âf^ l^f Gorenjski časnik od leta 1947 Ç^^iiJ L/ / Ityv Prvi predhodniktsdnik Gorenjeclcta 1900 PETEK, i6. MAiA 2008 Leto LX1, št. 39, cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov ww.g o re n15 kig las.s i rekordnim dobičkom Z delnicami Gorenjske banke se posli sklepajo že po 2.500 evrov. Maju ta Voičtak Kranj • Predsednik uprave več kot leto prej. Dividende bodo izplačane 16. junija. Delničarji Gorenjske ban- Gorenjske banke Zlatko Kav- k« pa niso zadovoljni samo z (ii je minulo sredo še zad- odlično dividendo, temveč njič stopil pred delničarje in tudi z vrednostjo delruc, ki si- podrobno predstavil lanske cer ne kotirajo na borzi, ven- rezultate in letošnji načrt, dar je lani lastnike zamenja- Gorenjska banka je lani pre- la približno desetina delnic, segla načrtovane cilje» dobi- povprečna tržna cena je značek pred obdavčitvijo je zna- šála 1.347 evrov. Trgovanje Šal 65,4 milijona evrov, po ima podoben obseg tudi le- plačilu davka 53,2 milijona tos, saj je v prvih štirih mese- evrov. Zaradi dobrih poslov- cîh lastnike zamenjalo 3,3 nih rezultatov so delničarji odstotka delnic, njihova trž- že januarja dobili vmesno di- na cena je krepko poskočila, videndo v višini 20 evrov na saj so se zadnji po^ sklepali delnico, iz bilančnega dobiČ- po 2.500 evrov za delnico. ka pa bodo dobili 70 evrov na delnico, kar je 44 odstotkov Zamenjava na vrhu Gorenjske banke je znana že nekaj Časa, Zlatka Kavčiča bo s 1. junijem nasledil sedanji član uprave Corazd Trček. Na sliki (od leve]: janež Bohorič, predsednik uprave Save, Zlatko.Kavčič, predsednik uprave Gorenjske ^ 3. stran banke, Corazd Trček, član uprave Gorenjske banke, in Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja Golnik ima operacijsko dvorano BolniSnica Golnik je z lastnimi sredstvi prenovila bolnišnična oddelka in odprla novo operacijsko dvorano, ki je opremljena po najsodobnejših standardih. Suzana P. KovačiČ Kranj - V Bolnišnici Golnik so v sredo slavnostno predali svojemu namenu prenovljena bolnišnična oddelka in novo operacijsko dvorano. Naložbo, vredno približno dva milijona evrov (brez DDV), so izpeljali z lastnim denarjem tz rednega poslovanja. "S prenovo oddelkov smo želeli izboljšati bivalne razmere za bolnike in delovne pogoje za zaposlene, na Oddelku za tuberkulozo smo s tem zmanjšali možnost prenosa okužb. Odpiramo novo operacijsko dvorano, ki je opremljena po najsodobnejših standardih. Kaš cOj je celovita obravna- Zofija Mazej KukovíČ in Mftja KoŠník 1 Fe^ TmeDoki va bolnika na enem mestu, ki jo bomo dosegli tedaj, ko bomo dobili še aparat za obsevanje. Na ministrstvu za zdravje so nam pri projektu dali proste roke in s tem poka z ali zaupa n j e. Z ah val a gre tudi potrpežljivosti zaposlenim, saj smo pol leta delali na gradbišču," je po- veda) direktor Bolnišnice Golnik Mitja Košnik. Febmarja 2006 so za projekt podpisali pismo o nameri, graditi so začeli avgusta 2007, uporabno dovoljenje so dobili 17. marca 2008. Opremo operacijske dvorane, v kateri že operirajo, so zaupali podjetju Olympus. ^ 4. stran • ^. Junija stavka sodnikov Simon Subic opozarja, da so pravna mne- ..............................................................................nja o zakonitosti stavke raz- Kranj - Stavkovni odbor sod- lična. Med opozorilno stavko nikov je v sredo odločil, da bo ne bodo stavkali vsi sodniki, opozorilna sodniška stavka saj morajo nujni primeri ne- potekala od 9. do n. junija, moteno potekati. Med dru- Stavkovni odbor si bo ves čas gim bo delovala dežurna pre- prizadeval, da bi zadevo reši- iskovalna služba, reševali i na miren način, s pogaja- bodo kazenske zadeve, v kanji, je pojasnila predsednica terih so obdolžend priprti ali stavkovnega odbora |anja tujci, in odločali tudi v kazen-Roblek. Stavko bodo odpove- skih in prekrškovnih zade- dali, če se bodo z vlado do 9. vah, ki so tik pred zastara- junija dogovorili za sistem- njem. Sodniki bodo med sko ureditev sodniških plač. stavko odločali tudi o vseh Minister za pravosodje Lovro nujnih pravdnih in nepravd- Šturm stavke ne podpira in nih zadevah. 39 OD i CORENjSKA « t \ Pili naj bi vodo « i z azbestom v civilni iniciativi za neazbestno prt* no vodo občin Bled. Gorje in Radov* \\ci so opozorili na dotrajan vodo* vod in neurejeno vodno zajetje iz Ra* dovne. Odgovorne so pozvali k ta* rhij ure&ničevanlu načrtov za zagotavljanje čiste pitne vode. 4 KRONIKA Trziâke sodne zdrahe Medtem ko se nekdanji triiiki župan Pavel Rupar nd kranjskem sodiiču Zd|ovar)a zaradi kaznivih dajanj, s ka< tenmi na) bi tudi denarno olkodovdi Obć;no Tríií, pa rjegoverrij nasled« niku Borutu Sajovtcu grozi, da bo obtožen goljufije. RAZGLEDI Vsi so čakali, če naju bodo zaprli 12. maja je minilo dvajset let od usta* novitve Slovenske kmeike rveze. "To je bil zgodovinski trenutek. Ker niso nikogar zaprti, ne mene ne dr. Zagožna, so dobili pogum tudi drugi," se spominja Ivan Oman. jstanoviielj in nik zveze. 10 EKONOMIJA Kaj bo čez dobro leto ostalo delavcem Jelovice? Potem ko so ob prerivanju za prevzem Jelovice delavci (pre) poceni prodali delnice, bodo nekateri kmalu (afi pa so Že) ostali brez dela. jelovi- ca je pred kratkim program vrat predala UP'U» neuradno naj bi kmalu prodala žago v Preddvoru. 17 VREME Danes injutn bo spremerdjM> do pretezm oblačno. Občasno bodo hvfe\me padavine, Vned^o bo oblačno $ padavinam, deloma nmhtatm. $ à n/22 jM: spremen^ivo oblačno M o \û es in r- i 2 POLITIK danica. zavrt^g-^s.si GORENJSKI GLAS petek. 16. maja 2008 Škof;a Loka Obisk ministrice ob dnevu družine Ministrica za delo. družino in socialne zadeve Marjeta Cot-man je ob mednarodnem dnevu družine obiskala Škofjo loko. Ogledala si je vrtec Sončni žarek, ki peto leto deluje pri župniji Stara Loka in ga obiskuje 44 otrok. Pedagoška vodja vrtca Slavica Snoj je gostom razkazala vrtec, za katerega prihodnje leto načrtujejo še jaslični oddelek. Ministrica se je oglasila Še na občini, obiskala pa je tudi dve družini, ki l^ma-ta po Štiri in pet otrok. Škofjeloško območje sicer velja za okolje z dobro demografsko sliko. To je tudi eden od razlogov, da je ministrica Marjeta Cotman na povabilo poslanca NSi Antona Kokalja prišla prav v Ško^o Loko. Večjega števila rojstev (v državi se je lani rodilo tisoč otrok veČ) je ministrica vesela, za starše pa to utegne predstavljati težavo, saj se za jesen obeta velik vpis otrok v vrtce. Le v Škofji Loki je za jesen vpisanih sto več kot lani. Ministrica je še dejala, da si ministrstvo s svojimi ukrepi prizadeva vplivati na odločitev za več otrok, omenila pa je višje otroške dodatke in dodatke za velike družine, možnost deljenega delovnega časa za starše, možnost, da eden od staršev po Štirih otrocih zapusti trg dela in mu država plačuje prispevke. Mlade skušajo motivr-rat{ za družfne tudi tako, da jim olajšajo prvo zaposfitev, in sicer tako, da delodajalce oprostijo dajatev. D. Z. šenčur, ccrkgf Letališče ima velik razvojni potencial v okviru ponedeljkovega obiska poslancev SDS po Gorenjskem so se Branko Crims, Jožef jerovšek. Franc jazbec in Tomaž Stebe srečali tudi z županoma Cerkelj in Šenčurja ter si ogledali brniško letališče in poslovno cono v Šenčurju. "Vodstvi Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways sta nas sez- nanili z načrti za nadaljnji razvoj družb. Naloga državnih poslancev je, da smelim projektom omogočimo Čim hitrejšo izvedbo. To še posebej velja za projekte na letališču, ki ima velik razvojni potencial in kjer se odpirajo nova delovna me* sta. Brniško letališče mora izkoristiti svojo priložnost pred vstopom Hrvaške v EU, saj bo potem dobilo močno konkurenco v zagrebškem letališču. Dodaten razvoj letališča bo zagotovil tudi železniški tir, ki mora postati srednjeročni projekt," je na koncu dneva razmišljal poslanec Crims. S. S. LjuagANA Virant odpovedal podpis kolektivne pogodbe Minister Gregor Virant je odpovedal podpis kolektivne pogodbe za javni sektor, in sicer zaradi protesta sindikatov, češ da je vlada mimo dogovora s sindikati vnesla nekatere spremembe v novelo zakona o sistemu plač v javnem sek* torju. V ponedeljek bo Virant predsedniku vlade janežu jan- ši predlagal» da vlada spremeni svojo odločitev. D. Î. Bled O medgeneracijskem sodelovanju ženska zveza NSi danes, 16. maja, ob iS. uri, v hotelu Krim na Bledu prireja javno tribuno o medgeneracijskem sodelovanju za naslovom TI očeta do praga, sin tebe Čez prag. Gostiteljica bo Marija Rogar, med razpravljavci pa bodo Ljudmila Novak, Irena AhČin, Sitva FerČej in Ivan Platiša. D. Ž. Ba arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JOŽE LEBřN iz DupelL uspešno vodimo EU Predsedovanje Slovenije Evropski uniji se je prevesilo v drugo polovico. Kako uspešno je in kaj smo njim pridobili, smo vprašali dva politika. 2 Danica Zavri Žií bir h • i ft J h h » h 4 »4 été h 4 h 4 É h • » « • É É Kranj - Branko Grims, posla- HMBllH U nec največje vladne stranke t I h:: SDS. je o tem dejal: "Vlada pod vodstvom Janeza fanše je odlično opravila svojo nalogo, tako priprave kot samo vodenje. Koliko sprenevedanja je bilo, preden smo prevzeli to nalogo» opozicija je svarila pred strašnimi zastoji na cestah. Šlo je celo za vprašanje zaupnice vladi in Janezu Janši in celo za predlog, da bi predsedovanje prepustili naslednji članid po vrsti, Franciji. To smo v koaliciji zavrnili in izkazalo se je, da upravičeno. Slovensko vode« Ob nedavnem srečanju evropskih parlamentarcev na Brdu / F«ie:cor«d khoc nje lahko ocenimo kot izjem- no uspešno, kar ni le naša svoje osamosvojitve. Prvi od občine Kranj Damijan P^me končno prijel, ko bo, na ža ocena, pač pa tako menijo vsi velikih uspehov prve polovi- sc«ovomiki v tujini, s kateri- ce predsedovanja je podpis meni: "Predsedovanje se bliža koncu. Ali smo dobili od lost, predsedovanja konec. V vsakem pogledu je za Kranj mi sem imel možnost govo- lizbonske pogodbe, po kateri predsedovanja in lokacije to- pozitivno, da se je predsedo- riti v teh mesecih. Po tej pla- si bo vsak zapomnil čas naše- liko, kot smo pričakovali ali vanje dogajalo v njegovi bliti povečujemo ugled Sloveni- ga predsedovanja, drugi je celo želeli, je težko odgovori- žini. Konec koncev smo ureje in se pokažemo kot vero- mirna osamosvojitev Koso- ti. Toliko, kot bi si želeli, ni- dili tudi cesto mimo Brda dostojni sogovorniki v med- va, kjer sta imeli EU in slo- kakor ne. Že od začetka je bil proti Predosljam, ki bi jo si- narodnih stikih. Že v prvih venska diplomacija po- projekt zastavljen nekako cer verjetno kasneje, Ln opo- mesedh so bili doseženi ne- membno vlogo. Tretja pa je mimo Kranja. Tedaj smo se zorili nase. V celoti pa pred- kateri velild uspehi, v naspro- spomladans^ seja Evrop- odzvali, se želeli bolj vključiti sedovanja nismo, izkoristili, tju s tem, kar govori opozid- skega sveta, ki je zbližala sta- in do določene mere smo niti država, pokrajina ne ob- ja in se pri tem vede kot lisi- lišča Članic. Prepričan sem, uspeli. Več evropskih poslan» čina, in bi lahko od tega od* ca pod kislim groEdjem. da bo enako uspešno Slove- cev in drugih udeležencev nesliveč. Včasih so bili odzi- Njim to namreč ne bo doseg- nija EU predsedovala do zasedanj smo pripeljali v vi nekoliko pozni, morda Ijivo, kajti po lizbonski po- konca in bo to trajno okrepi- Kranj in prek projekta Barve promodja določenih dogod- godbi Slovenija ne bo več sa- lo položaj Slovenije v svetu." Evrope v določenem obsegu kov prepočasna, ampak to so mostojno vodila EU. ta trenutek pa je veliki igralec na mednarodnem prizoriSču, Prizorišie predsedovanja vzpostavili stike s posamez- stvari, ki se jih je treba naje Gorenjska, Brdo pri Kra- nimi državami. Tudi med učiti in delati vnaprej, priče» nju. Kaj smo pridobili s pred- liudmi v Kranju se je projekt mer je vprašanje, kdaj bo na- kakoT je bila samo Še v Času sedovanjem? Župan mestne počasi prijemal in se bo do- slednja priložnost." Pohvale šolskemu centru no, ampak skupinsko, za kar so se pripravljali dalj Časa. Vodja izobraževanja odraslih Tina Košir je pojasnila, da Stoian Sate omogočila staršem z veČ kov, na višji Šoli je 83 Študen- imajo največ tečajev na po- ...................................... otroki v varstvu, da bodo pla- tov, medpodjetnišld izobra- dročju živilstva in kmetijstva. Strahinj - Ponedeljkov obisk čali le 2a enega otroka. Za ževalni center pa na leto obi- Kot je dodala Majda Kolene poslancev SDS v Biotehni- Šolstvo bo država namenila Ščeprektisočudeležencevte- Artiček, šola skrbi za lastno škem centru Naklo je Bran- za tretjino več denarja ru po- čajev. Glede na prve odzive, promocijo na sejmih doma ko Grims izkoristil za pred» sameznika. To omogočata so zadovoljni z novostmi di- in v tujini, pripravlja razstave stavitev rezultatov dela odbo- večja gospodarska rast in jaki, starJi in gospodarstvo, in dneve odprtih vrat ter izda- ra za kulturo, šolstvo in šport uravnotežen državni prora- Ravnateljica Andreja Ahčin ja časopis in promodjsko pri Državnem zboru RS. Kot čun. Del denarja bodo prelili je poudarila, da so prenovili gradivo. Poslanec Jožef Je» je ugotovil, je ključna spre- v splošno blaginjo, je dejal 19 programov in dodali štiri rovšek je pohvalil uvedbo memba zakonodaje Enanci- Grims. ranje šol po Številu dijakov. nove. Programe so povezali s gminazijskega programa, Direktor Biotehniškega praktičnim poukom in delo- kar je pomembno za ohra- To je že doslej uporabljalo centra Naklo Marijan Pogač- vnim procesom pri deiodajal- njanje mladih na podeželju, okrog 70 odstotkov srednjih oik je gostom povedal, da so dh. Sklenili so že 132 pogodb Z njim sta se strinjala tudi šol. Jeseni bodo zagotovili to- se lotili prenove šolskega si- za opravljanje enomesečne- Tomaž ^tebe in Franc Jaz- pio malico za srednješolce, stema med prvimi pri nas. ga dela dvakrat na leto. Učite- bec. ki sta čestitala kolektivu Novela zakona o vrtcih bo Srednja šola ima 460 dija- Ijevo delo ni več individual- za pravo iismeritev razvoja. Bohin) Subvencije za prevoz bohinjskih dijakov šolski prevoz za družine dijakov iz občine Bohinj zaradi oddaljenosti srednjih šol predstavlja precejšen strošek, ugotavljajo v občinskem odboru LDS Bohinj. Informativni izračun )e pokazal, da starša s povprečno plačo slabo petino prihodkov porabita za Šolske prevoze, poleg tega pa je povprečna plača zaposlenega Bohinjca za četrtino nižja od sloven-skega povprečja. Zato LDS predlaga občinskemu svetu, da potrdi njihov predlog odloka o dodatnem subvencioniranju dijaških prevozov, sporoča Dušan Vučko. D. 2. London Častni doktorat Janezu Potočniku Evropski komisar za znanost in raziskave janež Potočnik je v sredo prejel častni doktorat na ugledni londonski univerzi Imperial College kot priznanje za prispevek pri promociji znanosti in raziskav. Poleg janeža Potočnika so častne doktorate prejeli tudi Guy Weston, predsednik fundacije Garfield Weston, izvršni direktor Rolls Royca, Bernie Eccle-stone, ustanovitelj in dolgoletni vodja formule ena, in Carol Black, britanska nacionalna koordinatorka za zdravje in delo. D. Ž. i GORENJSKI GLAS petek, 16. maja 2008 k iKTU A r\ LNO i nfo^g-das.si 3 rekordnim dobičkom Delničarji Gorenjske banke so izvolili nov nadzorni svet, v katerem bo po upokojitvi tudi Zlatko Kavčič, nadzorniki so za svojega predsednika izbrali prekaljenega finančnika Franca Balanča. ^ 1. stran Marija Volčtak Krânj • Predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kav-ái je mii^ulo sredo pred septembrskim odhodom v pokoj še zadnjih stopil pred delničarje« ki so na skupščini večino sklepov sprejeli soglasno. Goienjska banka je bila lani zelo uspešna, dobri rezultati se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Lanski Čisti dobiček je znašal 53,2 milijona evTov, latóen je tudi letošnji načrt ki so ga v prvih štirih mesedh dosegli, saj je dobiček pred obdavčitvijo zna« Šal 22 milijonov evrov. Uprava In nadzorniki Gorenjske banke: (od leve) Franc Balanč, Miro Pinterlč, Mojca Z lansko bilančno vsoto 1,7 Ctobočnik, Miha Resman, Zlatko Kavčič, Mitja Selan» Corazd Trček, Srečko Korber milijarde evrov je Gorenjska In Drago Štefe i fow: T»n» ocu banka na 9. mestu v Sloveniji in ima 4,i-odstoten tižni de- iančne vsote, kar so v prvih njem kapitala, nadaljevaijje nekaj Časa, Zlatka Kavčiča lež. Po višini celotnega kapi- štirih mesecih dosegli, saj se konzervativne politike pri bo s 1. junijem nasledil se- tala je na drugem mestu, ko- je povečala za dva odstotka, presojanju različnih tveganj danji član uprave Gorazd ličnik kapitalske ustreznosti "Tako kot v preteklosti tudi in enakopravno povezovanje TrČek. "Moj odhod ni nič je bil konec lanskega leta za prihodnost velja, da moč- za doseganje večje účinkoví- drugega kot upokojitev," je i9.3-odstoten, v slovenskih na kapitalska pozicija banke tosti," je na skupščini dejal na skupščini dejal Zlatko bankah n,2-odstoten. Do- omogoča povečanje obsega Zlatko Kavčič. Kavčič, ki se bo upokojil nosnost kapitala Gorenjske poslovanja brez obremenje- Zamenjava na vrhu Go- septembra- Takrat mu bo banke je bila i8,3-odstotr)a, v vanja lastnikov s poveča- reniske banke je znana že začel teči mandat v novem slovenskih bankah 16,3-odstotna, donosnost aktive Gorenjske banke 4-odstot-na, slovenskih bank 1,4- odstotna. Gorenjska bartka nadzornem svetu, ki je bil izvoljen na sredini skupš6' ni, vodil ga bo Franc BalanČ, Zahvalo za dolgoletno izjemno uspešno vodenje upokojeni finančnik Save. V