo
Hrvatov.
Točno je Porfirogenetovo poročlo, da so oborožene čete
Hrvatov petero plemen pod vodstvom bratov: Klukas, Lovel,
Kosences, Aluh in Hrovat ter sester: Tuga in Buga, pridrli v
Dalmacijo, premagali Obre in zasedli deželo. Turanska imena
voditeljev kažejo tudi na turansko pleme. Prerinili so se iz so-
seščine Frankov do Panonije in Dalmacije. Dobro utrjenih pri-
morskih mest Hrvatje pač niso mogli takoj zavzeti, pač pa so si
razdelili piano deželo. Ker niso našli dovolj prostora za vse, se
je njih del vrnil proti Panoniji nazaj, večje pleme Kosencev je
zasedlo Koroško ter je od tod plenilo par stoletij na vse strani,
posebno na zahod proti Tirolski in na jug proti Furlaniji. Pozneje
je ustvarila ta hrvatska bojna četa slovensko - koroško državico,
v nemških kronikah imenovano »Pagus Chroatus«. Beseda »ka-
zezi«, nemško Edlinge, raztreseno po Slovenskem očitno kaže,
da je bilo hrvatsko pleme, ki je zasedlo Koroško in Gornjo
Furlanijo hrvatska četa »Kozencev«.
Enako točno poročilo izza dobe istega carja imamo o Srbih.
Tudi Srbi so se prerinili iz severa kot oborožena velika četa do
Soluna, ter jim je bizantinski cesar odkazal taborišča, da jih je
pomiril. Kraj, kjer so se naselili, se je imenoval Srbčište. Od tod
so se kmalu na to preselili proti severu Balkana nazaj, kjer so
zasedli Zeto in Raško, gotovo v dveh četah, ker Srbi v prvi
zgodovini nastopajo ločeno v dveh državnih tvorbah, ki se zdru-
žita šele tekom XII. stoletja.
Hrvatje in Srbi, enega in istega turanskega plemena, so torej
pričetkom VIL veka prišli eden za drugim iz severa, preko Pa-
58_t Dr- Henrik Tuma, Ljubljana:
nonije v Dalmacijo in Bosno, se naselili med poljedelskimi Sloveni
ter tako pretrgali njih enotnost, da so na severu ostali Slovenci,
na jugu Macedonci.
Pregled zgodovine cele Evrope o takozvanem preseljevanju
narodov, t. j. naselitvi bojnih germanskih in turanskih čet, nam
kaže povsod isto sliko. Bojna četa prihrumi nad mimo prebi-
valstvo v deželi, poruši mesta in trdnjave, ki se upirajo, zasede
piano deželo ter si jo razdeli med svoje bojevnike po fevdalnem
sistemu. Slika je ista v Španiji, na Francoskem, v Italiji, na
Nemškem in v slovanskih deželah.
Ko prof. Skok trdi, da so dalmatinski Sloveni prevzeli davno
grško romansko kulturo, pa vendar ne sega nazaj na zgodovino
te kulture. Splošno je ugotovljeno, da so Jadran kolonizirali Grki.
Epidaurus, poznejši Dubrovnik je kolonija Mileta iz 1. 652. pred
Kr. Okra za Kras, očitno grški imeni Katali in Monokalemi za
prebivalce Krasa, Aigis za mesto Koper kažejo, da so Grki trgo-
vali do zadnjega severnega Jadrana ter preko Krasa na Naupor-
tus v notranje dežele. Okra je očitno prevod za slovenski Kras,
beseda, ki kaže, da so Grki že v prvem času prišli v dotiko s
slovenskim življem, že davno pred Kristovo dobo.
Rimska zgodovina na gorenjem Jadranu pričenja šele z
ustanovitvijo velikega emporija Ogleja, 1. 182. pr. Kr. V Dalmaciji
Rimljani premagajo Ilire 1. 168. pr. Kr., prokonzul Scipio Nasica
I. 155. pr. Kr. pa gorske rodove Delmincev. Ilirci, sedanji Albanci
so se zatekli na jug okoli Skaderskega jezera ter v nepristopne
gore, po katerih še danes prebivajo. Slovenska krajevna imena
po Albaniji do Jadrana kažejo, da so morali pred njimi že pre-
bivati Sloveni, kajti nimamo nobenega poročila, da bi Sloveni
sploh kdaj naselili Albanijo, nobenega poročila o kakih bojih
ter ni misliti, da bi mimo ljudstvo Slovenov pregnalo bojevite
Ilire ali Albance.