Gorenjske banke je Zlatku Kavčiču izrekel Janez Bo- sedemčlanskem nadzor- je tudi stroškovno zelo učin- horič, predsednik uprave Save, ki je 46.odslotna lasi- ^^^ svetu so še Mojca Glo- nica Gorenjske banke. Želja, da nai ne izpusti očesa ^^ Save, Miro Pinte- kovita: stroški so imeli lani bilančni vsoti 1,5-odstoten riČ iz Šeširia, Miha Resman delež, slovensko povprečje ^ ^ ^»^P^' iz Save, Mitja Selan iz Mer- kot želja, da bi bila Gorenjska banka tudi v prihodnje ^u^^ in Drago Štefe, upoko- znaša dva odstotka. Letošnji načrt predvideva najboljša Savina naložba. šeslodstotno povečanje bi- jeni predsednik uprave Elektra Kranj. S posluhom tudi do okolja Na Bledu so včeraj predstavili izbrane idejne rešitve za ureditev veslaškega centra in ciljne regatne arene v Zaki. Mateja Rant bo namreč po ocenah vredna ureditev veslažk^ centra in regatne arene na podlagi dveh izbranih projektov. Kot je razložila lna Šuklje Erjavec, 50 v enem od projektov predvideli najustreznejšo arhitekturno rešitev, v drugem pa je najbol) ustrezala zunanja ureditev in nov sodniški stolp. Z izbranimi rešitvami so zadovolj ni tudi veslači, Čeprav so pričakovali več, je prknal predsednik veslaškega kluba Peter Faj&r. "Zato smo tudi malce zaskrbljeni Upam, da nam bo v prihodnjih dneh kljub temu uspelo najti rešitev tudi za Malo Zako, kjer bi potrebovali dodatno telovadnico, seminarske prostore in prostore za fizioterapijo." Zadovoljni pa so. da bodo vendarle usposobili ta čas sesuto Omenjeni natečaj je po be- šolstvo in šport, v okviru kate- infrastrukturo, kot se je izra-ustrezni, obenem pa upošte- sedah župana Janeza Fajfka rega bodo razdelili iS milijo- zil Fajfar, in bodo lahko na- vajo občutljivost jezerske predstavljala osnovo za prija- nov evrov, sami pa računajo daljevali zgodbo o uspehu Bled • "S pridobitvijo svetovnega prvenstva v veslanju smo prišli do točke, ki nas je spodbudila k obnovi propadajočih objektov veslaškega centra. Veslanje je namreč paradna iportna disciplina ne samo na Bledu, ampak tudi v driavi, " je na predstavitvi izbranih arhitekturnih rešitev poudaril župan fanez g Fajfar. Po besedah predsednice žirije Ine Šuklje Erjavec ^ so na javnem arhitekturno Avtorji izbranih rešitev za ureditev veslaškega centra krajinskem natečaju izbrali projekte, ki so funkcionalno obale. vo na razpis ministrstva za na 5,5 milijoru evrov. Toliko slovenskih veslačev, Mladi nas opozarjajo Mescc maj, m^sec mJadcsti, tudi odrasli vzrok za pijanče-je zagotovo tisti u letu, ko vdi- vanje, dro^ranje. motnje hra- ko govoHmo in razmajamo o njenja in drugfi težai>e mladik miadih. Te dni, ko je Kranj ob VeČina nam mladi to sicer tež- Tednu mladih napolnila Še po- ko očitajo, so/ vedo, da se tudi sebno mladostna energija in jo odrasl i spopiidamo s svojimi te- skušamo užiti tudi tisti, ki ved- žavami, zato pa nasz rasUčni- no pogosteje obžalujemo, da mi za nas nesprgemljivimi na- smo jo že preživeli, pa imamo čini obnašanja o;jo2ai7'fljo zagotovo tudi pomisleke, da nase^nadç'stvo.dajîmprema- mladost vendarle ni zgolj Čas lokrat prisluhnemo, da jih skr- brezskrbnega življenja, žurov in vseh vrst užitkov. Če dobro hi, ali bodo dobili službo, kako bodo prišli do stanovanja, kakš- prelistamo koledar dogodkov no ziiAjenje se jim obeta v vse ob tednu mladih, imamo uzro- bolj onesnaženem in odtuje-kov za takšne misli Č^ giavo. nem okolju. Okrogla miza o depresiji, dro- Zato si tudi mladi Kranjčani gah, nevarnosti alkohola, stoj- v mesecu miadosti svojca ted- niča o varovanju okolja ... vs« na mUidih zagotovo niso izbralo so teme, ki mlade Srbijo in li zgolj zato, da žurajo in pro- s katerimi nas opozarjajo. slavlj(^o, da se v mestu nekaj Marsikdo skomigne z rame- dogaja, da kaj zaslužijo in da ni in pravi, da se imajo mladi se imamo vsi skupaj lepo. danes prelepo, da imajo preveč Predvsem nas opozaijajo nase, denarja, preveč prostegft Časa, da so tukaj, da so m ladi, da jih da so preveč razvajeni in še skrbi prihodnost in da naj jim mnogo podobnega je slišati, vendarle pri premagovanju te- Redko kdo pa pomisU, da smo žav skidamo prisluhniti inpo- KRAN{ Prortióčija vseživljenjskega učenja Tednu vseživljenjskega učenja, ki se bo odvijal od 19. do 25. maja, bodo že šesto leto zapored namenili posebno pozornost tudi na Ljudski univerzi Kranj. Ob tej priložnosti bodo do 30. junija pripravili številne brezplačne delavnice z različnih področij. "Namenjene so vsem» ki se zavedajo, da sta učenje in znanje pomembna, da ostajaš v formi in pridobival veščine, ki so potrebne v različnih življenjskih obdobjih," je poudarila direktorica ljudske univerze Darja Kovačih Poslanstvo Tedna vseživljenjskega učenja je sicer promovirati pomen, vlogo in možnost učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih In za vse vloge, ki jih človek prevzema kot posameznik, Član družine, del kolektiva in drugih skupnosti M. R. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAMESTNIKA ODCOVORNP UREDNICE jože Koinjek, Cveto Zapiotnik UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Bogataj. Alenka 8ain, Kavůč. jože KoSnjek, Suzana P. Kovaâ^ Uriâ P^srné. Mateja RđPTt. Sta^r Saje, Vilma Starmirk, Cv«to Zaplc^iik, Danica Zavrl Žlebir. štehn Žargi; stalni sodelavci: Maja B«TtorNxlj. Ma^až Gregoní, Ana Hartman. Milena MiMavóč. Miha Naglič, jasna Gladin, MaijetaSrnoIrikar, SlrrtonŠub^AnaVol^đk OBU KOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, Tridkd TEHNIČNI UREDNIK Grega Flainik FOTOGRAFIJA Tina Dokf, Cctrazd Kavčič, Ccsazd Šin UKTORia ManetaVoilič VOD) A OGLASNEGA TRŽEN) A Mateja Ž^j GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in stontN'cna znamka pod St. 977^96) pri Uradu RS zi Intekktualnp lastnino, Ustanovitelj in IzdajJtelJi Gorenjski d.0.0., Kranj / Direktorica: V^^ak / Na&lovj 8lřiv/«ÍS9va (««fa «fQOÇ Kranj / T«!,: Ç4/2ÇI 09, fax: 04/301 42 email: info(3ig>glas,sÍ: mali oglasi in e^mnniee: teL 04/20^ 42 47 {spr^ Jen% na aviomauk«m odzivniku 24 ur dn«vno); uradne uf«: v^aii delovni dan o^ S. do 13. u«t ( Cor^nj&ki je poliidniV, lihaja ob to^ih in p«i]cfh, v nakladi s j ,000 iavodov / Redne ptiloge: Moja CoTenj^kâ, Leioprs Gorenjska (enkrat leiro) m devet lokalnih pnlog / Tisk: SCT, d.d., Ijubljara / Narefnina: teJ.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: ij^ £ajo 10 popusta, polletni 20% popusta, M/ir % popuca; v cena je vračunan DDV po stopnji naročnina upolteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od za^etká nasledn;«^ obrafunske^a ebdûbja / Oglasne storitve, po ceniku; ogbsno trienje: tel.: O^f 30i 48. I 4 GORENJSKA lnfo@g'gUi$.si GORENJSKI GLAS petek, i6. maja 2008 Golnik ima operacijsko dvorano 4 stran v Ljubljani čakal med operacijo na izvid 40 minut, "Operacijsko dvorano ga tukaj dobim v slabih smo opremili "na kJjui", trehminutah. Približno 130 dobili smo samo Štiri praz- operacij ščitnic je v letu dni, ne stene. Olympus ima bolnik lahko pride na vrsto mednarodni certifikat za za operacijo že v tednu dni." Slavnostnega odprtja se opremo operacijskih dvoran, kar pomeni, da je prav taka dvorana tudi v Ham- je udeležila tudi ministrica biugu, Milanu, Edinburg- za zdravje Zofija Mazej Ku- hu- Opremili smo jih že več kovič. "Ko združimo člove- kot petdeset v Evropi," je ško znanje m visoko tehno« povedal )anez Zavrl, za- logijo. dobimo najboljše, stopnik Olympusa v Slove- Če bi primerjala s hotelski- niji. Slavnostnega dogodka mi zvezdicami, potem bi se je udeležil priznani ki- Bolnišnica Golnik dobila rurg Marko Bilenc, ki sode- veliko zvezdic. Tak stan- luje z Bolnišnico Golnik. dard opreme mora priti v Povedal je; "V novi opera- vse slovenske bolnišnice,'' cijski dvorani potekajo ope- je povedala ministrica. racije pljuč, operacije medi-astinuma, ščitnic, požiralnika, laparaskopske opera- Bolnišnica Golnik posluje uspešno; lani je bila ena od devetih slovenskih bol- cije, operacije želodca. Bol- nišnic (vseh bolnišnic je še- nišnica ima tudi zelo dober stindvajset), ki so poslovno pato histološki laboratorij; leto zaključile s pozitivnimi če sem v Kliničnem centru številkami. Dobra in zdrava zelenjava I^ihični nasveti za vrtičkane Cena: 3.70 € /ii naročnike. Slovenske BOŽJE POTI 65 € > poltnina (naročniki Coffoj^lt gUva zcfH popust)) Naročanj« 04/201 42 4W i po e poiti Gorenjski Glas Za vas hiUžimc Nov gasilski dom V soboto, tik pred krajevnim praznikom m. maja, so v Cozd-Martuljku slovesno odprli prenovljene prostore novega krajevnega in gasilskega doma. J h A « Marjana Ahačič Gora. "Pred 40 ieti je bila v Kosmov! hiši prva knjižni- Gozd Martuljek • Slabi dve ca v Martuljku, potem pa je leti je trajala gradnja nove- vsa leta gostovala v gasil- ga krajevnega in gasilskega skem domu. Veseli smo, da doma, v katerem so svoje smo tudi zdaj skupaj v teh prostore poleg gasilcev do- novih prostorih, seveda pa si želimo, da bi knjige čim večkrat od tu romale v do- bili tudi krajevna knjižnica, turistično društvo, planinsko društvo in krajevna move krajanov." skupnost. Občina Kraniskâ Najbolj zadovoljni so bili Gora je za investicijo name- seveda gasilci. "Ko sem leta niia 440.300 evrov, projekt 2003 postal predsednik Gaje izdelalo podjetje Prizma silskega društva» smo vsi z lesenic, izvajalec del pa je vedeli, da je s staro stavbo bilo podjetje Obnova iz Ko- treba nekaj storiti; želje so Čevja. bile velike, a kljub temu ni "Danes je poseben dan, bilo lahko podreti doma, ki saj smo dobili nov dom. je vsa leta nastajal s pomoč- Kraj bo z njim pridobil veli- jo krajanov. Danes vidimo, ko: od kulture in knjižnice, da se je splačalo," je dejal prostore za gasilsko dejav- Robert Plavčak, predsednik nost in pisarne krajevne tamkajšnjega gasilskega skupnosti. Starega smo po- društva, ki prav letos praz- drli in naredili novega. Od nuje 70-letmco obstoja. Pri- nas, krajanov, je zdaj odvis- trdil mu je tudi župan no, kako bo dom živel 2 Kranjske Gore Jure Žerjav: nami in krajem," je na s)o- "Bolje je nekaj zgraditi na vesnosti povedal Alojzij novo kot živeti od sporni- Hlebanja, predsednik kra- nov," je dejal in obrnjen jevne skupnosti Rute, proti Špikovi skupini nad Gozd-Martuljek in Srednji Martuljkom dodal: ^'Objekt vrh. Z njim se je strinjala morda ni najlepši na svetu, tudi Petra Divjak, vodja a ima zagotovo najlepši raz- Trak pred vhodom v novi gasilski in krajevni dom v Martuljku knjižnic v občini Kranjska gled!" te prereza! ČBStni občan Kranjske Gore ;Sta nko Koáir.4r^ V Pili naj bi vod I azbestom V civilni iniciativi za neazbestno pitno vodo občin Bled, Gorje in Radovljica so opozorili na dotrajan vodovod in neurejeno vodno zajetje iz reke Radovne Mateta Rant Čez dvajset let pokazali ..............................................................................Škodljivi vplivi na zdravje ti- Zgornje Gorje • Odgovorne stih, ki pijejo tako vodo, S so zato pozvali, naj takoj za- prstom so pokazali še na čnejo uresničevati sprejete slabo vzdrževanje vodovoda projekte s področja zagolav- in vodnih zajetij na reki Ra- Ijanja Čiste pitne vode, saj dovni. "Na dostopno pot do naj bi bila sicer ogrožena vodnega zajetja so popolno- nemotena preskrba s pitno ma pozabili, tako da so jo vodo za več kot 40 tisoč zasebniki celo pozidali," je prebivalcev omenjenih treh dejal Smid. Zaradi tega je občin, pa tudi dovod sveže po besedah Bojana Preisa vode za Blejsko jezero. iz civilne iniciative ogrožen "Zaradi dolgoletnepopol- tudi biser turizma. "Rad bi ne odsotnosti odgovornosti, videl turista, ki se bo Še vr-nesposobnosti in neaktiv- nil na Bled, Če bo v hotelu s petimi zvezdicami zmanjkalo vode." nosti pristojnih v občinah Radovljica, Bled in Gorje lahko v kratkem času grozi Direktor Infrastrukture Benjamin Smid zastrupitev pitne vode 2 az- Bled Mirko Ulčar je trditve bestom in izpad preskrbe s civilne pobude označil za in vzdrževanje vodnih zaje- čisto pitno vodo» Blejskemu zavajajoče. "Take obtožbe tij in vodovoda pa so kot jezeru pa pospešena ekolo- lahko naredijo veliko škode upravljavec tega vodovoda ška smrt/' je opozoril Be- in panike med ljudmi." Kot dolžni opravljati v skladu z njamin Smid \z omenjene pravi, kljub mnogim epide- zakonodajo, je poudaril Ul- civilne pobude in dodal, da miološkim študijam ni pre- čar. "Na magistralnem ce- že zdaj občasno vsi pijemo azbestno vodo. Približno pričljivih dokazov, da prek vovodu Radovna v vsej nje- pitne vode zaužiti azbest govi zgodovini delovanja še dvajset odstotkov cevi vodo- predstavlja tveganje za ni bila zabeležena okvara. voda, ki vodi do Bleda in zdravje. Poleg tega, dodaja Ali bi lahko na podlagi tega Radovljice, je še vedno salo- Ulčar, je salonitnih cevi le trdili, da je vodovod me- nitnih. Prepričani so, da se še približno 13 odstotkov, hansko popolnoma neod- azbest vsake toliko časa iz- "Tako malo jih ima verjet- poren in nestabilen," se še pira v vodo, zato naj bi se že no le malo občin." Nadzor sprašuje Ulčar. RADOVgiCA Igre specialne ďimpiade specialna olimpijada je svetovno gibanje, namenjeno Športni dejavnosti ljudr motnjami v duševnem razvoju. jutri, 17. maja, bodo na Coreniskem potekale že pet* najste letne igre specialne olimpiade. Prireditelji so Osnovna šola Antona janše in društva Sožitje Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. V atletiki, koSarkI in namiznem tenisu bo tekmovalo okoli 190 tekmovalcev 2 vse Gorenjske. Slavnostno odprtje iger bo ob 9. uri pri osnovni šoli Antona janŠe. V sredo pa so pred zavodom Matevža Langusa priredili že prvi del specialne olimpiade za ljudi z najtežjimi motnjami v razvoju. D. 2. Popravek Elektro Gorenjska in njena hčerinska družba Gorenjske elektrarne ta konec tedna pripravljata dan odprtih vrat z naslovom Evropski sončni dnevi v Sloveniji. Le danes od 9. do 12. ure bodo predstavili delovanje treh sončnih elektrarn (v Strahinju, na Laborah v Kranju in Radovljici), ne pa tudi Jutri, kot smo pomotoma zapisali v torkovo številko Gorenjskega glasa. B. B. à GORENJSKI OAS petek, 16. maja 200S GORENJSKA 5 Zbirni center drugje Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Naklem je zaprt. Najkasneje v dveh mesecih bodo uredili novega. Stoian Sate Ji 'SÁ NaMo - Na ploščadi ob nekdanji železniški postaji v Naklem so v preteklosti urediJi občinski center za ločeno zbiranje odpadkov, Id ni več ustrezal zahtevam časa. Prostor je premajhen za postavitev večj^ števila zabojniov, kjer so shranjeni razni odpadni materiali, Čeprav je bil ograjen, je kvaril videz dela vasi ob gostinskih iokalih. Obâna Naklo je sklenila, da Center za ločeno zbiranje odpadkov v Naklem $0 zaprli. bo nov center drugje. "Vse občane obveščamo, nim postajališčem bo kmalu ba bo stala 120 tisoč evrov, za da je center za ločeno zbira- dobil novo podot>0. Tam kar je denar že zagotovljen, nje odpadkov zaprt predvido- bodo postavili staro pamo lo- Težave so nastale zaradi nuj- ma do 12. junija 2008 zaradi komotivo, ki bo spomnila na ne prestavitve električnih na- premestitve na novo lokadjo. stoletnico prihoda prvega via- peljav, ki Še ni končana. Cen-Ta bo ob cesti za Okio^o za ka v NaWo in naprej po želez- ter naj bi odprli najkasneje v skladiščnimi objekti Merkur- niških tirih proti TrSču. dveh mesedh- Do takrat bodo ia. Ločeno zbrane odpadke "Nov zbirni center za loČe- občani lahko peljali ločeno naj hranijo doma do odprtja ne odpadke bomo uredili na zbrane odpadke na deponijo novega zbirnega centra ali naj območju bodočih proizvod- Tenetiše. Če bodo potrebe jihpeljejovTenetiše/' je zapi- nih prostorov podjetja DI- večje, bomo začasno postavih sano na obvestilu Občine Na- NOS v industrijski coni Na- po en zabojnik v bližini ekolo- klo, ki stoji na tabli pred praz- kio. lužno od stavb Merkurja ških otokov pri osnovni šoli no ploščadjo. Tam so že od- bo ograjen prostor, v katerem in domu starejših v Naklem," stranili ograio, urejajo pa rudi bo dvajset zabojnikov za raz- je povedal Ivan Fic iz uprave okolico. Prostor za avtobus- ne odpadne surovine. Nalož- Občine Naklo. Davča Za začasno ureditev ceste 400 tisoč evrov ovrednotilo. Cestno podjetje Kranj je pred kratkim koiiko bi stala gradbena dela za vzpostavitev začasne prevoznosti In uradno odprtje regionalne ceste v Davčo, ki je blia v lanskih poplavah močno poškodovana. Če se je pred meseci govorilo o milijonu evrov za zasilno ureditev ceste, pa so Izračuni zdaj pckazail^ da bi zadostovalo Že Štiristo tisoč evrov. Na odsekih, kjer je po ujmi makadan>, je predvidena asfaltna prevleka, načrtujejo pa tudi postavitev varovalnih ograj in ureditev opornih zidov, je povedal župan Železnikov Mihael Prevc. "Wisffm, da srno na dobri poti, da se začasna prevoz* nost ceste vzpostavi še pred letošnjo zimo. Denar bom prihodnji teden poskušal zagotoviti skozi rebalans državnega proračuna," je še dodal župan. A. H. gg mali oglasi 04/201 42 47; e-po$ta: mdlloglasl@^9-9las.sl www.QorenjskiQlas.$Í Zofka Tolar vsak dan na Ratitovcu Aka Hartman vzponi, Priznanja so podelili ....................................... tudi udeležencem, ki so se v Ratrtovec - Minulo soboto so vseh letih akdje na Ratitovec na Ratitovcu razglasili rezul- povzpeli tisoč ali več tisoč- tate akdje Prijatelj Ratitovca kxat, V letu 2007 je Marjan v letu 2007. Akdjo je Planin- Benedik dosegel štiritiso- sko društvo za Selško dolino lani priredilo že 17. leto zapo- Či vzpon, kar je najboljši dosežek med vsemi udeležen- red, normo petnajstih vzpo- d akdje, sledila mu Tomaž nov na Ratitovec pa je izpol- Eržen in Franc Cufar s po nilo 483 planincev, ki so tri tisoč vzponi. Kot je pove-skupaj opravili 21.490 vzpo- dal predsednik društva Lojze nov. Zmagovalka akdje v Lotrič, se število udeležen- lanskem letu je bila Zofka cev akdje iz leta v leto pove- Tolar, ki je bila na Ratitovcu čuje; v prvem letu je, na prav vsak dan» drugi je bil primer» v akdji sodelovalo le Metod Kalan s 353 vzponi, 40 pohodnikov, lani pa že tretji pa Franc Čufar s 351 skoraj 500. Osmerica, kt je bila med desetimi najboljšimi v lanski akciji Prijatelj Ratitovca. Kaj gradimo v družbi Gradbinec Gip v Gradbincu gip. d. o. o» ^ je že ieta prepoznavna gorenjska gradbena ônàbâ, smo zaàeli z gradnjo tržnih rtepremičnin. Nepremičnine so oblikovane rrxx^emo, zgrajene bodo kakovostno In s poudaij^ nim odnosom do okolâ. v mesecu apniu smo tako zaceli z izgradnjo stanovanjskih dvojčkov na obmo^u stare vrtnarije v Stražišču« sedaj poimenovar^ soseska Vrtnarija Stražiččd. Bodoči stanoiolcl bodo imeli na izb ro dve enot<, lo se med seboj razJikujeta glede na število etaž Irt funkcior^alnost. Na lokaciji Planina Jug smo, prav tako v mesecu aprilu, zaceli z deli za izgradnjo dveh večstano- vanjskih stavb, ki bosta Imeli funkcijo oakrbovanln Stanovanj. Ta stanovanja bodo manjša» primarna za starostnike, ki bodo imeti možnost koristiti osk/bo» ki jo potrebujejo, In kljub temu še vedno živijo samostojno življenje. Hkrati gradimo se štiri večstanovanjske stavbe, ki jih bo odlikovala pes^ struktura stanovuj. Izjemna lega so^^ke Ranina Jug dc^usća hitro dostopnost do sredisôa mesta Kranj in dostopnost narave. GRADBINEC ^ Gradbinec GIP. gradbeništvo« d.0.0.. Nazorj^va f, 4000 Kranji, 04/271 10 27. E.: prodajdr>epremičnin*^r?c^inec-gip.si» k; viAvw.gradbinec-síp.si NCU V devetih letih je z vaSo pomočjo letovalo več kot 6000 socialno ogroženih otrok. Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni Prispevke lahko nakažete na račun St 02222 . 0010224921, s^lc Î20S. ZvezaPrijateljev MladineSlov www.zpm 6 GORENJSKA GORENISKI GlAS petek, 16. maja 2008 Škof/a Loka Odraslim oživljanje» otrokom balončke v sredo so ob letošnjem Tednu Rdečega križa na avtobusni postaji v Skofji loki postavili stojnico s promocijskim gradivom. Mladi čiani Rdečega križa in prostovoljci so mimoidočim delili zloženke» najmlajšim pa slikanice in balončke, odraslim pa so prikazovali tudi temeljne postopke oživljanja. V tem tednu se je sicer zvrstilo tudi več drugih dogodkov: srečanji starejših občanov v Retečah in Gorenji vasi, v Šolah so učencem namenili Minuto za Rdeči križ, začeli pa tudi likovni natečaj. Kot je povedala sekretarka Območnega združenja RK Škofja Loka Marjeta Žagar» se v tem času pri-pravljajo tudi na letovanje otrok Iz socialno ogroženih dru- žin na Debelem Rtiču in na tabor, ki ga za mlade poleti pri-pravljajo v Idrijski Beli. Ob koncu maja pa bodo na izlet znb- va povabili stalne prejemnike humanitarne pomoči. Konec meseca se začenja tudi vseslovenska akcija Peljfmo jih na morje, ko v Rdečem križu začenjajo zbirati denar za letova* nje otrok in starejših ljudi. V maju bodo na škofjeloškem območju podelili tudi priznanja prostovoljcem, konec meseca pa bodo prostovoljce povabili še na izlet. D. Z. Ž. CEMTIR SLEPIH. SLABOVIDNIH tN STAREJŠIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31.4220 Škote Loka obvešča, da )e tS. maja 2008 v Uradnem fistu Republike StON^rrije objďvil jďwTi razpis za dekM)o rnesto DIREKTORJA/DIREKTORICE posebnega javno socialno varstvenega zavoda. Rok za prijave začne teči z dnem objave v Uradnem listu RS. To obvestilo ne velja kot uradoa <^iava javnega razpisa. PROSTVOUNO GASILSKO DRUŠTVO PREDOSUE Predoslje 31.4000 KRANJ RAZPISUJE ODDAJO STANOVANJA V NAJEM in sicer trisobr« stanovanje s pokrito teraso in enim pokritim parkirnim mestom. Stanovanje je v prostorih gasilskega doma v Preclosljah. Stanova/v ^ska pcrvr^rta men 65 m2. Stareovanje oddajamo v najem za dc^ 2 let z možnostjo podaJ;àanja pogodbe o najemu. Pogoji za oddajo ponudb: • v pcnudt)i n&i bo poleg vašega opisa navedena tudi višina mesečno najemnine, ki ste jo pripravljeni v roku poravnavati - rok za oddajo ponudb )e 31. maj 2008 - ponudbo pošljite priporočeno v zaprti kiA^ert na gornji naslov s Dhpisom "ZA RAZPISNO KOMISUO" Ponudniki bodo o nasi odločitvi obveščeni pisno v 15 dneh po preteku roka za oddajo ponudb. S Passatovima prilagodljivima biksenonskima žarometoma bi lahko osvetlili tudi sosednjo stran časopisa. Poss in Ifl bMH odMi M piM JlflMÉ^ |m I <1 i flirti M |i II I^IÉ lili HI lÉI lilli Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delovsko cesto 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200. faks: 04 27 00 222 www. a vtoh i sovTtac.s i Srbsko kulturno prosvetno društvo Sveti Sava Kranj S€ je iz Evropskega tekmovanja folklornih skupin srbske diaspoře vrnilo z zlato medaljo. Suzana P. KovačiČ é » J • i * p s 5 Kranj • Srbsko kulturno prosvetno društvo Sveti Sava Kranj se je 2 evropskega tekmovanja folklornih skupin srbske diaspoře vrnilo z zlato medaJjo- Tekmovanje, na katerem je sodelovalo osemindvajset skupin, je potekalo minuli vikend na PaJah pri Sarajeva 'To je bilo že trinajsto sre z začetkom tekme v Ljubljani ob 17, uri. V2. SNL bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo ob 17. uri gostovala v Izoli pri Sonfiki. Pari 24. kroga v 3. SNL • zahod so: Tinex Šenčur - Adria (danes ob 19. uri), Brda - Kranj (jutri ob 17. uri) in Slovan - Roltek Dob (jutri ob 17. uri). Pari 19. kroga v 1. gorenjski ligi: Naklo - Polet, Alpina Žiri * Šobec Lesce, Sava « Kranjska Gora, Niko Železniki - Ločan (v Škofji Loki), Bled Hirter • Brl- tof in Bohinj -Velesovo. Pari 18. kroga v 2. gorenjski ligiiTrbo- je - Bitnje, Preddvor • Hrastje, Podbrezje - Kondor. Prosta je ekipa Visokega. Vse tekme bodo jutri, v soboto, z začetkom ob 17.30.7.5. Rokometni spored • V končnici 1. lige za moike bo ekipa Knauf Insulation jutri gostovala pri Prevent u, v 1. ligi za ženske pa bo ekipa Škofje Loke KSI gostovala prî Celjskih mesninah. Zadnja tekma pa jutri, v soboto, z začetkom ob 14. uri (spremembal) čaka mladince ekipe Knauf Insulation. V domači dvorani na Podnu bodo gostili Cimos Koper, po tekmi pa bo tudi priložnostno slavje, saj so Ločani že letošnji mladinski državni prvakL V. S. Radovljiški košarkarji v boju za prvo ligo - Prejšnjo soboto so v Radovljici organizirali pn/i krog kvalifikacij za 1. SKL. Doma« ča ekipa se je z dvema zmagama (Radovljica : Stražišče 101 : 5$ in Radovljica : Komenda 92 : 75) uvrstila v drugi, odločilni krog kvalifikacij. Drugi krog kvalifikacij bo v nedeljo, î8. maja, prav tako v Radovljici - v dvorani Srednje gostinske šole. Spored tekmovanja: Radovljica : Tinex Medvode (n.oo), Tinex Medvode: Grosuplje O3.00) in Radovljica : Grosuplje (15.00). Vstop je prost. C. L Tek In pohod na Osolnik • ŠD Kondor Codešič v nedeljo, 18. maja, organizira tradicionalni gorski tek in pohod na Osolnik, ki bo otvoritvena tekma slovenskega pokala v gorskih tekih in bo štel tudi za državno prvenstvo za veterane. Start teka na dolgi progi bo ob 10.30 pri cerkvi na GodešiČu. Hkrati s tekom bo potekal tudi pohod. Več informacij dobite na spletni strani www.sd-kondor.si ali po telefonu 031/352 426 (Jože Hafner). Prireditev bo v vsakem vremenu. M. B. Odprto državno prvenstvo v prostem potapljanju • DPD Bled in DPD Kranj bosta pod okriljem Slovenske potapljaške zveze jutri in v nedeljo pripravila 4. odprto državno prvenstvo v prostem potapljanju. V olimpijskem bazenu v Kranju se bo začelo jutri ob 10.45 ^^ predvidoma končalo v nedeljo nekaj po 11. uri. Poleg najboljših slovenskih apneisov na tekmovanju pričakujejo tudi številne tuje udeležence na Čelu z aktualno svetovno prvakinjo v globinskem potopu brez plavuti, Čehinjo jarmilo Slovenčikovo. V. S. Zaključek sezone v Gorenjski namiznoteniški ligi - jutri, v soboto, se bo s podelitvijo pokalov ob 15. uri zaključila letošnja sezona v obeh gorenjskih namiznoteniških ligah. Slovesnost bo v rekreacijskem centru Tela v Miljah pri Visokem. V. S. Zadnji turnir kadetske šahovske lige - ŠD jesenice vabi na 5. turnir gorenjske kadetske lige, ki bo jutri, 17. maja, v šahovskem domu na Jesenicah. Tekmovanje je odprto za vse učen-ce osnovnih šol, ki so rojeni leta 1993, in mlajše. V skupni uvrstitvi štirih odigranih turnirjev zanesljivo vodi Škofjeločan Gai Drnovšek (ŠSTomo Zupan Kranj. Kontakt: Franc Ravnik, telefon: 04/5802-103, ali janež Petrovič, GSM: 041/406 369, elektronski naslov: ga.nota (g)siol.net. Peti rating turnir Gorenjke - ŠD Gorenjka Lesce bo v ponedeljek, 19. maja, organizirala peti letošnji rating turnir v hitropo-'teznem Šahu. Tekmovanje bo potekalo v klubskih prostorih, restavracija Center v Lescah. Prijave sprejemajo do 17.20, začetek turnirja ob ^7.30. Na četrtem turnirju je zanesljivo zmagal Franc Rodman, drugi je bil najboljši senior Franc Ravnik (oba ŠD jesenice), tretji pa Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj). Informacije: janež Petrovič, GSM: 041 /406 369 ali elek- tronski naslov: ga.nota® siol.net. O. O. 8 K o si mon. $ ubicígíg-das. st GORENJSKI GLAS petek» 16. maja 2008 NESREČE Kamnik Vinjen na motor V torek okoli 20.20 seje v Kamniku ponesrečil 44-letni motorist. Z motornim kolesom znamke Jiniun je vozil po Šolski ulici. Pri zavijanju na Usnjarsko cesto je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti Izgubil oblast nad vozilom in padel. Pri pâdcu je utrpel hude rane in so ga odpeljali v klinični center v Ljubljano. V postopku so policisti ugotovili, da je motorist vozil pod vplivom alkohola. Britof pri K^N)U Zbila peško V ponedeljek ob 7.35 se je v Britofu zgodila prometna nesreča, v kateri je hude rane utrpela 864etna peška. Neznana voznica je parkirala rdeče osebno vozilo na parkirišču pekarne Maček v Britofu. Po nakupu je s parkirišča z vozilom zapeljala vzvratno na glavno cesto in pri tem zadela 86-letro peško, ki je padla po vozišču in si pri tem zlomila levi kotk, Reševalci so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Povzročiteljica nesreče, ki je s kraja odpeljala, je mlajša ženska, stara med 20 In 25 let, svetlih las. Po nesreči je odpeljala v smeri Predo- selj. Policisti jo pozivajo, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokliče na 113 ali se oglasi na najbližji policijski postaji lesce Nenadoma v levo v ponedeljek ob 14.35 ^^ blizu Lesc na glavni cesti Radovljica-Jesenice huje ponesrečil 22-letni motorist. 35-let- na voznica )e vozila osebni avtomobil po glavni cestf proti Jesenicam. Zunaj Lesc je Iz neznanega vzroka zapeljala levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem sta pravilno pripeljala 63'letni voznik osebnega avtomobila in 22*letni voznik motornega kolesa, ki se kljub zaviranju in umikanju v desno trčenju 2 voznico nista mogla izogniti. Motorist je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. S. Smo bânka z najbolj razvejaiio prodajno mrežo v Slovcnijj. V svoje vrste vabimo nove za prodaj bftnc n 1 h stontev prtilo postnih ok ajde. / ^»tMin vi žit, le zakaj ne bi bila tudi v pridelavi hrušk. Na minis- pripravkov, Id so manj nevar* ni za čebele. Presenetljivo manj škodljive snovi, postali je vročo temo "zanesla" še na zvišale omejitve in merila, po trstvu za kmetijstvo, gozdar- malo je tudi primerov, ko dostopnejši vrtičkarjem, politično prizorih. Njihova katerih najnevarnejša sredstvo in prehrano pojasnjuje- kmetje obvestijo čebelarje o manjšim kmetijskim pride- poslanska skupina namreč stva niso več dostopna nepo- jo: "V Sloveniji uporaba klor- nameravanem škropljenju s lovalcem» vrtnarjem, ureje- zahteva sklic skupne nujne učenim uporabnikom. S mekvata na hruškah ni bila Škropivi, ki so strupena oz, valcem parkov, grobov, igrišč seje parlamentarnih odborov spremembami zakona so nikoli dovoljena, prav tako pa škodljiva za čebele. Na vpra- za golf... To dokazujejo s po- za okoíje in prostor ter za uvedli tudi t. L vzajemno pri- tudi ne v nobeni državi Evropske unije, kjer ga večino- šanje, kdo so glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev •k T 1 1 --------v— o----- ------------------- --------------. iN 3QZOr nSU ma uporabljajo v pridelavi žit torej bolj nevarni za čebele - suma o pomoru Čebel, letos in deloma tudi okrasnih ras- vrtičkarji, manjSi kmetje ali pa jih je bilo že doslej 49. V datkom, da je bito lani le kmetijstvo, gozdarstvo in znavanje registracije fitofar-okrog deset prijav zaradi prehrano, na kateri bi obra- macevtskih sredstev med dr- vnavaii vpliv uporabe fitofarmacevtskih sredstev na oko- žavami, članicami Evropske unije, kar pomeni, da pristoj- uporabo tUn. če je sredstvo registrira- večji pridelovalci, je odgovo- čebelarskem apelu Rešimo Ije ter nadzor nad njihovo ni organ v Sloveniji lahko dort - - no za žita, to pomeni, da je ril: "V zadnjem času so glav- kranjsko čebelo in slovensko prodajo in uporabo. Vlada bi voli tudi pri nas uporabljati ntOianriaCCVtSKill bila taka uporaba v postopku ni krivd za pomore čebel ve- čebelarstvo predlagajo, da bi morala predlagati spremem- sredstva, ki so jih že ocenili registracije preverjena m sredstev IC VS6 ocenjena kot vama, kar pa ni liki kmetovalci." Zastrupitve čebel v vsa gospodin j stva poslali le- be zakona o fitofarmacevt- in registrirali v drxigih drla- po Auguštmovem take z vsebino o pomembno- sldh sredstvih in s tem pre- vah Evropske unije. Uni so mogoče trditi in posploševati mnenju dodatno ogrožajo že sti čebele za ohranjanje oko- prečiti nepoučenim uporab- tako v Sloveniji priznali pet- pogostejsL za drugačen način uporabe tako precej ogroženo kranj- Ija in o pravilni uporabi fito- nikom dostop do teh sred- najst pripravkov iz drugih dr- ... na drugih rastlinah. Na sko čebelo, pomori čebel pa farmacevtskih sredstev, od- stev, so prepričani v Zares in žav. tri regulatorje rasti, dve Kmetij ska sploSno velja, da se presnav- so tudi "bumerang" za kme- ločno ukrepali proti kršite» dodajajo, da tudi Evropska feromonski vabi, eno odvračanje (metabolizem) aktivne te, zlasti za sadjarje: manj Če- Ijem, ustanovili ekološki unija pripravlja sveženj ukre- čalo za ptice, dve sredstvi za omejitev njihove upo- zatiranje skladiščnih bolezni, štiri nova in tri že registrirana sredstva. inšpekcija jev snovi lahko razlikuje glede bel pomeni tudi manj mož- sklad, iz katerega bi ob po na vrsto rastline. V primeru nosti za oprašitev rastlin in s moru čebel krili škodo čebelarjem, zagotovili denar za letu 2005 Uporabe klormekvata na hru- tem za dober pridelek. pov 3 rabe. Na ministrstvu za kmetij- škah je očitno, da se aktivna Pomorom čebel ni videti zatiranje varoje, spremenih stvo, gozdarstvo in prehrano Podatki, tó jih zbira repu- opravila 1440 snov kopiči v rastlini in bi konca, ugotavljajo v čebelar- vsakoletna uporaba lahko ski zvezi in dodajajo, da je za davčno zakonodajo in sprej e li Čebelarski zakon. poudarjajo, da lanske spremembe zakona o Btofarma- bliška fitosanitama uprava, kažejo, da se prodaja (in ver- pregledov, leto bila škodljiva za zdravje ljudi, to kriva tudi država, ki je z Podobnega mnenja kot v cevtskih sredstvih niso po- jetno tudi poraba) fitofarma . predvsem otrok. Razlika je lansko spremembo zakona o čebelarski zvezi so glede po- slabšale stanja ali vplivale na cevtskih sredstev v Sloveniji kasneje 2,100 mdi pri načinu uživanja pri- fitofarmacevtskih sredstvih delkov. HruSke večinoma omogočila, da so pestiddi, ki sledic spremenjenega zakona o fitofarmacevtskih sred- in lani Ze uživamo presne, medtem ko vsebujejo zdravju in okolju stvih tudi v stranki Zares, ki ni so, da so spremembe celo ogroženost zdravja ljudi in še naprej zmanjšuj«, v letu okolja. Nasprotno: prepriča- ► 16. stran io GORENJSKI GLAS petek, 16. maja 2.008 POGOVOR Razgledi Kar je bil za začetek rušenja komunizma na Poljskem delavski sindikat Solidarnost, je bila za Slovenijo ustanovitev Slovenske kmeđce zveze 12. maja leta 1988. Tudi ona je bila ustanovljena predvsem kot sindikalna organizacija kmetov. Vsi so čaka A v ce naju van Oman, kmet iz Zminca, ustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze J ože KoŠnjek vem, zakaj je tako. Seveda ....................................... smo moteči. Če že zaradi Ob ustanovitvi Slovenske drugega ne, pa zato, ker smo kmeike zveze leta 1988 ste kmetje za nekatere vedno dejali, da za spremembo taki! Vendar smo prvi začeli oblasti v Sloveniji ne bo po- spreminjati politični sistem, trebna revolucija, ker je par- kar si pred nami ni nihče tija le toliko pametna, da bo začela deliti oblast tudi z upal storiti. Dnigi so čakali, pisali in govorili. Ko so videli, da Zagožna, Omana in drugimi. "Res sem tako rekel. Na tudi dr. Franceta Bučarja, ki nedeljski proslavi v počasti- je takrat v Evropskem parla- tev 20-letnice Slovenske mentu kritiziral politični si- kmečke zveze v Ljubljani pa stem v Sloveniji in, kar je sem v krajšem govoru pri- malo znano, pri načrtovanju merjal ustanovitev naše zve- političnih sprememb sodelo- ze kot predvsem sindikalne val z dr. Francem Zagož- organizadje kmetov z usta- nom, niso zaprli, in spoznali, novitvijo delavskega sindika- da je za politične spremem- ta Solidarnost na Poljskem, be potrebno organizirano To je bD zgodovinski trenu- delo, so dobili korajžo," tek. Mi smo bili prvi. Ker niso nikogar zaprli, ne mene Imate neverjetno sposobnost ne dr. Franca Zagožna, so zapletene stvari