Romaniziranje Albanije se pač pričenja polagoma in šele za
dobe rimskih cesarjev. Prebivalci plane dežele so morali za časa
prihodov Gotov, Obrov in Hrvatov biti vsaj deloma poromanjeni,
na kar kaže ime Morlaki, Mavrovlahi, očitno Romani, ki so pred
napadi Gotov, Obrov in Hrvatov bežali v gore ter se pomešali
s slovenskimi gorjani. Le po tej poti se da razložiti pojav Mor-
lakov v Dalmaciji in Mavrovlahov na Balkanu.
Kulturni pomen imenoslovja rib. 59
Prof. Skok popolnoma prehaja zgodovinsko dobo pred priho-
dom Hrvatov. Gotovo je, da so morali Got je, predno so zasedli
Italijo in razdelili Panonijo, Bosno in Dalmacijo med svoje bo-
jevnike, zapustiti sledove svojega gospodstva tudi v Dalmaciji.
Gotovo je, da so bili oni gospodarji prej rimskih obmorskih
mest, saj so tudi v Italiji zasedli trdnjave in mesta. Imamo tudi
vest iz 1. 473. za nekega comes Gothorum kot vojaškega povelj-
nika. Gotovo pa je tudi, da so bili Gotje maloštevilni in za časa
prihoda Hrvatov že vsaj večinoma poromanjeni ali poslovenjeni.
Gotovo je tudi, da niso imeli nobene prave vojaške sile več, ker
so se Obri in Hrvatje zlahka polastili dežele. Pač pa so v posa-
meznih trdnejših mestih ostali Romani še gospodje pod vodstvom
gotskih poveljnikov, pač poromanjenih. Saj se je kralj Teodorih
sam poromanil ter smatral sebe in Gote kot upravičene nasled-
nike Rimljanov. Tudi po plani deželi, kjer so' bila obljudena
središča, so morali biti Gotje porazdeljeni in so se ali že po-
romanjeni ali poslovenili med domačim prebivalstvom. Ni ana-
logije z Germani, ki so zasedli Francijo, Španijo in Italijo ter kot
gospodovalno pleme ohranili dolgo svojo narodnost in stvorili
zmes modernih Romanov. Gotje v Dalmaciji in Bosni niso zapu-
stili znatnega sledu. Po plani deželi so Hrvatje stvorili fevdalno
plemstvo med slovenskim poljedelcem. Moramo sklepati, da je
bil v Dalmaciji gosto naseljen poljedelec — Sloven, ker so Gotje
med njimi docela izginili in ker je hrvatska četa prevzela sloven-
ski jezik in so se tudi mesta v masi polagoma poslovenila.
Že za 1. 633. imamo zgodovinsko poročilo o Neretvanih kot
pomorskih roparjih na Jadranu. Za Donavske Slovene pa je
poročilo o napadu proti morju na otok Kreta že iz 1. 623. Eno
in drugo poročilo dokazuje, da so napadovalci morali biti stari,
izkušeni brodarji in ne komaj dospeli konjeniki-bojevniki Obri.
Hrvatje in Srbi.
Zgodovinsko poročilo o Slovenih po naselitvi v Dalmaciji
nam prinaša tudi Paul Diakon, ki poroča, da so Dalmatinski
Slovenci že 1. 642. preko Jadrana napadli južno Italijo in so ob-
legali mesto Sipont. Longobardi pod vodstvom Romualda so jih
premagali, oziroma so se jih vsled) pogajanja iznebili. Paul Diakon
izrecno poroča, da je vojvoda Longobardov, Romuald govoril z
napadalci slovenski. Takrat in še dolgo po tem kroničarji seveda
60 f Dr. Henrik Tuma, Ljubljana:
niso znali delati razlike med Slovenci in Hrvati. Morala pa je
obstajata ta razlika jezika in plemena še dolgo, posebno v Dalma-
ciji, kar nam jasno kažejo statuti občine v Poljicah nad Splitom,
kjer se govori še v XI. stoletju o dvojnem skladu prebivalstva,
eni so »dediči«, očitno Sloveni, drugi so pa »ugriči«, očitno Tu-
ranci. V Poljicah so še ohranjene slovenske besede: meja, rjav,
tuj, preja i. dr. Tedaj, v Poljicah so živeli v skupni državni orga-
nizaciji še Sloveni ter inoplemenski Hrvatje. Tudi Porfirogenet
poroča, da so za njegove dobe v severni Dalmaciji še ločili Obre
od Slovenov in Romanov. Geograf Cvijič navaja, da so se še
dolgo v srednjem veku ločili v Kapeli Sloveni in Hrvatje —
Turanci, dočim smatra Neretvane, Zakumljane, Trevinjane, Dup-
Ijane in Bosance za Slovane, ki so bili pred Hrvati in Srbi na-
seljeni. Dubrovčani so se sprva sploh imenovali Slovince.