povedali jas- dobili pogum tudi driigi. no in enostavno. Ljudje so Tako se je začela slovenska pogosto rekli: Oman govori politična pomlad." po zdravi kmečki pameti. Oman veliko ve! "Brez znanja se ni mogoče bila v takratnem političnem lotiti politike, ki je zahtevna sistemu Socialistične zveze zadeva. Z njo se ukvarja po- nu je danes po eni strani laž- gozdarske zbornice? tokrat očitno je. se iščejo najrazličnejši krivd in znova začenja delo, ki bi bilo lahko Že zdavnaj opravljeno." To je huda kritika vodstva občine in župana> ki je Član Slovenske ljudske stranke. "Da. Z ljudmi se je treba pogovarjati, ne pa groziti z razlastitvijo. Zaradi takega načina škofja Loka še vedno nima obvoznice, Čeprav bi jo lahko imela že pred tridesetimi leti. Mislim, da je bil takrat župan Tone Polajnar. Ker se v Škofji Loki niso mo- ^ dogovoriti za potek ceste, je priSel k nam v Zminec in predlagal začetek gradnj e pri nas. Bili smo za. Dobili smo novo cesto mimo vasi, v Škof- ji Loki pa se še vedno vozijo po Spodnjem trgu in Karlovcu, kar je ob takem prometu strahota, saj se bo kmalu zaradi prometa vse podrlo. " Ivan Oman Ustanavljali ste zvezo, ki je Pred dobrimi desetimi leti Obramba kmečkega sta* Kaj pa vloga Kmetijske in ste se upokojili in umaknili iz politike. Ste razočarani, "Sam sem bil pobudnik ste pričakovali, da bo iz se- edina mogoča oblika oi^a* sebna veja znanosti. Sam ni- ja, po drugi pa težja. lažja je niziranja, v mislih pa ste mam fakultete, niti srednje zato. ker imamo demokrad- zanjo. Žal je postala velik mena, ki ste ga sejali, zrasla imeli stranko. Šole ne, vendar sem marsikaj jo. v kateri se ni treba več ni- aparat z množico funkcio- bogatejša žetev? "Sedaj sem "Mislim, da sva samo z Za- prebral in preštudiral. Zdra- kogar bati, in svobodo pri narjev, pričakovanega učinka "VeČ stvari je vplivalo na gožnom vedela, da je po usta- va kmečka pamet je zanimi- organizaciji. Težja pa je, ker pa ni. doma m novitvi zveze naslednji korak va sintagma, saj ne maram nimamo veČ države, od kate- moj umik iz politike. Človek se postara in vedno težje pre- stranka. Večina na to še po- slepomišenja, ali kot pravi re smo zahtevali, naj reši Kmečka zemlja je še naprej naša napore politike. Spo- KmetXliem. misUti ni upala. Lahko bi se pregovor, hoje okrog proble- probleme, ampak liberalno pod hudim pritiskom gradi- znal sem, da idealizem v po- obmib drugače in bi nas za- ma kot mačka okrog vreie tržno gospodarstvo in svobo- teljev stanovanj, cest in po- litiká ne velja več in da nekaj Kmetijo |e radi protirevolucloname de- kaše. Treba je povedati to, do poslovnega organiziranja, slovnih objektov. Del te pomenita le položaj in kane- javnosti zaprli. Vendar se to kar misliš in ljudje te bodo Te priložnosti nismo izkori- zgodbe so tudi zapleti z ra. To se ne ujema z mojim prevzel siti ni zgodHo. Imell smo srečo, razumeli Seveda pa ne smeš stili. Ko je bO leta 1996, v gradnjo loške obvoznice in razumevanjem politike. V Takrat je tudi v partiji začel biti žaljiv. To me je stalno času mojega poslanskega prizadevanja kmetov za za- njej nisem obogatel. Kdor je, Janez, jaz sem pihati nekoUko toplejši veter, učil moj prijatelj, profesor mandata, sprejet zakon o za- ščito zemlje. Nekateri mu Bog žegnaj. Sam imam V njenem vodstvu so se pred» Dolenc iz Poljanske doline, drugah, smo pričakovali, da kmetje naj bi iskali tudi mimo vest. Že leta 1992, ko mi je potekel mandat člana Prav gradnja loške obvoz- predsedstva republike, bi se pa za hlapca, vsem mlajši zavedali, da se Ta nauk sem v svojih nasto- bodo vzeli kmetje stvar v svo- Vašo pomoč. obdobje totalitarnih sistemov pih vedno spoštoval," Nič mi ni 20. stoletja izteka in da îe po- )e roke. Pa je niso. Zadruž ništvo Še vedno diši po soda- nice kaže, kakšen je splošen lahko upokojil, Vendar se ni- puščanje demokratičnim gi- Običa|no govorite brez pa- lizmu, o Zadružni zvezi kot odnos do zemlje, do njenih sem. Kandidiral sem za po- osnovi poslovne organizi- lastnikov in kmetov. Sam slanca, ker sem hotel še kaj hudega. Dobro banjem tudi pogoj za njihovo pirja, na pamet. politično preživetje. Vesel "Le izjemoma sem govore ranosD zadrug, kakršna |e sem načrtovalce leta m leta dobrega narediti za državo. se mi godi in sem, da se je lepo izteklo, na napisal in jih bral. Tudi na na primer avstrijska Reiffei- prepričeval, naj izberejo tra- Predvsem sem si prizadeval, lep način, s pogovorom, brez proslavi ob 20-letnid Sloven- sen, pa ni ne duha ne sluha, so, ki ne bo potekala sredi da bi dobila Slovenija solidno zaenkrat sem sovraštva in nasUja." ske kmečke zveze sem govo- Ce se pa kdo želi organizirati polja. Možnosti zanjo so. Slovensko ljudsko stranko. v ril na pamet. Zdi se mi, da si bolj tržno, kot se je na pri- vendar kaže, da je ne bodo se zdrav. Zal Nesporno je Slovenska prepriđjivejši, če govoriš brez mer Govedorejsko poslovno upoštevali. Zalo bodo morali ki ne bo klerikalna, ampak zdravo konzervativna. Kon- , . J kmečka zveza začetnica papirja, neposredno ljudem, zdniženje, ga zmerjajo z kmetje iz Bodovelj do svoje zervativnost namreč ni nâzad- mi je pred strankarskega sistema v V nekaterih parlamentih ev- izdajalcem in se z njim sploh zeml j e preko ceste. Kaj topo- njaltvo. Tako stranko smo Sloveniji. Imam vtis, da ne- ropskih držav je celo prepove- nočejo pogovarjati. Ker meni. vemo. Drug primer je sicer leta 2000 z združitvijo domače mlekarne pred leti Siiha. Ali se res ni mogoče z tedanje SLS in Slovenskih Govedorejsko poslovnemu lastniki zemlje dc^ovoriti za krščanskih demokratov usta- združenju niso zagotovile za vse čim bolj sprejemljivo novili, vendar najmanj štiri ustrezne cene mleka, ga je in manj Škodljivo rešitev, leta prepozno. Ni izključu- združenje začelo voziti dru- Prepričan sem, da nihče ni jem možnosti, da ne bi seda- V tem p^ledu za nekatere Leta 1988 ste ustanovili gam. Mlekarne so šle seveda proti obvoznid. tudi kstnik! nja Slovenska ljudska stran- Slovensko kmečko zvezo, po mleko drugam, kjer ga zemlje na Suhi ne. Samo ka v prihodnosti postala taka "Sam te zavisti in zanika- da bi branili kmečki stan. -sedaj že plačujejo dražje, kot čim več zemlje želijo obvaro- stranka. Danes te možnosti dvema letoma katerim, ki so šli za Vami dano brati napisane govore." na pot politične demokraci- umrla žena. Na je. Vaš primat ni posebej Nepotrebni zapleti všeč. Dr. Franc Zagožen )e . obvoznico srečo mi tudi ob jubUeju dejal, da je zveza v tem p^le< VnUČKl lepšajo prav moteča. dneve. nja dejstev ne razumem. Ne Kdo ga brani danes? bi ga doma." vati. Ko pa projekt pade, in ne vidim." I A GORENJSKI GLAS petek, 16, aprila 2008 11 POGOVOR Razgledi Slovensko konservatorsko društvo je Steletovo priznanje za dolgoletna izjemna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine na Radiu Slovenija podelilo novinarju Matjažu Brojanu iz Domžal. Ponosen sem / stroka me Matjaž Brojan, novinar in publicist Jasna Paladin vih dolgoletnih prizadevanj je za živijenjski moto izbral stilo poseben pečst, in od ae- Oddaje ste snemali po celi .................................... doslej niso opazili njegovi so- misel: "Drugi svoje življenje kdaj sem čutil neizmerno Sloveniji a posebno pozor* Matjaž Brojan je - kakor je meščani, saj mu Občina sanjajo» jaz pa svoje sanie ži- spoštovanje do starejSih. Ta nosi ste vseskozi namenjali bilo zapisano v obrazložitvi • Domžale Še ni podarila no- vim. Steletovo priznanje, za kate- benega priznanja. Zadnjih u odnos se mi je z leti še poglo- Kamnika rega ga íe nominixal kranjski zavod za varstvo kultume de- nekaj mesecev je v pokoju in Po izobrazbi ste profesor slo-Časa za zbiranje in ustvarja- venščine. na Radiu pa ste de> bil, sdj človek šele takrat, ko tudi sam ostari, spozna, da smo dolžni ohraniti dediáči- "Izredno rad sem med ljudmi, zato sem zgodbe posnel v več kot iço slovenskih diščine, dobiJ kot človek, ki nje ima še več. Kletni prosto- lalj od leta 1977. Kako In za- no naših prednikov. Na ra- krajih, in lahko povem, da svojo strokovno pretehtano ri njegove hiše v Domžalah kaj ste se navduSi]i prav za diu sem najprej začel delati imam med vsemi najraje tri - in domišljeno besedo o kul- so že zdaj prava zakladnica turni dediščini v najširšem naprav in izdelkov slamni-pomenu besede umešča v karske in rezbarske obrti 1er kulturno dediščino in zgodovino? kot dopisnik iz Domžal Kostel, Podgrad pri Zalogu, nato pa sem bil dolga leta kjer je bil doma OstrcAThar iz "Moji predniki so bili prvi zaposlen v dokumentarno Turjaške Rozamunde, in Mai- naSe znanje in zavedanje. To polic z desetinami fasciklov, slovenski in doinžaJsJd slam- feljtonskl redakciji. Delal kovec na Dolenjskem, kjer je najvižje priznanje na podro- map, kaset in druge doku- nikarji in zavest, da sem del sem dve službi za eno plačo, domovina cvička. Tu se poču- čju ohranjanja kultume de- mentedje, ki se je nabrab v te znane družine» me je pri- zaradi ljubezni do dedišči- tim kot doma, saj tu živijo pre- diŽČine pri nas mu zelo veli- teh 40 letih. Hrani kar 15 ti- tegniJa v raziskovanje in spo- ne, tako sem hotel sam." ko poměru, saj mu ga je po- soč knjig. "Sem eden tistih, štovanje preteklosti. Odra-darila stroka, a dodaja, da je ki geslo "Izrabi dani" najbolj ŠČai sem na kmetih, zato je V vseh teh letih je nastalo neko preprosto poglobljeno prosti Ijtidje s svojimi zgodbami. govorijo po svoji pameti, z hkrati razočaran, ker njego- malikujejo, pravi brojan, ki si kmečko življenje v meni pu- več kot 650 vaših radijskih slovensko resnico. Res pa je, oddaj s tovrstno tematiko, da sem v dletih posebno pozornost namenil tudi tisoČlet« Matjaž Brojan: "Po izobrazbi sem slavist, po duši etnolog, novinarstvo pa je bilo moje orodje za delo in raziskovanje." Vam je katera še posebej ostala v spominu? "V mojih oddajah sem nemu Kamniku, Id sera mu posvetul petdeset različnih od- raziskoval stare hiše, njiho- daj. Z dr. Nikom Sadnikar- ve usode in ljudi, mline in jem, ki sem ga vedno vključil mlinarje, kozolce, peko in kot odličnega pričevalca z bo kruh, kmečke skrinje, glas- gatimi spomini, sva osvetlila bila, narodne noše in obla- na desetine ljudi in tem, od čilni videz, letne praznike, grofov Andeških naprej." šege in navade, arheološka najdišča, gradove in grašča- Zdaj ste že v pokoju, a tem, ki ke in številne druge teme. jih nameravate obdelati. Še ni Obiskal sem vse najstarejše zmanjkalo. slovenske hiše, poslikal 400 "Na radiu neudejanjenih kozolcev in osvetliJ nekaj po- tem je za kar pet àsciklov in membnih Slovencev. Naj- žal mi je, da s tem delom zdaj bolj sta se mi vtisnili v spo- ne bo nihče nadaljeval. Sicer min zgodbi Antona Martina pa se posvečam §e zapuščini Slomška in Rudolfa Maistra, prve svetovne vojne na Dom- Poseben poudarek sem vseskozi dajal tudi rodnim Domžalam in znanim Do- žalskem, knjigi o slamnikar-stvu, Francozom v naših krajih, dopolnjujem zbirko zna- mžalčanom oz. Domžal- menitih Domžalčanov... Zdaj cem, kot je bil npr. Jože Karlo všek." imam več časa in se bom lahko posvetil tudi izdajam Znani ste po temeljiti pri- knjig. II pravi na svoje delo, zato vsa- Vaša velika ljubezen je tudi ko oddajo spremlja obsežna rezbarstvo. dokumentacija. "Res je, doslej sem restavri- "Kar koli sem objaviJ, sem ral že pnl^ližno trideset kmeč- podprl z dokumenti, saj se v kih skrinj, predvsem pa me vsako temo vedno temeljito navdušujejorokopisi.kijihrez-poglobim. Preberem, kar )e Ijara na velike lesene plošče. bilo napisanega, poiščem Na tak način sem izrezljal Bri- dokumente, ljudi in potom- žinske spomenike, ki bodo svo- ce, ki vedo povedati kaj zani- je mesto naíli v Narodni galeri-mivega. Kamor koli grem, ji, izrezljal sem tudi verze vzamem s sabo fotoaparat in Zdra>4jice, zdaj pa raziskujem diktafon. In prav zaradi takš- še žački, cdovški in ratôki ro- nega pristopa me že nekaj kopis. Pri tem ne gre le za rez- časa navdušuje spoznanje, baijenje, ampak tudi za študi- da se čedalje bolj potapljam v lanje besedil, spoznavanje pis- vedenje o določeni stvari." cev in sporočil besedil" 12 GORENJSKI CIAS petek, maja 2008 ZNAMKE Razgledi Na kulturnem večeru v Podbrezjah je gostoval filatelist Mihael I. Fock. Predstavil je svojo knjigo o znamkah iz afriške države Mozambik. Z njo je požel veliko priznanj med zbiralci v Angliji, Znamke so strast, ki ne mine Stoian Sate Nedavni lailtumi veČer v Pirčevem domu v Podbrezjah je bil nenavaden za vaško okolje. Vseeno je privabil najbolj zvedave domačine in tudi ugledne goste. Predsednici KuJ turno umetniškega društva Tabor Podbrezje Na-taSi Kne Leben se je pridružil v pogovoru krajan, ki že več let prebiva v obnovljeni vili na griču nad podružnično Šolo. Mihael I. Fock izhaja iz "Približno pet družine znanih kranjskih in- Mihael 1. Fock je govoril o znamkah iz Afrike, skupina Uluru pa je z ljudskimi glasbili dustrijalcev. Po svojih pred- pHČarala glasbo od tam. let SÇIÏ1 niJdh pa je podedoval tudi za so jih prodali za filatelistične namene. Malo znamk so poslali na pismih, zato so največ vredna prav pisma. Skoraj vsako zase je unikat, saj pove ^odbo o namenu pošiljke." je pojasnil vneti zbi-ralec znamk. Priznal je, da je zbiranje znamk precej podo- bno igram na srečo. Gre za strast, ki se nikoli ne neha. Tudi pri njem je močna in dolgotrajna. Predsednik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pire je seznanil udeležence večera, da je M ihael nenavaden in Širok človek. Je navdiiSen loko- . nimanje za pomorstvo, loko- druga knjiga o znamkah 2 vih znamk v Mozambiku in prli svoj poStni urad. V njem strelec, veslač in fotograf. Po- dOpOlrilCVSJ strelstvo, fotografijo in zbira- naslovom Companhia do Ny- pojavu tiskanih znamk so uporabili kar znamke sebej izstopa v delu njihove zbirko znamk nje znamk. " Znamke sem zbiral že kot assa. Raziskoval sem, kaj je bila ta družba in kateri so bili okrog leta 1900. Govori pa družbe Nyassa s svojim ži- zveze. }e akreditiran sodnik zasiižnjevanju otrok-Oče mi je zapustil svo- njeni cilji. Opisujem delo gom, W so danes zelo redke za tradicionalno filatelijo pri iz Mozambika. jo fiiatehstično zbirko. Nato družbe v portugalski vzhodni na ozemlju okrog . . - sem jo dolga leta širil. Otroci A6iki pri izdaji znamk v letih Tako je nastala zbirajo znamke predvsem za- 1894 do 1929," je povedal Arabci lovili in cenjene med filatelisti. "Za razliko od mojega bra evropski zvezi FEPA. Je đan ameriške filatelistične zveze Portugalcem Angle- ta sam še nisem bil tam ni- in angleškega kluba The Ro- PriČa o koli. To pomeni, da sem raz- val Philatelic Society Lon- radi lepih slik. Resni filatelisti Mihael 1. Fock» ki je predlani misijonarjih in njihovih po- iskoval na daljavo. Pogovarjal don, kjer so le trije člani iz moja druga • počnemo te stvari z drugimi izdal pri Filatelistični zvezi stajah ob jezeru, kjer so ob sem se z mnogimi, ki so de- Slovenije. V Angliji je požel • .. nameni. Znamke zbiramo Slovenije svojo prvo knjigo o knjiga po tematikah. Ker me zani- znamkah z naslovom Acade- ma lokostrelstvo, jih imam mia Traiectina (1936). Sproščen klepet o znam- pet let sem dopohijeval zbir« kah z motivi afriških živali, o znamkah veliko na to temo. Približno Livingstona Z naslovom ko znamk iz Mozambika. i>omorščaka Vasca da Game Companhia Gre za nov pristop, ki zbira- in drugih znanih ljudi je raž- nje širi na proučevanje zgodovine v obdobju izdaje kril, da gre za veliko več kot stoletja upočasnili lali v Mozambiku, Prebiral veliko priznanj ob predstavit- sužnje. Spomi- sem literaturo in obiskoval vi svoje druge knjige o znam- AíŤike dražbe znamk. Posebna kah. V Podbrezjah je pripra- á se je vrednost je, ko zbereš vse se- vila posebno presenečenje zasužnje- rije znamk- Družba iz Nya- njemu in obiskovalcem glas- bojev tu- sse je postavila 17 poštnih bena skupina Uluru iz Ljub- uradov. Natisnila je svoje Ijane, ki je z igranjem na znamke v enajstih izdajah, v ljudska glasbila pričarala af- Ča5 «îvetovnn znamkê knjigo o znamkah. V njej je vojaški poštni uradi. Angleži katerih je bilo približno 120 riške ritme in prikazala po- do Nyassa/' znamk. Tako je nastala mota veliko podatkov o razvoju pr- so ob preboju prek jezera od- različnih znamk. Večinoma snetke iz Mozambika. Računalniško načrtovanje 95 RAČUNALNIK IN JAZ Robert guinw Gradnja hiše in njeno oprem- p uter Assisted Design", kar v vami. Računalnik ves čas vam svetuje. Ves čas izrisa črtovanja, naredita več moi- Ija nje je ogromen projek t. Po- slovenšči n i po men i ra Ču nal- op ravlja t udi kontrol o m^r in dodaja k poh ištvu nujne dele, nosti in p otem pač iz b irate trebnaje cela vrsta birokrat- niško podprto konstruiranje, vas opozarja na stvari, kijih tako da ne morete pozabiti med najboljšo in vam najbolj skih postoa prava vesdi' Z njimi je mogoče risati v ni mogoče izdelati. RačunaU ničesar. Ko ste končali, lahko všečno. Prav tako pa lahko ca se začne ieie potem. Naj- dvodimenzionalni (2D} in nik pň tem izračunava tudi postavitev pohištva pogledate pri pohiš^u še pred nakupom prej je tu načrt za hišo, pa za tudi tridimenzionalni (jD) tlorisne površine, potrebno ve- v več dimenzijah in preseda- točno vidite, kako ho ÎC'to vse napeljave in priključke v tehniki. Tovrstni programi se lífeoíř izkopa. Naprednejši te tudi kosovnico potrebnih učinkovalo v vaŠem prostoru hiši, potem pa je tu Še pohiš- uporabljajo zlasti na podro-tvo in druga notranja opre- čju strojništva, lesarstva. programi pa vam pomagajo že tudi pri izbiri ogrevanja. delov in materiala. Ko ste se in ali vam je všeč ali ne. Od' tako odločili za nakup, le Še ločitev je tako lažja in bolje ma. Ta kega projek ta se ne gre gradbeništva, arhitekt ure, no- p o magajo va m pri náčrtová - izvedete naroČilo preko i n ter- utemeljena. lotiti zlahka, sajje tveganje in tranjega opremljanja, geode- nju električnih in vodovodnih neta in Čez Čas je pohištvo že jinančno breme previsoko, zije in elektrotehnike. Predno- inštalacij, ponujajo pa tudi pri vas. Delo z računalnikom ni zahtevno, ko pa je govora o Osnovo za gradnjo hiše vse- sti računalniškega risanja so namige za postavit^^e notra- kakor predstavlja narisan na- predvsem v obilici pripomoč- nje opreme. ja, tako zelo enostavno je specialnem delu z računalni-to. Odpade dolgotrajno zbira- kom, pa je vseeno potrebno črt, ki so ga včasih risali na kov in kontrol, kijih tovrstni roko, kar je biio zelo zamud- no in zapleteno. Podobno je programi ponujajo. Ko začnete risati novo hišo, Pri načrtovanju pohištva je nje ponudb in pregledovanje nekaj veČ zbranosti in kon-zadeva zelo podobna. Pri nas ponujenega na tržišču. Pre- centracije. Gradnja ru)ve hiše kar nekaj prodajalcev pohiš- prosto se usedete za računal- ali opremljanje stanovanja pri opremi, kjer so včasih po- vam računalnik pri tem iz- tva ponuja izris preko inter- nik in potem je vse v vaših ro- sta vsekakor vredna vašega stavitve risali ročno, in mož- datno pomaga. Ves čas vam neta. Tja vnesete le tloris va- kah. Seveda delo s takimi pro- Časa in pozornosti. Nenazad-nost, da ste kaj spregiedali, je ponuja najboljše in najbolj šega prostora, podate omejit- grami vseeno zahteva nekaj nje gradite in opremljate optimalne rešitve, tako da je ve višine, lokacijo oken in spretnosti, predvsem pa dobro prostor, kjer boste živeli, jedli, spali. Računalniško podprto bila kar velika. Danes načrtovalci načrte in vaša nova hiša načrtovana drugih odprtih, potem pa predstavo o tem, kaj želite. postavitve rišejo s pomofío ra- kar najbolje. Pri risanju ima- vam preostane, da iz katalo- VČasih je načrtovanje nove načrtovanje Je zelo olajšalo čunalnika. Risanje načrtov z tena vdjo cel kup že izdela- ga izberete kose pohištva in hiše terjalo zelo veliko časa, naše odločitve in jih naredilo računalnikom običajno pote- nih komponent novogradnje, jih postavite v prostor. Raču- danes pa je ta narisana prec^ boljše. Računalniki so tako ka preko CAD programov, kijih le umeščate v prostor in nalnik vas tudi tu opozarja hitro. Pri tem lahko, pred' stroko naredili dostopno tudi CAD je okrajšava za "Com- dom počasi nastaja pred na r\ekaj, kar ni mogoče, in vsem zaradi enostavnosti na- nam, navadnim smrtnikom. GOREHJSKI GLAS petek, 16. maja 2008 OTROCI Razgledi Slovenska pravna zakonodaja ni prijazna do otrok. Otroci, ki imajo probleme, najsi gre za nasilje v družini, zlorabe, zanemarjanje ali drugo, marsikdaj nimajo ustreznega sogovornika in zaupnika. štvo otrok adostnikov M ftja STRTTMar Slovenska pravna zakonodaja ni prijazna do otrok. Otroci, ki imajo probleme, nâjsi gre za nasilje v družini, zlorabe, zanemarjanje aK drugo. marsikdaj nimajo ustreznega sogovornika in zaupnika. Včasih namreč tudi Sole in centri 2A socialno delo težave spregledajo ali pa jih ne obravnavajo tako. kot bi jih morali. Preveč je izpostavljanja otrok. Primer je denimo britanski pristop. Iqer žrtev (otroka), ki je bil žrtev spolne zlorabe, posnamejo na video posnel. S tem poskrbijo, da ti potrebni podatki pridejo do naslednje stopnje v postopkih obravnavanja kaznivega defa-nja brez nepotrebnega izpo- urejala moje težave v prime- postavljenih ciljev morali žaru bivanja. Prvič sem se na- četi s pilotskim projektom, s njo obrnila pri trinajstih le- pomočjo katerega bi preko tih> nato spet leto kasneje, praktičnega dela dobili od- Svetovalka je postala moja govore na odprta vpražanja zagovornica, saj mi center in tako postavili temelje za zagovornika, ki bi áčitil moje umesdtev zagovornika v za- interese, ni postavil. Zago- konodajo, O posvetu je bil vomici sem začela zaupati, izdan tudi zbornik. Cilj piker je verjela vame. Zaradi lotskega projekta je izdelati vztrajanja mojih posvojite- model programa Zagovor- Ijev in centra za» socialno nik otrokovih pravic, ki bi ga delo, da moram v zavod, sem bilo mogoče vključiti v for- znova začela psihično padati malnopravni sistem in zago- in mislila celo na samomor, toviti njegovo implementaci- Zagovornica pa tni je vedno stala ob strani. jo na nacionalni ravni. Model naj bi v skladu s Konven- Tojeledelzgodbedekleta, cijo o otrokovih pravicah omogočal otrokom ustrezno Id se j e po zasiugi zagovornice srečno končala. aktivno sodelovanje v procesih odločanj a. Zagovornik» glas otroka Zagovornik stavljanja žrtve in vnovičnega Vsak otrok ima pravico živeti svoje otroStvo in biti srečen. Septembra 2005 se je obli- doživljania travmatičnih do* kovala miciativna delovna nastopi, godkov. Tak postopek je do Zaupala sem ji, ko Starši Delo zagovornika Zagovomiltvo je glas otrok lednih bivanja sem morala skupina najprej treh, nato in mladih. Je omogočanje otrok prijazneiši. Vsak otrok ima pravico živeti svoje otroštvo in soobli- ker je verjela vame oditi. Počutila sem se nemočno in zbegano, nisem več sQx>kovn j ako v, predstavnikov Varuha človekovih otrokom in mladim, da bodo v zadevah, ki se j ih tičej o, nji- Zaradi problemov s svoji- imela kam. K staršem nisem pravic, vladnih in nevladnih hove pravice spoštovane in n6 morejo kovati svojo prihodnost, ne le nii posvoji tel j skimi starši želela, tudi v zavod ne, kot so organizacij in otrok, zaradi njihovi pogledi in želje sliša- sprejeti takšno, kot jo predpi« sem se pri štirinajstih letih zahtevali. Od centra za sod- potrebe, ki je izhajala iz ne v pravem pomenu bese- znašla v kriznem centru za alno delo nisem čutila pod- vsakdanje prakse 5n nareko- de. Zagovornik nastopi, ko v popolnosti sujejo in narekujejo pomembni odrasli. V slovenski mlade. Takrat sem obiskova- pore, saj so se strinjali z mo-varovati ustavi uživajo otroci posebno lâ osmi razred, v Soli mi ni jimi posvojitelji za namesti- va la postavitev zagovornika otrok ali mladostnikov. Na starši otzoka ali mladostnika v zadevah pred organi oblasti varstvo in skrb, kar državo šlo najbolje. V kriznem cen- tev v vzgojni zavod. V tem podlagi analize Stanja in do- (center za sodalno delo, poU- OtrOlCOVC obvezuje, da 2 ustreznimi tru za mlade si lahko 21 dni strahu in nemoči sem se obr- tedanjih ugotovitev je bila na cija, Šola, zavod, ipd.) ne ukrepi zagotovi uveljavitev in v tem času moraš urediti nila na svetovalko Varuha posvetu leta 2006 sprejeta zmorejo ali morejo v popol- KOnStl» njihovih pravic. vse svoje probleme. Po treh človekovih pravic, ki je že odločitev, da bi za doseganje nosti varovati njihove koristi. Vdeomikani mož i IZ STARIH ČASOV Mika NaguČ Že leta 1986 jc slovensk katoliški teolog in literám zgodovinar Joît Rajhman velik poznavalec Trubarjeve Pisma Primoža Trubarja nje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko hi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici ob- sa opusa, pri SAZU izdal čutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje Tudi iz njih lahko marsikaj misli in delo 1er z nami vred izvemo, tako o avtorju kot o napeti vse sile, da mu ruipra- njegove m Času. Za primer na- vijo konec. Zakaj mi, k i nam vedimo ruijpr^ pismo Adamu je posebno jasno, da so Šole Bohoriču, ki hiže, kako veliko cerkvi potrebne kakor leva skrb je slovenska evangeličan- roka, smo ti stvari že od kraja ska cerkev posvečala šoli in izobrazbi. posvečali najve^o skrb in prizadevnost in smo naposled z "Uadvse učenemu in pobož' m nogi m i prošnja mi in mole • nemu možu Adamu Bohori- dovanjem pripravili prvake Trubarjev rokopis Ču, svobodnih umetnosti ha- m^ dežele do tega. da so do- 1565. / Tvoje omike vneta Častilca / Primož Trubar s svojo roko podpisal / Sebastijan Krelj s svojo roko napisal. " Rsijhman v opombi zapiše, daje to pismo dejansko sestavil Krelj v sogiagu s Trubar' jem, gaje nato podpisal nfi prvem mestu in mu tako dodal svojo at^oriteto. Iz latinščine ga je prevedel Anton Sovre. Temu pismu je siedilo uradno pismo deželnih stanov, datirano z 32. avgustom 15 65. B oho ričje ponudbo sprejel in se iz Krškega preselil v Ljubljano. V Krškem je imel kalavreu, čislanemu gospodu brohotno in širokosrčno oblju- plašil truda. Zato pa, ko di o prvi priložnosti k nam v ta protestantski šolnik in po- in bratu v Kristusu^ / Zdravje bUi in določili denarno pomoč vemo, da si ti po svojih zmož' Ljubljano, da se utegnemo, če znejši avtor prve slovenske od Gospoda Jezusa, vseh po^ za ustanovitev javne šole tu v nostih, učenosti in praktičnem se ti bo zdelo, pogovonti in od- slovnice (Articae horulae božnih edinega rešnikaf / Ve- Ljubljani. Zdaj so nam nalo- znanju kakor ustvarjen za po- ločiti s teboj o nadrobnostih. Zimske urice, 1^84) svojo za-leomikani mož! Ne dvomimo, žili predvsem to sfcrb in nalogo speh tega šolskega poskusa in upamo, da z drugačnimi po- sebno šolo, a jo je že 1565 zada dobro poznaš in neredko ter nam milostno ukazali, naj dela in da razumeš, kolikšne goji, kakor so te nekdaj preten* pri. se odpovedal katol^i ctr-obžaluješ nesrečno kulturno nemudoma poiščemo in pri- ljubezni in časti jc vredna tali Zagrebčani. Čakamo tvo- kvi, se preživljal z gospodor-zaostaiost naše ožje domovi- dobimo enega ali drugega do- skupna domovina, te po uka- jega odgovora. Zdrav bodi! V stvom in iskal novo službo v ne, saj je prava sramota, kako brega in izobraženega moža, zu in v imenu naše deželne se vsepovsod šopiri zaničeva- domačina, takega, ki se ne bo gosposke srčno vabimo, da pri- Ljubljani, dne 2. avgusta v letu Gospoda Odrešenika Zagrebu. Dobil pa jo je, kot rečeno, v Ljubljani. GORENJSKÎ GLAS petek, 16. maja 200S USODE Razgledi t Miheli je rotvajler Ronn razmrcvaril življenje vsemu ostala živa "Bil je MI LENA Ml KLAVČrČ 9 tudi jokala in si srčno žele- pa, da bi kaj rekla Fernu, seboj z vrati. On. pa je še ko sem spet odprla oči, .................................... la pobegniti k očetu, ne- ki je bil na Ronna povsem lep čas robantil o nekakšni sem opazila, da mi je Bar- Mladič je bil ljubek in sr- kdanjim prijateljem, v nor. Takrat, ko se je začela nehvaležnosti, vendar se bika iz naročja zdrsnila na čkan in Mihelo je sprem- okolje iz mojega otroštva," pasja Šola, si je celo vzel podrobnosti ne sporni- da. V trenutku, ko sem j Ijal na vsakem koraku. Z se spominja Mihela. dopust, kar se je mami njam več." hotela pobrati, dvigne gla- njim se je igrala, ko je bila Ronn pa je dokaj hitro zdelo zelo nenavadno. Bližali so se božični vo tudi Ronn in lavsne po mama v službi, in skupaj rasel, postajal je vedno bolj Spominjam se, da sem se prazniki, zunaj je bilo zelo lutki. To me je zelo ra2ie- sta počela tisoč in eno ne» živahen in stanovanje, v nekoč igrala z Barbiko. hladno, nenehno je okoli zilo. Barbika je moja, sem umnost. Ronn je postal katerem so živeli, je bilo Bila sem že prevelika za- vogalov zavijal veter, zara- zakričala in mu jo hotela njena najljul>ša igrača. zanj utesnjeno in pre- njo, a kaj, ko so bile Barbi- di česar ie pihalo skozi vse iztrgati it gobca. Takrat pa Kadar sem šla na obisk majhno. Imel je navado, ke "zakon" in zato sem jo špranje in kljub temu, da Ronn plane pokonci, se za- k Wandi, sem zmeraj po- da je delal kroge okoli stala žalostna. Ona je bila klubske mizice v dnevni tudi jaz hotela imeti. Nenadoma pride k meni so bili radiatorji vroči, je Mihelo nen ehn o zeblo. žene vame in me podre na tla. Dobro se še spomnim, rOtVâjlCr, ixOnili mojemu ljubljenčku zelo sobi, največkrat pa se je Ronn, jo zagrabi in odvle- Kot že tolikokrat pred tem, da me je najprej ugriznil v nenaklonjena. Nenehno . "sprehajal" med kuhinjo, Če v svoj kot Ko mu jo ho- se je iz Šole spet vrnila v dlan, verjetno sem mu z N6 morem me je opozarjala, da naj spalnico in dnevno sobo. čem odvzeti, glasno zaren- prazno in tihotno stanova- roko mahala tik pred smr- • . . • bom pazljiva, da so to hu- Miheli se je včasih zdelo, či in pokaže zobe. Tega nje, sama si je morala ne- čkom. Bila sem tako šoki- pOVeClâtl, KHiCO dobni in zahrbtni psi, toda kot da bi nekaj iskal, a ker sem se zelo prestrašila, saj kaj malega pogreti, ker je rana, da mi je glas zastajal jaz sem se le smejala. Ko tistega ni našel, se je nazad- se po navadi do mene ni bila lačna. Pravzaprav je ni v grlu, ničesar nisem mo- sem se 23 sem nekoč o tem, kar mi je nje ulegel na da, najraje agresivno obnašal. Pokli- bilo stvari, ki je v stanova- gla spraviti iz sebe. Pes pa razveselila. pripovedovala, povedala tja, kjer je skozi okno sija- cala sem Ferna, ki pa je po- očimu, je ves besen siknil lo sonce. tem psu odvzel igračo brez nju ni obvladala. Na kar je bila zelo ponosna, le je postajal vedno bolj div)i. Pozneje so mi povedali, da nekal v srilu stara brezzoba "Fem ga je vsako jutro, problemov. Še več: poslal mama ni nikoli utegnila, zato, ker je zavohal kri ... UpatTlj da SeClai čarovnica. Potem sem bila preden je odšel v službo, me je v svojo sobo, čeŠ naj da bi prisluhnila, Česa vse- Ker sem bila Še otrok, se ne boš več bežala iz tudi doma raje tiho, kajti vodil v bližnji park. Očitno ne nagajam psu in naj raje ga je bila hči sposobna. Wando sem imela od srca pa je bilo, da bi Ronn po- počnem "kaj bolj pametne- Nekaj časa sem gledala ne spominjam, kdaj sem začela kričati na pomoč. Žal so me na začetku sliša- rada. Zame je zmeraj na- treboval še več sprehoda in ga". Spominjam se, da televizijo, to so bili zlati Žla Čas, kar pa za mamo ni- tekanja, ker je vsakič, ko sem mu zabrusila nazaj, časi Čebelice Maje in tistih le le gluhe stene ... Imela sem mogla reči. Bila sem sta se vrnila v stanovanje, da je zmeraj, ko mame ni modrih škratkov, ne spo- sem pa srečo, ker so čez Stanovanja, mi zelo osamljen otrok, sama, lajal kot zmešan. Mama ni doma, do mene zelo siten minjam se več, kako so se nekaj minut prišli po mojo « « _ sredi tujega mesta in to so bila zadovoljna, saj ji je šlo in zoprn. Potem sem pla- imenovali. Verjetno sem sosedo Wando, da jo odpe- e rekel rem. biu leu, ko sem velikokrat lajanje na živce. Bogvaruj nila v jok in zaloputnila za vmes malo zaspala, kajti Ijejo na dializo ..." Med sosedi 90 SLOVENCI V ZAMEJSTVU lože Košntek Namera Mohorjeve druž* nakup Študentskega doma be iz Celovca, da bo zaradi Korotan na Dunaju, ki je po- neuspešnih pogajanj s Slove- membno srediSče Slovencev nijo o pokritju finančnih bre- na Dunaju. Z Mohorjevo men obnove prodala leta družbo potekajo usklajeva- 1966 zgrajeni Študentski nja o lastniških in upravljav- dom in Slovenski kulturni skih deležih, denar pa je za- neniu Dacrlov^nju zalc^ pti Vse cene veliaKi it )Zde)h« I vKiihemu povpraševanju 20 prv> d s ti razprwîa ni cenji^ne kupce pnmmo » râ^iumevâ nje eiemetiiov do ra^prcdaiB relor W cene so u CUR s pnpai^aio^ini DDV Zit ti napaka ns L\ó\ d.o.o. k.