Je torej popolniti zgodovino, kakor jo navaja prof. Skok
tako, da so Sloveni imeli piano deželo Dalmacije še pred priho-
dom Gotov in so tvorili poljedelsko ljudstvo Dalmacije, nad
katerim se je nadredil fevdalni sistem hrvatskih bojevnikov. Po-
lagoma se je vršila stopitev slovenskih velmož s hrvatskimi go-
spodarji in ker je moralo biti slovensko prebivalstvo v odločni
večini, je v VIII. stoletju slovenski element že popolnoma zavladal
ter dobimo ob nastopu prvih knezov sama slovanska imena, tako
knez Domagoj »pessimus dux Sclavorum«, ki je vladal od 1. 864.
do 876., Branimir »dux Sclavorum« od 1. 879. do 892. itd. Imamo
torej zgodovinske podatke iz VI. in VII. stoletja. Tekom drugega
dela tega stoletja in tekom celega VIII. stoletja pa tvori fevdalna
hrvaška država po vzgledu ostale Evrope, posebno pod vplivom
frankovskega vladarstva, ki je segalo do Dalmacije. Takrat bi
torej prenehal romanski vpliv v Dalmaciji ter je nastopala bene-
čanska doba potujčevanja.
Tudi na zgodovino Benetk se prof. Skok ne ozira.
Iz vseh zgodovinskih podatkov ne moremo sklepati, da so
Sloveni prišli skoraj istočasno ali le nekoliko let pred Hrvati v
Dalmacijo iz Pripetja in Polesja, marveč edino le, da so bili že
od davna naseljeni tudi ob Jadranu in da so v dotiki z Grki in
Romani prevzeli že za davna imena rib in pomorstva od Grkov
in Latincev. Zgodovina Hrvatov je jasna. Hrvatje so osvojevalno
tur ansko pleme, ki je Dalmacijo zasedlo v začetku VII. stoletja
Kulturni pomen imenoslovja rib. 61
in si podvrglo najprej piano deželo Slovencev, uvedlo med njimi
fevdalni sistem, se docela poslovenilo ter si polagoma podvrglo
tudi romanska mesta po obrežju.
Do istega rezultata smo prišli, sledeč tolmačenju krajevnih
in ribjih imen. Ako primerjamo ribja imena evropejskih voda ter
vidimo, da so Dalmatinski Sloveni prevzeli ribja imena Grkov
in starih Romanov ter skoro docela pozabili svoja imena, moramo
sklepati, da so Sloveni že davne vekove pred Kristom in po Kristu
stanovali ob Jadranskih bregovih.
Résumé.
Die kulturelle Bedeutung der Fischnamen.
Der vor kurzem verstorbene (f 1935) slovenische Turist und Ethno=
graph Dr. Henrik Tuma, steckt noch in den Fußstapfen der slavischen
Autochtonisten (Valentin Vodnik, Jan Kollar, Šembera, Davorin Trstes
njak, Topolovšek, D. Žunković), die da behaupten, daß die Slovenen,
Kroaten und Serben schon vor der römischen Okkupation im Noricum
und Illyricum wohnten, also mit den alten Illyrierin identisch wären.
In dieser Arbeit über die kulturelle Bedeutung der Fischnamen führt er
aus, daß man auf Grund der histoTischen Quellen nicht allgemein
schließen dürfe, die Slovenen seien fast gleichzeitig mit den Kroaten
(oder nur wenige Jahre vorher) aus dem Pripet^Gebiet und aus Polesje
nach Dalmatien gekommen, vielmehr nur soviel, daß die Slovenen
schon von altersher auch an der Adria angesiiedelt wären und daß sie
durch den Verkehr mit den Griechen und Römern schon lange vorher
die Namen der Fische und der Schiffahrt übernommen hätten. Die
Kroaten seien nämlich ein tuTanischer Stamm gewesen, welcher Dah
matten schon am Anfange des VII Jahrhunderts besetzte, bei ihnen
das Feudalsystem einführte, sich aber dabei slovenisierte und sich
allmählich auch romanische Städte 'Bn der Küste unterwarf.
Zu diesem Resultate ist der Verfasser duTch die Erklärung der
Orts= und der Fischnamen gekommen. Wenn man nämlich die Namen
der Fische europäischer Gewässer vergleicht und wenn man sieht, daß
die Slovenen Dalmatiens die Namien der Fische von den Griechen und
von den alten Römern übernommen haben — fast ganz vergessend auf
eigene Benennungen — so mußte man zum Schlüsse kommen, meint
H. Tuma, die Slovenen haben schon ganze Jahrhunderte vor und nach
Chr. Geb. an der adriatischen Küste gewohnt.