ó. 1 6 GORENJSKI GLAS petek, i5, maja 3008 KMETIJSTVO Razgledi 4 9- stran pravilnost uporabe fitofar- macevtskih sredstev na šest- Najnevarnejša fitofarmaCeVtska ^^^^ znaSala 1.413 ton, desetih lokadjah, v 210 vzor- leto kasneje 1.280 ton, lani dh rastlinskih kmetijskih sredstva 1.155 Medtem ko je lani prodaja fitofarmacevtskih pridelkov je ugotavljala ostanke teh sredstev, prever- v spedateanih f omejujejo. "Najnevamej L i» «ríiH<ťirt Vi ahirn nrt^ prodajajo samo sredstev §e potekala brez jala pa je tudi evidence o ^ ' ' omejitev, jo letos v praksi pr- uporabi pripravkov, potrdila o opravljenem izobraževanju Ša sredstva, ki se lahko pro- iz fitomedicine, skladiščenje jj^ dajajo samo v specializiranih pripravkov, uporabo dovoLje- ^ ' prodajalnah, so dostopna le nih 02. nedovoljenih sred- SO doStODna le uporabnikom s potrdilom o stev, opremljenost škropil- •t obveznem dodatnem izobra- nih naprav z znakom o pre- UDOrabnikom pojasnjujejo na gledu... Ugotovila je 349 ne- A ' kmetijskem ministrstvu in pravilnosti, največ glede vo- ki se izkažejo ^ Slovamja ena denja evidenc, in izdala 16) ' redkih ditav v Évropski uni- inšpekcijskih odločb. V dveh g ^ i® zakonsko predpisala od skupno 210 vzorcev sola- r obvezno usposabljanje pro- te, jagod, češenj, breskev, rti, O obveznem ^ uporabnikov fito- rži, ovsa, paradižnika, jabolk, farmacevtskih sredstev ter krompirja, pora in zelja so ugotovili preseženo mejno vrednost ostankov fitoforma- dodatnem «bvezro «rtifi^^ie in te- stiran e škropilnih m pr§u- iZObraŽeVanjU nih naprav. Prodajala mora- cevtskih sredstev, v Šestih J * îa nrt -lrt.iimpm nrimpriïï na iinnraKn íCtpH. jo po 20'umem osnovnem primerih pa uporabo sred- Pomor čebel zaradi domnevne nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v okolici usposabljanju obnavljati stva, ki je v Sloveniji sicer Domžal/f«» j«"» NJidif> znanje na vsake tri leta, registrirano, vendar ne za kmetje pa po 15 urah osnov- rastline, za katere so ga pri- ce," je dejala Marija Kalan, sto ne poznajo Čebelarjev na njem. Evropska unija bo ver- nega usposabljanja pridobijo delovalo uporabili. spedalistka za rastiinsko pri- tistem območju in niti ne jetno v prihodnje zaradi za- potrdilo, ki je sicer trajno, V Evropski uniji pa tudi v delavo v ICmetijsko gozdar- vedo, koga bi pokUcali," opo- ščite okolja in zdravja potroš- vendar jih kmetijska sveto- Sloveniji se vse bolj Siri eko- skem zavodu Kranj, in pojas- zarja Kalanova in predlaga, nikov s seznama dovoljenih valna služba tudi potlej na loška in integrirana pridela- nila, kaj je to dobra kmetijska da bi vzpostavili sistem ob- sredstev črtala še nekaj aktiv- različnih predavanjih sezna- va, ki za varstvo rastlin pred praksa. "To pomeni, da pri- veščanja ("dežurni telefon"), nih snovi," je dejala Kalano- nja z novostmi in spremem- boleznimi in škodljivci ne delovald posežejo po fitofar- prek kater^ bi lahko sporo* va in dodala, da bi uporabo bami na tem področju. Potr- uporablja kemičnih priprav- macevtskem sredstvu za zati-dilo o znanju iz fitomedidne kov oz. jih uporablja le v ranje škodljivcev in bolezni Čali načrtovana škropljenja. Kar zadeva kontrole o ravna- fitofarmacevtskih sreds tev Jahko posredno zmanfSali je doslej pridobilo približno omejenem obsegu; v Se ved- Šele takrat, ko je prag škodlji- nju s fito farmacevtskimi tudi s kolobarjenjem. "Če 45 tisoč uporabnikov filofar- no prevladujočem konvend- vosti presežen, uporabijo za sredstvi, jih je po mnenju Ka- primerjamo današnje zahte- macevtskih sredstev. Vsake onalnem kmetijstvu pa si ka- to manj škodljivi pripravek, lanove že zdaj na kmetijah ve o ravnanju s fitofarma- dve led je obvezen tudi pre- kovostno in gospodarno pri- dosledno upoštevajo navodila zelo veiiko, v prihodnje pa jih cevtskimi sredstvi s stanjem gled Škropilnih in pršiinih delavo hrane le težko pred- o uporabi, so pozorni na Če» bo glede na pomore čebel in pred dvajsetimi leti, je to naprav, znak o opravljenem stavljajo brez uporabe fitofar- bele, ne odvržejo embalaže, v druge dogodke verjetno še takšna razlika, kot je med pr^edu ima približno 19 ti- macevtsfcih sredstev, kateri j e bilo fitofermacevtsko več. dnevom in nočio," je dejala. soč tovrstnih naprav. "Kmete učimo, da ta sred- sredstvo, med komunalne Čeprav je v Evropski uniji ''Razmere so se v zadnjih de- Vse pogostejši je tudi nad- stva uporabljajo v skladu z odpadke..." Pravilnik tudi do- prost pretok blaga, je dovolje- setih letih zelo zaostrile. Zazor nad uporabo fitofarma- dobro kmetijsko prakso. Pre- loča, da morajo v trikilometr- no uporabljati le v Sloveniji čela so se izobraževanja upo- cevtskih sredstev v kmetijski pričana sem, da velika večina skem pasu obveščati čebelar- registrirana sredstva. Na trgu rabnikov fitofarmacevtskih pridelavi. Kmetijska inšpek- tako tudi ravna, vedno pa se je o izvajanju ukrepov varstva je vse več okolju prijaznih sredstev in pregledi škiopil- dja je v letu 2005 opravila najdejo izjeme, posamezniki, rastlin. "Tu nastaja problem, 1440 pregledov, leto kasneje ki jih uporabljajo brez vesá in saj kmetje, ki najennajo zem- pripravkov, ki vsebujejo hi- tre je razgradljive aktivne nic, iz uporabe so izločili aktivne snovi, ki so bile nevar- 2.198 in lani že 3.853. Lani je s tem mečejo senco nezaupa- Ijišča tudi deset in več kilo- snovi, manj je tudi insektid- ne za podtahiico (atrazin) in z vzorčenjem tal preverjala nja tudi na ostale prideloval- metrov daleč od doma, pogo- dov z dolgotrajnim delova- za zdravje ljudi..." Življenje na nitki SEDMICA mariera smolnixaí? Bilť so čiisi, ko so bik za zrasla Slovenska Čebelarska domaČi in tuji bogaUifi spro- nafjem, urejevalcem parkov, skuša obesiti, svetoual, naj se pro močijo Sloven ije f v času zveza. S čebelam i Je povezana ščajo svojo duŠo in telo ter mi- gro bov in golfski h igrtíČ, Se raje ustrel i v glavo, namesto da ^i ga poskušal od dejanja odvrniti. V prvi vrsti bi se morali ti- Vojvodi ne Kra njsk^ in Janeza t u4i iztnmo slovenska ljudska mogrede skle nejo Še ka klen ve- pravi, na mesto da hi za kon • Vajka rda Va Ivasorja ) v fir- umetnost; pa njska kofiČnica Je lik posel, p rednost pred zd rav- ska novela o mejila dostop do šem evropskem prostoru za- ena najbolj prepoznavnih slo- Jem Čebel in njihovih družin, strupenih snovi, ki Še zdaleč sluine čebele. Slovenskega če- uenskih značilnosti. Skratka, Če bi bilo drugače, do nedav- ne vplivajo le na zdravje ozi- sti, H so predlagali novelo zabela rja. slikarja in avtorja Po- bil i so časi, ko Je b ilo čebelar- ne katast rofe, v kateri so po- ro ma ži vljenje čebel, paČ pa kona ofitofa rmacevtskik srcd- polnega nauka o čebelarstvu stva v Sloveniji ena najdonos^ mrle številne čebelje družine tudi drugih živih bitij, vključ' stvih in pcsticidih (ki imajo, Antona Janšo 2 Březnice na ru^ših gospodarskih panog ko na obmoi^u Pesnice in Nove- no s Človekovo vrsto, gaje raz- mimogrede, značaj živčnih Gorenjskem, recimo, je izjem- $0 imeli slovenski čebelarji spo- ga mesto, v okolici Domžal, širila. Opozarjanje Čebelar- bojnih strupov in se lahko kano preudarna in gospodarna Štovan družben položaj in ko na Viru. v Dobu, na KoliČe- ske zveze Slovenije na nevar- dar koli zlorabijo kot kemično cesarica Marija Terezija (via- Je bilo mogoče cerkvene ter po- vem, p Tumšah, v okolici nost strupenih fitofarmaocvt- orožje), in tisti, ki so predlog v dala Je med letoma 1740- svetne davke plačati z medom Mengša, v Žičah, v Radom- skih sredstev oziroma talnega državnem zboru potrdili, za- 1^80) imenovala za prvega iri voskom, Zato ni Čudno, da Ijah in v okolici Lukovice, ne insekticida je bob ob steno, vedati, da lahko vsakršno zni- dvomega u Čitelja čebela rstva so v Radovljici odp ril čebelar- bi priŠJo. " Drugače " pome n i, Pri mer za megljevanja resni- ževanje Števila Čebel povzroči na Dunaju in zapovedala. da ski muzej. Jci ga letno obiŠČe da večina poslancev državne- ce, utegne Čebele in njihove okoljevarstveno in gospodar- v čebelarskih Šolah uče iz- ueč kot deset tisoč domaČih in ga zbora pred dobrim letom družine povsem ugonobiti, so ^ko íkodo, še zlasti v kmetij- ključno po njegovih načelih. Leto dni po cesaričini smrti. t ujih gostov. Žal so časi velike slave in ne bi bila sprejela novele za- pozivi odgovornih na kmetij- stvu. Dokler tega zavedanja kona o fitofarmacevtskih sred- skem ministrstvu, naj upo- in morale v vrhu slovenske po- točn^e aprila iy8x,Je bila spoštovanja Čebel v Sloveniji stvih iri pesticidih, s katero je rabniki pesticidov uporabljajo litike ne bo, toliko časa bo vina Rodir\ah na Gorenjskem mimo. Pa ne samo to. Tre- postala uporaba kemijskih le strupe, registrirane v Slove- selo življenje čebel {in še mor« ustanovljena Čebelarska bra- nutno Je pri nas tako, da ima- strupov dostoprxejša vrtičkar- niji. KarJe približno tako, kot sikaterega drugega živega bit- tovščina, iz katere je kasneje Jo goljška igrišča, na katerih jem, manjšim kmetom, vrt- če bi samomorilcu, ki se po- Ja) v Sloveniji na nitki. GORENJSKI GLAS petek, 16. maja 200S EKONOMIJ Stefan. zargi @ ř-gíoí, si 17 bo dobro leto ostalo delavcem Jelovice? Potem ko so zaposleni v Jelovici lani ob prerivanju za prevzem podjetja (pre) poceni prodali delnice, bodo nekateri kmalu (ali pa so že) ostali še brez dela. BoinAK Bogata! ce, za skoraj 25-oCO, ^li ostDr.o nj Bleiwři^vand 4, TKtinuQi popoiii-doporiKít|kAlri^nti:áá> U.ODurfitMia oo^isov IA poriudbvabnkH;ie4no ugodna, JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANGOVO 91, 4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 249, FAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPUCt 22.5. • S-. 6. • I4. 6,. a6.6. - 29.6., 7. S • 10.8.; TRST: 30.5.; PELJEŠAC 15.9- - 22. 9-, 22. 9- -29. 9 Obvestila o docodkjh osjavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Blazni kov večer $kofja Loka • Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na Giaznikov večer: dr. Andrej Rant: Kami în Veneti v Britaniji in Alpah, s podnaslovom: Slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči evropske prazgodovme, ki bo v torek ob 19. uri v KaSČi na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Blaznikov večer fe posvečen Slovenskemu predsedovanju Evropski uniji. Knjižnica • vesolje zakladov Radovljica • V Linhartovi dvorani se bo v ponedeljek, torek, sredo ir Četrtek^ vsakič z začetkom ob 17. uri, prireditev ob zaključku akcije za spodbujanje branja. Piknik na strelišču Crngrob Žabnica * Društvo upokojencev Žabnka vabi Člane društva, njihove svojce 7. junija na tradicionalno družabno srečanje • piknik na strelišču Crngrob. Začetek bo ob 15. uri. Prijave sprejema Mara Pečnik po telefonu 2311-932 od 21. maja dalje. Lahko se prijavite tudi pri poverjenikih. Rok plačila do 31. maj. IZLETI Na Čaven Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 17, maja, planinski izlet na Caven, greben, ki na južni strani omejuje Trnovski gozd. Skupne zmerne hoje bo 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte v Šenčurju. Informacije in prijave zbira do četrtka, 15, maja 2008, Franci Erzin, tel. 041/875-8^2, V Idrijo Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi na izlet v Idrijo, ki bo v soboto, 24. maja. Avtobus ima odhod ob 7. uri izpred ToporŠa na Mlaki in ob 7.IÛ izpred Laknerja na Kokrici. Vplačila sprejemajo v pisarni društva 19. maja med 9. in uro. Na Veliki Draški vrh Kranj • Planinsko društvo Kranj in planinska sekcija Preddvor vabita svoje Člane v soboto, 24. maja, na planinski izlet na Veliki Draški vrh. Izhodišče ture bo na Rudnem polju. Prijave in dodatne informacije: janež Planine, tel 040/260 930, do srede, 21. maja. Odhod posebnega avtobusa bo iz Preddvora ob 6.30 fn iz Kranja - Mercator Primskovo ob 6.45. Na Črno goro nad Mojstrano Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 20. maja, na planinski pohod na Črno goro nad Mojstrano. Nezahtevne hoje bo za 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje na Rodinah in ustavljal na vseh postajah do Most. Informacije in prijave do ponedeljka po tel.: s8oi 469 ali gsm Im • Drago Kajdiž. V Portorož Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 3. junija, na kopalni izlet v Bernardin v Portorožu, Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine, prijave z vplačili pa sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v torek, 27. maja, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Škofja Loka-Slavkov dom-Medvode-Kranj. Pot je dolga 50 kilometrov, vožnje bo za 6 ur in pol. Štart bo ob 8. uri izpred društva. Izlet v Mauthausen Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica v sodelovanju z Zvezo borcev Žabnka - Bitnje organizira izlet v Mauthausen In sîceri6. junija. Odhod avtobusa bo ob 5. uri iz vseh avtobusnih postaj od Virmaš proti Kranju. Prijave sprejema Mara Pečnik od 21. maja dalje do zasedbe avtobusa po telefonu 2311-932 od 13. do 13. ure. Rok plačila do 30. maja. Pohod na Sv» Barbaro žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi 24. maja na po* hod na Sv. Barbaro. Odhod avtobusa iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Ško^e Loke bo ob 9. uri. Hoje bo za približno 2 uri. Prijavite se pri Mari PeČnik najkasneje do 22. maja po telefonu 2311-932. Po tržiških vrhovih Tržič • Vodniški odsek PD Tržič vabi v sredo, 21. maja, na popoldanski izlet po tržiških vrhovih. Povzpeli se boste na 1716 metrov visok Veliki javornik • Ženiklovc. Odhod kombija bo ob ^6. ufi iz Kovorja. Prijave in informacije po tel. 5971 536 do zasedbe mest PREDAVANJA Karstenspiramid, najvišji vrh Oceanije Radovljica - Kulturno-društvo Sotočje in župnija Radovljica vabita na predavanje Karstenspiramid, najvišji vrh Oceani-je/Papua - Nova Gvineja. Predavanje bo jutri ob 20. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. 60 let prihoda slovenskih beguncev v Argentino Cerklje - Unesco klub Cerklje vabi na predavanje Jureta Vombergarjs 60 let prihoda slovenskih beguncev v Argentino, ki bo danes ob 20. uri v župnijski dvorani v Cerkljah. Proučevanje Sv. pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: O smotrnosti v naravi kot bližnjici do Boga. Srečanje bo povezoval Franci Novak. Vstopnine ni. Blejski večer 8ied • V Knjižnici Blaža Kumerdeja se bo danes ob 19.30 začel Blejski večer z naslovom Duhovna dediščina Katarov in druge Šole misterijev. Predavanje je povzeto po istoimenski knjigi, ki jo bo predstavila avtorica Irena Jarc. OBVESTILO Uporaba alternativnih virov energije Kamnik - V občini Kamnik si lahko ogledate nekaj vzorčnih primerov uporabe alternativnih virov energije s poudarkom izkoriščanja sonca. Ogled bo jutri ob 10. in 14. uri, ko bo zbor na Perovem 30, Kamnik • pred razstavnim prostorom podjetja, sledil bo ogied razstavnega prostora podjetja VIA INTERNATIONAL, d. o. o., nato ogied objekta Terme Snovlk, ki prav tako izkorišča alternativne vire energije. Brezplačne delavnice v Ško^i Loki Škofja Loka - Ljudska univerza Škofja Loka organizira v okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2008 - brezplačne delavnice ter predavanja; delavnico aranžiranja cvetja: Pridih pomladi (20.5.); glasbene delavnica: kitara (20.5.), petje (21. 5.), diatonična harmonika (21. 5.), elektronske klaviature (22.5.}; predavanje Mandala - roža življenja (21. 5.); delavnico Refleksoterapija stopal in dlani • vaje za domačo rabo (21.5.); računalniško delavnico: Internet za upokojence (22.5.); delavnico za boljšo kakovost življenja: Osebnostna preobrazba (23.5.) ter slikarsko šola za vse generacije (24. 5.). Obvezne prijave sprejemajo po telefonu 04/506 13 80, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. OŠ Jela Janežiča Škofja Loka organizira likovno delavnico: Izdelava zapestnic (2S. 5.), gospodinjsko delavnico; Izdelava tortice hiške iz piškotov (28.5.) ter Športno delavnico: Športne igre za otroke in starše (28.5.). Obvezne prijave sprejemajo po telefonu 04/506 1411 do 26. 5. MEKON LOKA, d. o. o., organizira urico francoščine (19. 5.), urico španščine (20. 5.), delavnico Pišimo rusko (21. 5.) ter delavnico Pišimo arabsko (22. 5.}. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04/515 05 90. Čebelarstvo Iztok Pogačnik, s. p., vabi na predavanje Cvetni prah, propolis in medene pijače, ki bo v petek, 23. 5., ob 18. uri na Ljudski univerzi Škofja Loka, Partizanska 1. ► 20. stran Okusit 1 oven I I Mercator Center sobota, 17. maj, od 10. do 17. ure nedelja, 18. maj, od 10. do 13. ure Vikend najboljšega soseda Spoznajmo Goriško I FEEL LOVE Goriško ku linariko vam bo predstavila V nedeljo se iahko pridružite veseli deklici PinkiTinki, s katero Hiša ku I ina rike J ezeršek. ki bo pripravila boste lahko plesali In prepevali otroške pesmice. S pomočjo jedi, kot so pečenica v vinu, bleki s pršu- pesmic boste lahko v mislih potovali z vlakom, spoznavali tom In pravi Mercatorjev "šmorn ' s prstke na rokah, se naučili abecedo, spoznali boste Strašilka cezano. in še veliko zanimivega vas čaka na tem posebnem potovanju. V soboto vas bo zabavala goriška Foik- Vsi tisti, ki pa radi ustvarjate, pa boste lahko svojo domišljijo in lorna skupina z godci, animiral pavas bo ustvarjalnost sproščali v ustvarjalni delavnici. Vabljeni tudi na voditelj s pravim goriškim narečjem. nedeljsko etno ustvarjalno delavnico. i ¥ 4 Î 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-^ssi GORENJSKI GLAS petek, i6. maja 2008 Natečaj za mlade neuveljavljene glasbene skupine lesenlce- NMS-New Music on Stage je naslov natečaja za mlade neuveljavljene glasbene skupine z Zgornje Gorenjske. Če š e nikoli niste javno nastopili» pa si to nadvse želite, je sedaj priložnosti Izbrane glasbene zasedbe bodo nastopile na koncertu Po* zdrav poletju, ki bo 27. junija na Trgu na Stari Savi na Jesenicah. Prijavite se lahko od 19. maja do 6. junija. Podrobnejši opis natečaja, pogoji za sodelovanje ter prijavnica bodo na voljo na spletni strani Mladinskega centra Jesenice od 19- maja dalje. Meritev krvnega sladkorja, holesterola in tlaka Kranj • Danes od h« do 21. ure Društvo za zdravje srca in ožilja v MC Hipermarket organizira brezplačno meritev kn/nega sladkorja, holesterola in tlaka. Hkrati bodo z meritvami potekale tudi degustacije linije Zdravo življenje, ki obsega žitarice, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, zdrave namaze in puste vrste mesa. (Ne)znani Tone Pavček Naklo • Biotehniški center Naklo organizira brezplačno delavnico (Ne)znanl Tone Pavček, kjer se bo bralo Pavčkove pesmi, se o njih pogovarjalo in iskalo prevode. Deîavnica bo potekala 27. maja ob i6. uri. Prijave zbiramo na številko 04/277 21 20 oz, 041/499 934. KONCERTI Koncert učiteljev Glasbene šole Radovljica Radovljica • Koncert učiteljev Glasbene Šole Radovljica bo v torek ob 19.30 v dvorani Glasbene Šole Radovljica. Koncert upokojenskih pevskih zborov Kranj • Društvo upokojencev Kranj prireja Regijsko srečanje upokojenskili pevskih zborov, ki bo jutri ob 19. uri v Gimnaziji Kranj. Večer slovenskih ljudskih pesmi $kofja Loka • Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Aeternum in zborovodja vabijo na koncert, ki bo jutri ob 20. uri v kapeli Loškega gradu. RAZSTAVE Šenčur j Šenčur-V torek ob 19. uri bo v Muzeju Občine Šenčur odprtje razstave risb na papirju, predvsem Študij obraza Marije Terezije akademskega kiparja janeža Pirnata z naslovom Roka janeža Pirnata je segla do Šenčurja. PREDSTAVE Kolumbovo jajce Škofja Loka - Na Loškem odru si lahko danes ob 20. uri ogledate monokomedijo avtorice Ignis Iskra z naslovom Kolumbovo jajce. Sex, droge, rock'n'roll Kranjska Gora - V Muzik teatru si lahko danes ob 20. uri ogledate gledališko predstavo Sex, droge, rock'n'roll. Kužek In muca Kranj - Na Pungartu bo jutri ob 10. uri predstava Češkega avtorja josefa Čapka Kužek in muca, ki jo bodo odigrali člani bo Lutkovnega gledališča TRI. Vabijo Krice krace. l >1« športno društvo Gorenjski glos vabi na Ogled 16. etdpe Kolesarske dirke po Italiji kdaj: ponedeljek, 26. maia 200& Kje: Gorski kronometer (12,9 kilometra) na Plan de Corones (Kronplatz) Zbirno mesto: parkirišče poleg nakupovalnega centra Supernova v Kranju • Savski otok, 26. maja 2008« ob ^^i Organiziran avtobusni prevoz. Možnost prevoza kolesa. Vrnřtev v poznih večernih urah. Informacije prijave {do petka. 25 maja); Janez Ferlic, 03>/56n6$3, janes.ferltc^gmajl com število prndv je Omejeno. OSMRTNICA PríStí je dan, ko so sa končale zadnje upajoče sanje. V 87. letu stálosti je umrla naša draga mama« babica in prababica Ančka Bizjak rot. âifrer, s Prímskovega, Kokrški log 12 Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 17. maja 2008, ob 13- uri na Mestnem pokopa]iš6i v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopaiišču. ŽaJujoči: otroci Viktor» Jelka. Irena in Marija z družinami Primskovo, 15. maja 2008 GG naročnine 04/20142 41, e-po^: nartKnir«^ wwwQor,oo mz, L izgrad. objekta 1953, l izgradnje stanovanj 200S, CK na plin, vsi priključki, tlaki laminat, Hima, cena 102,000,00 EUR Kranja Vodovodni stotp» trisobno v IIL nadstr, izmer« 73^80 m2^ izgr. obnovljeno 2005. kopalnica, centralna na plin, vselitev pod^ govOrui cena 130000,00 EUR. Kranj) Zlato poljCi tnsobno, visoke pritfičje v izmeri 66182 mz, delno ob-novljeno v (etih zooo in 2003 (kopa ^ nica in okna), I. Izgr* 1961, CK, telefon, kabel* tel«v., balkona ni, cana 114-755,00 EUR (27,5 mio SIT^. IrBit mestm tidn^ 3 dvosobna sta* novanja v tn nadstropni hiii, veliko* sti od 61 mi • 83^00 rns, leto izgr» v celoti prenovljena leta 2000 (tlaki, instalacije, kopalnica, CK, tele* hn. dvigalo) balkona ni, cena 1290 EUR/m2 (309J35,60 SIT/m2) za manjie stanov* in 1230 EUR (294.757,20 SIT) za večje sunov., vpisana v ZK^ v&cljiva takoj* PRODAMO Kranji Sp. B«snica, visokoprdlifna, tlori» 120 mz na parceli velikosti 549 m2, CK na olje, tel. garaža, dve parkirni me$ti, sončna íega, hila je epo vzdrževana, L izgrad* 19SK cena 320.000^00 EUR. KriŽ*i Corenjskai eno nadstropna • dvostanovanjska, tlorisa 75 m2 v vsaki etafi na parceli velikosti 222 m2j H* izgr« popolnoma pre* novljena od L 2004^3006, CK na pHn, teLr vse instalacije v vsaki eta* 2i ločene, tri parkirišča, cena 194.000,00 EUR» POSLOVNI PROSTOR • oddamo v najam Kranji StražHčei pritličje v izmeri 110 m2, primemo za pisarne ali po* dobno mirno dejavnost, samostoj* nI vhod, vis ji stropovit zagotovljena tri parkirna mesta, I. izgr* 1937« dei^ no obnovljeno L 2004, cena 610^00 EUR mesečno * stroiki, plačilo po možnosti 2a tri mesece naprej. možnost uporabe takoj« NaklOi I. nadstr. v izmeri 50 m2^ pri* merno za pisarne, L izgr. 1970^ prenovljeno 1 2004, CK, internet, telefon, samostojr>i vhod, parkirna rne* sta zagotovljena, c«na 400,00 EUR/rne8ečno+ stroSki cca 120,00 EUR skupaj z ogrevanjem* Industrijska cona Šenčur, novo* gradnja, 400 m2 v pritličji), viiina stropa 4,20 m, cena 9,00 £LfR/m2 mesečno stroSki In 300 ma v nadstropju, vrSina stropa 3,So m, cena 8,00 EUR/ma mesečno stroSki- tovorno dvigalo, primerno za skladiiče ali proizvodno halo* CARAŽA^PROOAMO Knnji Planini 11^ v novem objektu na UL Tuga Vidmarja v podzemn garaži parkirno mesto. izgn 2007, cena S.500,00 EUR. PARCELA-PRODAMO favomUki Rovt nad jesenicami v iz* meri 759 ml, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z glavne ceste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva. 6 km od avtoceste, cena 45.540^00 £UR. Srednja vas pri Bohinju v itmerl 929 m2, sončna lega, 2/3 parcele je bolj strme, od Bohinja je oddaljeno S km, cena 230,00 gg naročnine 04/20142 41 e-postd: nároční ne^g-g lds.sj svww.Qorenjsklgfâs.sl svrrREd.0,0. Enota Kranj Nazorjeva ulica J _ 40O0 Kranj NCMEHkiNINC tek: 04/23n<>00 RÍAL iSTATS 04/2026-449 Email: k09,9 m2 stanovanj* ske površine ter dodatno teraso, bal* kon in parcelo vdiko 173 m2* Cena 180.000 EUR. « v tn stanovanj s ki hi$i je v mans-ard na voljo večje «nosobno stanovanje, ki predstavlja stanovanjske površine in balkon. Cena ido.ooo EUR. * v d voštano vanjski hili je na voljo dvosobno stanovanfCi pritlično, prf* merno tudi za invalide 43J9 ni2 ^ 42^1 m2 parcele, cena 100.000 EUR in dvosobno dupleks stanovanje v nadstropju v velikosti 75.05 m2 {57 m2 upor. povr.) ★ 3642 m2 parcele. Cena 112.000 EUR. Stanovanja so narejena na ključ* Stanovanja imajo vse svoje fastne pn« kl/učke, svojo čistilno napravo Incren^ tralno kurjavo na plin ter parkiriiča. KRANj ^ Ptanma I: ve^je en osobno, 41,87 pritličje, 11977, z atrijem. Cena 99*000 EUR. K RAN j • Pbnirta I: dvosobno, 64,90 L 1973, 2 balkonom, VP. Cena 117*000 EUR. KRAN) « Planina I: dvosobno, $6 ma stan, površine «n ma klçti^ L1950, balkon, lastna CK. Cena 90.500 EUR. ŽIRI:3oéS m2 od te^ cca* 2/3 stavbnega remiji)^, sončna lega. infra* struktura v bližini* Cena 39*000 EUR VSO OSTALO PONUDBO Sf OGl£y TI NA NASI SPlfTNI STRANI www.svei* nepremicninc^si DOM AGENT d,0.9. N EPftSM iČ 1N S KA AGENCIJ A llicoiar)tva ul. I,Kranj Tal* 041/713711, 069/032000 Hiia prodamo: Vodice: 2l4m2, zem1jfl^e20H rii2 + i$.i32 m2 kmetij, zemljišča. I* 19S0, atnjska, cena 850.000 Stanovanje prodamo: Gozd Martuljek: nov trisobni apart« ma. 103 m2, bruto 330 mz^ nadst materiali, cena 262.164 EUR. Poslovno/gostinski prostor pfodanw Kranj: 507 mž^ potreben prenove, 350*000 EUR* Zemljiife prodamo: Možjanca: 1476 mz, razgled, k zem* Oddamo stanovanj: Lj^StartežiĆG dvosobno novo stano* vanje, 400 EUR/na mesec. Oddamo poslovni prostor; Kranj: pisarna, t* nadst., 42 ma, C« Staneta Žagarja Kranj, 420 EUR/m2. Za naie stranke ii^efno: garronjerop V, aH stanovanje v Kranju ali okolici. 9 I i (A KtKERN rTĚTFĚWčTrTNE Maistrov ir; 12.4000 Tel 04/20213 J}, 202 66 CSM ou/320700. Email: Infbdk^^kern.si POSLOVNI PROSTORA: Prodarrw KRANJ: poslovni prostor (kozmetika, fîner, pedikúra in pd*) v izmen 82 m2, v prrtfiCju objekta, obnova 2004 leta, pa^kimi prostori, za isz^occ EUR. KRAN|; kava bar*bistro ma, s pri^ padajočim skJadiitem 12jo m2 v pri* tličju objekta, v celotr obnovljeno 200€, ^ sedežev znoUaJ in zunanja terasa 20 sedežev, prodajajo s cdotno opremo za 170*000 EUR, možnost tudi najema. Oddamcc KRANJ (birzina): SKFaoiscni v )zmen 200 m2 z gradbenim in uporabnim dovoljenjem za avtoiičatsívo^ dostop z viličarjem, letnik 98, po 5 €UR/m2. KRANJî prostor v izmeri 78 ma in 230 m2 v nadstropju za pisarne, servis* no dejavnost, obnova 94, po 11 EUR/mi. HI^E: Pfodamo: BES NICA: stanovanjska hiša, povrSU ne 250 m2, kiet, prttli^ie, nadstropje in mansarda, zgrajena 1970« obnova 94, parcela sooma, cena «22s 000 £UR. 6ITNJ& 30 let stara hi$a, ki n; podkle* tena, ima ločeno stanovanje v pritli^u in bčeno v nadstropju, skupna stan, pcvriina je 262 ma na parceli 1719 m2, ob hïl\stOjí samostojen objekt dr« vamica, cena «250.000 EUR. TR2iC (Zvir^}: stan. hl$a zgrajena do 3. gr* faze, stan. površine i36 m2, let* nik 2006, 551 m2 2emljiS£a^ možnost izdelave na ključ, CK na plin, mirna \> kKfja, cena » iSi*ooo EUR. VOCl}E pri polovico stano- vanjske hiie v prrtiiQu S7 ma^ teraso 16 mi in kletjo 40 m2, starost 30 let, zemljiiče $15 mz, cena « 118*000 EUR* SK0F]A LOKA: nova slan. hiia^j-zgrajena do 3. gr* fize> januar 200$, stan. povriirw 191 ma, 295 mz zemijřiča* možnost fzdelave na ki/u£, CK na pfin* mUm fokacfja, cena ■ 193.CCO EUR* ZEMLJIŠČA: Prodamo; Naklo: stavb, parcela 702 m2 po 170 Coriće: stavb, parcela m2 po Sc Bftsnka: stavb parcela m2 po 75 EUR/m2* Ambroz pod Krvavem: več stavb, par* cda od 422-677 m2 po 70 EUR/ma* Kra^if • Orie stavb, parcela 606 m2 za $9*000 EUR. Zaleg pri Cerkvah: stavb, parcela 4Š2 m2 ah 509 m2 po mo EJR/m2. BANOVANJA: Prodamo: Kranj, mestno jedro: enosobno, 48 m2 v nad*, obnovs 2004r cena s 91*909 EUR. Krtnji mestno jedro: dvosobno, 72,3 m2 V3. nad. obnova 2002 {provansalski stil. zvso opremo v stilu, tudi okna, vra* ta, tlaki in oprema), ima finsko. Ima podstrešni pn kletni prostor, cena z opremo« 135.000 EUR. Kranj, Janina II: garsonjen32 ma v 2^ nad., nizek blok, balkon, oena ■ 69.500 EUR. Kranji Planina k dvosobno, $7 ma v 4. nad., letnik 74 balkon, za 92.000 EUR Kranj, pri bazenu: dvosobro, 56 ma v4 nad. od 4. letnik obnova 2001^ 93000 EUR. lOanj, Planina I: tnsobno, 80 m2 v 7* nad.. Ietnikt974. cena« 115.000 EUR. Knnj (Ćlrie): dvosobr>o, 61 mz v prv tli£ju objekta, obnova v letu 99 (^sa* da, streha), z vrtom in nadstreškom pred hišo, za 99.000 EUR. tVafi» Loka (Podlubnik}: dvosobno^ 60 ma v 10* nad.t latnik 78, cena « 10S00C EUR. www*M*kern *$i K EKOLOŠKE. NEPREMIČNINSKE IN 0RU6E STOlUTVE, PROIZVODNJA IN ïïtGOÏlNA, Mlinska ulica 1, Maribor P.E.: Cesta Ste Man« aux Mines 9a. Tráč Tel.: 04/692 59 49. Fax: 04/592 59 48 Mobitel: 030/30 20 11 in 030/30 2016 Nízkoenergetske montažne hiše GORENJSKI GLAS petek, maja 2008 MALI OGLASI injo@g-glas.si 21 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mâli: malioglasi@g-^1a$.si Má e ogldse sprejemamo: za objavo v pet«l( - v sr^do do 13.30 in za ob)avo v torek do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedeljka do oetlta neprekinjeno od 8. • 19. ure NEPREMIČNINE STANOVANJA_ prodam ENOSOBNO. novogradnis 07, 37 m3. Nazorjeva» garažs, shramb«,, cena: 102.000.00 EUR, « 04/202-1C^6e DVOSOBNO 8tar>ovar>j«, 56 m2 v fíi- dovijic». vzOrževano. vsi pnkljk>àKf. na^ 9m oa/.. • 031/556-405 aoc^rjo gekkoprojekt nepremičnine SrrTOf 4000 Kr«(1) inro-nep99^cfcC9ro}ektsi ««wM.çei^ai^roien.sl 04 2341 999 031 67 40 33 NOVO DVOSOBNO stanovanj. naO-standardno, opremlleno na ključ v iž' rneri 60 m2 v šor1í)eveni riasellu, v ra- vzarnem stanovanje ah hiéo. 040/151^32 STANOVANJE. 90 m2. ŠK. Loka mesto, podietnihu z& deldvc9, cca, 12 oseb. Vseljivo In opremljeno lahko v ertem mesecu, trgovirka, po^ia. banka. Dârkirièôe oddaljeno 50 do 200 rr\. 9 041/366-8^0 VEÔJE (M>S9bno stanovanje v Skofjl Loki. Podbbnik, 9 031 /459-511 oddav SLED. ceriter. opremijena garsonjera zadaliàe obdobje. 9 Û41/BSÛ-406 ENOSOBNO stanovanje v sasilsKem domu v Ld&ah, s 041/3SS-d04 hajahch ZAKONCA sreOnjih let še stanovanje v Kfanju, 041 /351 • zamëmjah NOVO DVOSOBNO stanovanje v Kranju, nizek blok 1. rtad. za ^>išo z dooiaćiioni. 9 0590/54^60 NliE prodah PREDDVOR stanovanjski dvojček, vsefrtev možna konec polelja 2008. 051/3âd-d22 »MÎ704 ŠKOFJALOKA • Vrnnaée. «tanov^nj- skiđvojćek. 031/488^20 8003768 ŠKOFJA LOKA • Hafnartevo naselje. stanovaniskj dvojček, 041 /7 84-021 8003767 V PODREČI orodam vogradnîo. 051/388-622 no ODDAy PRITUĆJE v sia/^ hlii 40 m2 v okolici Bleda, orimemo za dve ararejdp POSESTI prodav SENIĆNO 3400 m?. 413 K O. Žigsh nja vas, v rrtimem bregu gozda, z c2v> zom na glavno cesto za Križe, s pogledom na K/l^ko goro, potoK na V maji, pnmemo za kozolec, čebelnjak, st^o, cena 15 EUR/m2, • 031/66-58-22 aooâs'? kupim KMETIJSKO zemljo na relacip Radovljica - Žirovnica Kupim ali naiamem, 9 041 /6 91 -24 3 Oddamo POSLOVNI OBJEKT (pf^ RadlkovIC v cefou aff do de* v skupni izmeri 1S5 m2, v Kranju, zelo dobra 50 metrov od sodišča. Infen*r>aci|e 041/^7 326 franjo, 04V331850 Zâlkâ. POSLOVNI PROSTORI oddam PROSTORE na Koroški cesti, v Kranja. 3k 70 m2s Prostori so primerni zs, vse vrste dejavnosti. 9 041/361-100 a0022S4 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodam ODKUP. PRODAJA. PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d. 0. o., Kranj. 34, Kranj, 04/20-11-419, 041/707-145, 031/231-356 AUDI A4 1.9 TDř, I. 03, 200.000 km servisna knjiga, 1. lastnik, cena: 15.900.00 eUR. 040/151-332 AUDI A4 1.9 TDi, I. 03, 200.000 km servisna knjiga, 1. laslnik, oena: 15.900,00 eUR, 9 040/151-332 b0o7w« OrrPOËN Xsaro 2.0 37.000 Km 1. âstniK, s kupljen v SLO. ohrajijen era 74mi RATPuntoeOS,!. 99 040/477-930 barve, MOMI« FORD Mondeo 1,-S Cl;^. L 84. » 04/631-42-37 FORD Mondeo limuzina, I. 96-97 klk ms. A6S. servo, servisna knjiga, odlično ohranjen, B 040/536-931 »M^» HYUNDAI Elantra 1.6. I. 03, 36.000 Km srebrne barve. 9 040/291-443 MERCEDES coupe C 220 CDl, I. 03, 61.000 km, Yamafa FZS 800, I. 02, skutef Kymco I. 05. 6.000 km. 040/795-950 OPEL Corso, I. 04. 26.000 km, 9 031/51^90 0P6L Vcvaro 1.9 OTI, k 04, 140,000 km S sedežev, cena: U .000,00 EUR, » 041/697-492 ' dociuo RENAULT Cllo 1.2. j. 98. 76.000 Km dobro oh/anjen, zraven prodam gume z aiu p^čf 165/70/12, cena po dogovoru .»041/450-680 6COM11 RENAULT Megane 1.9 DCI očei a pr> padajočo opremo, srebrne barve, I. 02, prva registracija 03, prevoženih 64.000 km, za aSu p^tiščl, cena po dOQOVoru, • 031/224-236 RENAULT Tvringo 1,2 43 kw, 1. 99, 37,000 km, » 041/26-26-47 60^749 VW OOLFIV 1.4, L 99 3 vrata, opravljen veliki servis, cena: 3.900,00 EUR, • 03l/50e-673, 041/44d- 823 VW SHARAN 1.9 TDI, I. 02. 125.000 km 65 KW, 118 KM, temno moder, cena: 11.600,00 ElUR. • 040/684-0d2 CHEVROLET Cama9-raC)l;en, sta; eno leto, • 0599/369- 47 ůofa7A7 MOTORNO KOLO Kimko sektor 125 com. 6700 km, prirejen za solo vožnjo po kancih, 040/28 2-485 aocau 7 AVTODBLI IN OPREMA prodam 4 LETOC gume za Twingo 155x70x13. prevoženih 2.000 km za samo 70 SUR, ft 041/939-972 M0979C AVTOPLAŠĆC tetne, malo rabljene Michelin 225/55/16 in 175/70/13 po 4 Komade. 9 04/25-11-978 STROJI IN ORODJA PRODAM ELEKTROMOTOR J A 5,5 ir> 3 KW. kafe^ PPOO 4x6, 4x2-5 (n 4x1.5 mm 2, • 031 /523-383 eotttTM MEŠALEC za beton in elektrlčrve èkar- je W živo mejo, • 031 /367-290 800373« MIZARSKO delovno mizo. C^na 350 EUR. B041/90>412 GLASBILA podari prodam ŠIVALJ4I stroi Ruža step v omarici, STUDIJSKO opremo ugodno prodam (m(di. moduli, efekti) več na, 9 041/569-989, moe opreme, 8 040/280-397 DEKLIŠKO kolo Rog 24 ', opr. za OfiH za kolo, 30 EUR. nas rolerie 35-36 r>ove. 25 EUR, 9 031/447-904 MOŠKO KOLO Rog Dakota, potovalno, trekJng na 21 prestav, lepo ohranjeno, 9 04/204-66-82 aooar» OTROŠKO kolo 20' za 6-12 lat. lepo SMREKOVE deske, ďabée kvalitete In jermenico za traktor Štaier 20 cm, 9 600370? ohranjeno, s (sestavam 8d2 041 /562- 1/4 m3 in SUHE deske 50 mm, divja m3; 50-6S mm bukev 1/4 ostanke uenja 2-3 mm 20 04/231-21-01 STAVBNO POHIŠTVO prodam DVOKRILNA garažna vrata na daljinsko upravljanje. 9 041/812-041 SCOdMi OKENSKA in vratna krila s temiopan slekh za simbolično ceno, 9 04/25- 31-591 aofûBfû ŽENSKA Rogova kofesa na torpedo in prtljažnik, ohranjena, 9 04/S9&-7&- 83.040/394076 uxouto VOJAŠKE, visoke čevlje za ptaninarje- nja, št. 42. nove. 9 04/574-38-99 aooan? kupim TABLO za koéarko ali starejši kajak al kanu. »041/608-765 TURIZEM KURIVO prodam NA KRKU oddam apartma. 0590/12-905,041/390-422 60036M ODDAM apartmaje v MetajnI, v bližini Novalje. hisa je na sami plaži, 00385/969-230-982 DRVA, metrska ali razzagana, možnost dosiave, 04U71S-019 UtEZOVA dfVB, lanko razžagam, možna dostava, csna 50 EUR/m3, 9 S0Û3M PREŽIVITA lepe majske ali junijske dneve v Novigradu, apartma za 4 osebe, 300 m od morie. lepa lokacija, 30 EUR/dan, 9 041/685-470 SUHA, bukcn/a drva. »031/604-743 OBLAČILA SUHA, bukova drva. 43 EUR/mS. hrastova 40 EUR, kostanjeva 35 EUR, 041/901-579 pr<»am USNJENO obleko za motorista 04/594-9(M1 SUHA, bukova r^zzaganddrva ternjriA sko prst. 9 031/561-707 aoow? STANOVANJSKA OTROŠKA OPRBMA OPREMA prodam POHIŠTVO prodam MOPED za otnske Tomos cros za starost 8 do 10 let. 9 041/214-500 B0097ie DOBRO otiranjeno, kotno, sedežno granituro, bež barve. dim. 212x330 cm, «041/681-168 soovio DVA JOOUA Meblo Perla, skoraj nova. 200x80, trie vzmetenje, 031/444-409 ŽIVALI IN RASTLINE prodam KOMPL£T ki^injo, dnevno kotrx) sedežno z ležiščem, predsobr^o omaro in otroâkosobo, B 041/85&^20 SOOMSř L£PO sedežno garnituro, cena po dc^ govonj, » 041/715-281 eooaJss MIZO s Steklenim pokrovom 160x190 in 6 stolov modemi 041/90&013 ANGLEŠKI wtiíppefí, maliangfeáki hrt, » 04/51-31-910. 031/622-331 súoaros ČISTOKRVNE, perzijske mlade mucke. srebrno resaste, stare 2 meseca, domače leglo. 9 040/87^-909 SADIKE pušpana - višina sac^k do 50 cm za žive meje aJi okras. podarim podarim DVE j06i ležišči in akumulacijsko električno peč (2 kom), » 04/23-61- 690 DVA lepa mlada miicka, samska me- Mrčka, z malo daijio dlako, vajena stanovanja in vna. « 03i/621'^S9 OMARO za dnevno 040/381-520 GOSPODINJSKI APARATI KMETIJSTVO prodam MULTIPRAKTIK Bosch 7200 S kovirv 9ko poeodo èe v garanciji, 9 04/232- 67-41 M03701 ZAMRZOVALNO omara 5 predalov Ln 041/878-494 eoûsesî KMETIJSKI STROJI prodam BCS KOSILNICO, greben 127, dobro 041 /67-S4'53 soosssc OGREVANJE» HLAJENJE BOÔNO kosilnico, britev SIP 165 in Ep4e 900, » 041/600-350 sœsdsi OISKASTO kosilnico 165 cm SIP. zgrabljalnlk, vrlavkasti 300 cm, 9 051/202-229 »to^ prodam HIDRAVLIČNI cepllnik za drva, 04/20-41-322. 031 /202-639 ao»Me KOMBfNIftANr bojler 150 I. centralna, solara, elektrika, ugodno, » 04/255-57-60, 041/631-502 VRTNA OPREMA_ prodam VRTNO rniio, smrekovo, masivno, rtova, • 040/647^63 smst^i MLIN srolar Mio Standard, 6c09e07 PAJEK Deutz Fahr 4.50 m in de^k^ de'b. 2.5 cm, vačjo količino. 9 040/640-852 MO3UI PLUG tribrazdni OLT, dobro ohranjen, 031/676-236 eocanb PREVOZNI bazen 1S0 I in 5CS 127 z vozičkom. » 031/512-215 aotuet« PUHALilIK Bona. slamoreznico, orodje za oranje, koniske sani za vleko. » 04/574-34-88 eoos^ai ROTACUSKO kosilnico SiP 165, cena po dogovonj, 9 040/865-770acos'd? SAMONAKLADALK116 in 17 m3. Klanec 36, Komenda, • Ol/ô3-42-35d SILOREZNICO Epple 600, 0003719 Z6RABUALNIK VZ drablje. SIP star 930, «051/269-327 kumm ELEKTRIĆ-NEGA pastirja na baterijo, 04/572-16^5 MOTORNO kosilnico Buehisr, Reforem ali podobno, nujno, » 040/127- BCS KOSILNICO 1er WZ zgrabljalnik za seno. » 031/491-028 80097M SAM G NAKLAD At KO In pajek SIP, 051/673-752 TRAKTOR Univerzále, Zetor, Store. Deutz a(i IMT. lahko tudi v slabšem slanju, plačilo takoj. » 051/203-387 TRAKTOR Ursus ali mali Ferguson, 051/639-777 PRIDELKI prodam DOMAČE ig^je, kuhano iz neikrop-Ijenega sadja n otraško kolo, JEČMEN za kmio. Matijovo • Jeglič, Podbrezje 192, » 04/533-11-44 KRMNI krampir. 9 041/894-455 KROMPIR za krmo. škofja Loka. 041 /857-703 ioosnr SENO, » 041/935-596 SENO In slamo v okrogilh balah, možnost dostave, » 041 /67-54-63 600366 ř SLAMO v okrogilh balah In puhajnik s teleskopom MaHn, 9 031/568-140 VINO sauvignon, rizling, cabernet. barbera, dostavím, ceneje kot v bližnjem vinotoču, 9 041/650-662 8CC3a41 VZREJNE ŽIVALI prodam BIKCA sivca, starega 18 dni, 04/572-35-15 BIKCA simental 041/60^107 težkega 280 kg BIKCA starega en teden, 9 041 /622- BIKCA LS.RH, staregs 7 dni, 04/514-66-59 aocmor BIKCA smentalca 130 kg in kabino zs Iraktor štore 404, » 041/754-709 BREJE teMcê in kravo po izbiri, 04/510-19-20 BREJO telico smentalko, 51-674 BREJO telicc, 9 04/572-52-63 ewsasr ČB BIKA 659 10 dni. 031/871- 4003746 ČB BIKCA, 041/378-911 Starega 10 dni. dOOSSM ČB BIKCE. iâ4 14 dni, » 041 /965- eocvu ČB TEUCI visoko breji. 509 DVE BREJI kravi in 4 bike Od 9 dO 12 mesecev, Sp. Bitnje 3, » 04/23-11- 950 80037» DVE TEUČKI simentaJkl. starf 20 dni, » 040/903-069 80o$e9& JAGNJETA. B 031/82&-S94 eooaa?« JAQNJETA za zakoi ali rejo, 9 031/884-524 aoo37ia KOZO Z mladičem In brejO zaikljo, 04/25-25-560 «0373- NESN^CE rjave, grahaste, črne pred nesnostio, cena 5 EUR/jarkica za brezplačno dostavo na dom, Vzreja nesnic Tibaot, S 02/562-14'0l OVCE, breje aJi z mladiči in kozo z dvema mladičema ali brez za rridko. 9 04/514-12-27. po 20. uii 9003717 TELICO sJmentaiko, ki bo v začetku junija telila. Žjgan^ vas 17, » 04/595- 81-33 TCUČKI 9in>en1alkf stari 16 in 2 dni. 041/578-662 TEUČKO simentafkfi, stara 10 dni. TELIČKO simentalko, staro dva mese- 04/574-00-47 TELIČKO simentalko. v osmem mesecu brejosti, » 04/531-59-78 sooů?2i TRI BIKCE križance, sure 10 dni. 041/582-168 VEČ TEUČKOV simentalcev. različne starosti, Suha pri Predoaljah 14soo3«93 VISOKO bre^o kmvo - tretja telitev m kuoHT> bafirano seno. 9 031/217-029 ZAJCE za pleme ali zakol, ludi breje, C40/566-450. Janez 9003rid ZAJKLJE z mladiči ter zajce zâ D^me in rejo, 9 03i /511-102 kupim BIKCA mesne pasme, težkega pnbliz- no 150 kg, «041/916-180 BIKCA simentak^, 9 dO 20 dni. aQQ3&7t TEUCO simentaiko. staro 6 mesecev ali jalovo kravo, » 040/640-771 OSTALO prodam ZEMUO -humus, «031/253-579 aû03£13 ZAPOSLITVE jm/z) nudim FAFfTA ali deKJe » $treibo za pošlima za občasna dela B-^ar, Retečo 99, $kofiaLDka.»041/S10^7S aooun GOSTILNA Adrian, Črnivec 27a, Brezje honorarno zaposli kuharia/ioo za 4x tedensko, plačilo po dogovoru, 040/611-101 IŠČEMO dekleta za strežbo. Bar Pr' Grmač, Podbrezje 127, Naklo. 031/641-722 RESTAVRACIJA Podvin. Moénje 1, Radovljica, nudimo redno delo nala- kariu z znanjem streibe a-la oart jedi ter poznavanjem vin. zaželeno znanje ang., nem. in íTál. jez, plača 600 EUR bnjto. » 040/811-180 Iščeš delo? www.ms-kranj.si REDNO ali honorarno zaposlim nata-kar^a/ico za delo v gostinskem lokalu, Bojan Briánik s.p.. i^nec 38, Komenda, »041/570-937 6003973 RESTAVRACIJA Podvin v nL>dl de o samostojnemu kuhaou s poznavanjem pnpraveala cart jedi, com gostinstvo, d.0,0.. Prečna ul. 4. 1000 Ljubljana, 040/611-180 aoosTse HOTEL Grad Pod^n v Mošnjah nudi defo iŘniku hotelskřh in gostinskih storitev. Maxfcom gosbr^stvo, d,o.o.. Pr^ čna ul. 4. 1000 Ljiil>1iana, 040/811- 180 6cc3»n RESTAVRACIJA Podvin v Moânjah nudi delo pomočniku kuha/}a s pozrtSK vanjem príprsve a la cart jedi, Maxicom goslinstvo. d.0.0.. Prečna ul. A. 1000 Llubijana, 040/811-180 RESTAVRACIJA Podvin v Moinjah nudi delo samostojnemu nalal^rju s poznavanjem ang, aH nem, jezika, Ma-xicom gostinstvo, d.0.0.. Prečna ul. 4. 1000 Ljubljana, 040/811-160 ěooam Zaposlimo SKLADliČNEGA MANIPULANTA (m/ž) za d^ na skJddišČu žaganega lesa. LfSCOM, d. o. o., Medvode. Sp. Rmjče 28/c, tel: 01/361 74 40 SLAŠČIČARNA čira čara, Britol, Išče delavko za čtéčenje lokale v jiitr3njiti urah in študente za delo v šanku. Mo^ ca. d.0.0.. Podr^rt 42a. Podnah, » 031/210-986 mri» v LOKALU Podkvva, Otoče 15a, Radovljica. zaposlimo dekleta za delo v strežbi, ZA POMOČ v delikatesni trgovini íéče- mo mlajšo upokojenko. Trm, d.0.0.. Uesmi trg 24. Škofta Loka, » 04/51- 20-994 KOSU» ZAPOSLIM natakarja/lco In kuhar-ja/ico, zaželene izkuinje, samostojnost pd delu. Eriaviek Zvonko s.p., Slovenska c. 39; Cerklje. iní„ » MOMao ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi, dek čds In plačilo po dogovoru ter dekle v času tetnih počitnic. Johan Š'pec Monika s.p., Velesovo 56, Cerklje, 040/33^)^0, Monika V i MALI OGLASI, ZAHVALE — GORENJSKI GlAS petek, 16. mája 2008 ZAPOÇUM r^t^nç «ii tíŘ^Q v strežb», Sirena pub, Kidričeva 67. ^kotelokai,041/71^18 ZAPOSLIMO bres izkuèenj. SitKopleskarstvo Barte. do.o.. Sp. Bmik 81. Cerki|9. 8 031/304.153 «03801 ZAPOSLIMO delavca pri stro>u za brc-sanje plastičnih mas. zaželena izobrazba kovinarske srDeri. Humer« d.o. o., Zasavska c, 45 Kran 04/267-20-00 iftčem eARVAfUE nol pigsíTfw. glaMie sbn in sbopw. premazi oiten, via ři nsvxéâe/. Sípot. deKorsp tM omeO in cfiieelo, Pav^c^arts.p.Pod' bmae 179. NaMo. « 031/3&2»09 SOOOSflt ZAPOSLIMO voznika C kat. za ned> narodni transp^. Baiand, đ.0.0.. Ka- pudnakj Irg 7. ikofia Loka. • 04/S1- 50-410. 041/7S4-U2 ISCEM fíďoter9p«vtko za v Kranja , 2x tedan^Ko, 144 REDNO upoalimo diaponenta (prometni tehn^} za dalo na mednarodnem trarksponu. poçoj: znanje neočnica -čistalka, 8 040/172-791 FLORUANI d.0.0., C, na Brdo 41. Kran] cvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omeli, ometi fasad, kamnite skarpe, tlakovanje dvofišć. 9 041/557-871 GRADBENIK REXHO cLn.o.. Adefças 13. Cerklje. Kvaja od temeljev do strehe, notranji omeM. vse vrste tasad. Kamrnte škarpa, adaptaciia, urejanie in tlakovanje dh^onââ. a 041 /569-998 {SČEM DELO cisća/^je tedôr\sko. 8 041/270^29 1x Pf^lPRAVUENI delati za 1.500 EUR meseéneça zaslužka, Posredne 3tvo Zdene Brovč a.p.. Virmaie t70, ikofia Loka. 8 040/304-270 POSLOVNI STIKI IZDELAVA podstrešnih st^ovanj s kna-uf aK leaenmii obfoçami ter polaganje ia- mirtatov, Pianinâekk.d..$inkMTum23, Vodi«. 8 031/^06.724 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravje. Oçlejte t www.aín kopa .si. Sinkopa, d.0.0., Zi- rovníce 87. Žirovnica, 8 041/793-$67 9C03âtâ ZAPOSLIMO glavTTo raćunovodkinjo z delovnimi izkušnjami in delavko v računovodstvu. Pisne proèr>ie na na&iov: Tramin, d.0.0,. Naklo, Ul. bratov Prah prDtnik2l. 4202 Nakto DELAVOlt kvahf>clra;ie in neKveliflcIra- ne za pomoč v mizarski delavnici zap> sfimo. Lddka, d.o.o.. Žeje prf Kon>endl 116. Komerđa. 041/33^-110 KOSELJ Duplje. C.O.O.. Zg. Duplje 9i, Duplje zaposli delavca za izdelavo in morrtažo kovir>skih Izd., Po^ojj: oblikovalec kđvtn all delavec brez poKDea za pnuč^ev. Pisne ponudbe aH. 031/81&-282 KREDITI DO 1Q LET ZA VSE ZAP., TUDI ZA OOlOCW ČAS, IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve, stâre obveznosti niso ovřrs. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odpla&la na položnice: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Ktfkovec & p^ Mlinska uL 22, Maribor» talefen: 01/252-48.26,041/3^60. IZVAJAM v$a gradbena dela. notranje omete, teeade. adgpteje, UataMne rtéča. 09^. kanriSe škam in d^íke, kvefctrvD. hiro r\ poceri. SGP een. Sïu-ževo7,Krví,04V56l-638 «0291$ IZVAJAMO aariacfie dimnikov, vrtanje. zidavsi, montaža r>ovih. pofrsriirile starih, nudimo dimne oblogo, dimne kape. Nck v3k & Co, d.n.o.. ijjbljar^ka 89, Dom- 031/422-800 cu rraju li NucSmo se pceeOe^ cenovno zelo ugcdio general čiščenje hé. stancMTj. posk>.^ oros., UoIvtv. Mar^a Cof s.p., Jarteza Pi^iana 5, KranI, KfTANJE In beljenje, hiiro In kvairtel- no, ^a^tflfil Roman s.p., ^nijeva 19, Kr^j. 8 031/508-168 STORITVE nudim PODJETJE GRADNJE KRAŠOVEC. Leopold Kraâovec S.p., Žeijsvec 12, Jesenice takoj zaposli strojr^lka gradbene me^nizacijd in voznika tovorna ga vozila. KarHaidatinaj poklicno na. 8 030/642-797 doourd ZAPOSUM sltkopleskai)a sKarska in fasaderska de^. lin, a.p., Župartčićeva 3, 041/226-622 ADAPTACIJE, novogradnje od lamelja do strehe. Notranja omete, tasade, karrnite škarpe, urejanje in tlakovar>je dvori&č, z r^aâim ali vaicm materialom, SGPBytyqi d.n.o., StTTJŽevo 3a, Kranj, 041/222-741 »03377 ASFALTIRANJE tlakovanje dvorih. dovoz, poti, p^r^. poleg, robnikov, praJnih pfoič. ati. batonsKih )n kamnitih ékarp. Adroi/lc & Co. d.n.o.. Je^ov- ékova TO, Kamnik, 01/839'4&-14, 041/680-751 KOŠNJA zelenic, urejanje okrasnih vrtov. Igor Konkolic s.p., Triglavska ul. 12, Kranj, 031/586-130 aau7<4 NAJEM komblN^ 6*1doslal vod- &mn ro^. tgocKDOkoič $ p.. li 12, Krar^, 041/697-492 eccor^a POLAGAMO keramične plodíce. Dejan Morel s.p., Vokjo 2a. Šenčur, 041/722-560 POLAGANJE keramičnih oblog, obnc^a kopalnic in ostala keramična cMa. S^ bœtjvi Sekaiti s.p.. Zg Radovna 46 a. 051/451^18 eckuui Kranj, 8 £003*20 ZAPOSLIMO za 6 mefiecav 2 možnostjo podaljšanja delovnega raz* merla. ^ne proénje poéijite ru naskiv. VidafTag. d.o.o., Sora 4^. Medvode, 041/63&-511 ^ ASTE RIKS S ENĆILA Rozman Peter. 8. D«. Senično 7. Kilže. tel,: 59-55- 170. 041/733-709; iaJuzije. reloji, roste. lamelne zavese. p1ise zavese. k> maniki. rnarkize, vvww.aatenks.net PREKRIVANJE STREH od 3,5 EUR/m2, mozrta dobava 30% cenejše kritine. Marko D^ink s.p., Glavna cesta 12, Naklo, 040/464-118 scod3>6 K\ \V\\ OSMRTNICA Ne reci, da je smrt, Síy ió pweč holi, so U blage sanje, Joigo, minut spanje. Žalostni sporočamo, da je v 72 letu miino zaspal naš dragi Anton Ropret univ. dipl. ing. kemije Od njega se bomo poslovili danes, v petek. iè8 nežnoat, spoštovanje, pogovor. 8 031/200-241 STREŠNO opeko, novo bramac siva, 3500 Kom, »to Ke cide, I. 99, aamceb-jeœ âopriœ ïrovce h biirsd« kûze breje. 04/566-24^,040/666-208 fioose» TRAKTORSKO prikoluo. stolp videorekorder Simena, kinoprojektor d mm. 8 041/364-504 eooaes« Resnik Vinko s.p.. Mile 67, Visoko. 04/253-11-46,041/564^1 OEtijen pogrebni obred, pevcem in sosedi Renatí za posbvilne besede. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo z Dami posprsnili na zadnjo pot Ohranite jo v lepem spomina Žalujoči vsi njeni Hobovše, maja 2008 fm^st otrok si ti povila, k poštenemu kruhu sva jih vz^jila, potem ko si nas zapustila, neozdravljive rane ii pustila. V SPOMIN V nedeljo, 18. maja 2008, bo mindo 13 let, odkar je po hudi bolezni prenehalo biti srce dobre žene in mamice Anice Pintar iz Podlubnika 549 Ančka, voz, ki sva ga skupaj peljala v času skupnega življenja, je bil včasih težak, ampak z ljubeznijo, s spoštovanjem drug drugega in pogovorom sva ga zmeiaj srečno pripeljala do konca. Počivaj v miru, Tvoj mot lože z otroki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in deda Alojza Sušnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali, sodelavcem Iskra MIS ter pogrebni službi Navček. Hvala duhovniku Klemenu Balažlču za poslovilni obred, nosačem, pevcem in vsem, ki ste ga pospremiH na njegovi zadnji poti. Hči Brigita, vnuka Speta in Daniel Težka je pot v nebo, težka zelo, ali lahka s Teboj, Ti gr^z menoj... ZAHVALA V 75. letu je odšel v večnost Franc Rehberger p. d. Mlinarjev Franceij z Zg. Bele Iskreno se zahvalj-ujemo vsem, ki ste mu pomagali v njegovi bolezni in nam z raziunevanjem stali ob strani. Hvala vsem, ki ste se v spoštljivi tišini poslovili od njega. Žena Angelca, sin Tomaž in hči Irma z družino v SPOMIN [utri, v soboto, 17- maja 2008, bo minilo žalostno leto dni od smrti Marjana Sitarja Zahvaljujemo se vsem, ki postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Dvorie sospommi, bolečina ostala je praznina in po^d vpet v nebo, ker upamo, da tam ti je lepo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Aleša Kemperla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano in mnc^o prezgodaj nas je v 59. letu zapustil naš dragi Jože Petrovčič 12 Zminca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsera, ki ste ga v t^o velikem številu pospremili na njegovi zad-aji poti, nam izrekli sožalja» poklonili cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo ekipi NMP Škofja Loka. Hvala tudi PP Skofja Loka, IPA RK Gorenjske in klubu Maksa Perca Kranj. Najlepša hvala prijatelju Jožetu Demšarju za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA V 6a. letu nas je zapustil brat, stric, bratranec in svak Andrej Rogelj Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje in svcće. Posebej se zahvaljujemo negovalkam Doma Danica, Šmarje pri Kopru. Iskrena zahvala tudi g. patru Andreju Piršu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček ter pevcem Zupan. Vsem še enkrat iskrena hvala. ANDREJ, počivaj v miruî Vsi njegovi Voglje, Komenda, 6. mala 2008 24 GORENJSKI GlAS petek, 16. maja 2008 Anketa Depresija med mladimi Suzana P. Kovačič Stražiič€ pri Kranju • V programu Tedna mladih Kranj je bila okrogla miza o depresiji. Zanimalo nas je, kaj naključni sogovorniki menijo o tem, koliko je depresije med mladimi, in zakaj. Foio! Ti rta Dek Si niša Kondić "Depresija je problem med mladimi. Še večji problem so droge, še posebej tiste v obliki tabletk, ki so zelo nevarne. Uživanje mamil prav tako vodi v depresije." Alen Sdidn: "V depresijo še največkrat spravrjo otroke njihovi starši. Starši preveč zahtevajo od njih, preveč se bojijo, da otroci ne bi zapadli v slabo družbo in otrokom ne zaupajo II Romana Seljak: "Današnja družba je do mladih zahtevna in zato tudi otroci preveč pričakujejo od sebe. Manj je depresije v trdnih družinah, v družinah, v katerih se starši ukvarjajo z otroki." Andreja Knific: "Depresija je problem, ki pa se včasih ne kaže neposredno, ampak skozi motnje hranjenja, s samopoškod- bami... To pripisujem povečanemu pritisku na storilnost in praznini med mladimi." Maja Vari: "Depresije je vedno več zaradi današnjega načina življenja. Včasih sta bila vpliv staršev in vzgoja drugačna. Danes so otroci preveč prepuščeni sami sebi." Darilo Gorenjska banka je Bolnišnici Golnik donirala petdeset tisoč evrov in s tem omogočila nakup opreme v enoti za neinvazivno ventilacijo. Suzana P. Kovačič Kranj • Gorenjska banka je Bolnišnici Golnik - Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo donirala petdeset tisoč evrov in s tem omogočila nakup opre- me v enot) za neinvazivno ventilacijo. . Predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič je predal ček direktorju bolnišnice Mitju KoŠniku v torek v prostorih bolnišnice. "Zdravje in denar sta sorodnika, saj sta na lestvici vrednot umeščena najvišje. O tem, da je zdravje pomembnejše, pa ni nobenega dvoma," je povedal á Zlalko Kavčič in dodal: J "Gorenjska banka kot druž- | beno odgovorno podjetje v 1 / zadnjih letih donira vse Zlatko Kavčič» M^ja Košnik iri Sabina Ski^t Kristart v pogovoru z bolnikom Antonom Meg^ več; lani smo namenili sto tisoč evrov za sanacijo po tuberkuloza še strah in tre- dihalna stiska. Nekateri Direktor Bolnišnice Golnik poplavi v Železnikih» letos pet človeštva." bolniki se s tem lahko Mitja Košnik je dejal: "2e namenjamo 150 tisoč evrov Donacijo Gorenjske ban- izognejo priključitvi na ko bomo samo enemu bol- trem gorenjskim bolnišni- ke bodo namenEi enoti za umetna pljuča. Aparat je niku s tem olajšali življe- cam. Poleg tega - večkrat neinvazivno ventilacijo. namenjen tudi bolnikom, nje, je naš skupni cilj dose- po malem - z donacijami Kupili bodo dva aparata ki imajo na primer defor- žen." pomagamo tudi lokalnemu (skupaj z opremo), ki bosta maci jo prsnega koša; taki V Bolnišnici Gobiik so še okolju, Z Bolnišnico Gol- bolnikom omogočila pod- bolniki so pogosto utrujeni, povedali, da so lani prejeli nik smo v preteklosti že poro spontanemu dihanju, ne morejo se zbrati, s tem 76 tisoč evrov donacij za sodelovali, to je bolnišnica ''V osnovi je tak aparat na- aparatom pa jim omogoči- izobraževanje, večinoma od z izjemno tradicijo, je pri- raenjen bolnikom s pljuč- mo boljšo kakovost življe- farmacevtskih podjetij, za znana in spominjam se no boleznijo v stanju akut- nja," je povedala Sabina osnovna sredstva pa 68 ti- tudi časov, ka/ je ta bolniš« nega poslabšanja, saj se s Škrgat Kristan, vodja enote soč evrov donacij od različ- nica pomenila, ko je bila pomočjo aparata premosti za neinvazivno ventilacijo. nih podjetij. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek in soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, v soboto tudi nevihte. Več dežja bo v julijskih Alpah. V nedeljo bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Vse dni bo vetrovno. adeftckjj rs za ekolj«, und ta um««rlogi|0 PETEK SOBOTA I I I I » « 9/21®C / / 11/22®C NEDELjA lili ž ř ř 1 o tèniK KRATKE NOVKTE Kran) Višje obrestne mere za vezane vloge v Gorenjski banki so pripravili posebno ponudbo za vezane vloge. Vsem, ki bodo do vključno 31. maja letos sklenili pogodbo o vezavi najmanj 5.001 evra za obdobje od 91 dni do dveh let, zagotavljajo letno obrestno mero od 4,4 do $ odstotkov, ki se v Času vezave ne bo spremin Ob vezavi deset tisoč evrov za 91 dni bo to varčevalcu ob 4,4-odstotni letni obrestni meri prineslo 109,4 ®vra obresti, pri vezavi enakega zneska za dobo i8i dni ob 4,6-odstotni obrestni meri 227,49 ®vra obresti in ob vezavi za 13 mesecev ob 5-odstotni obrestni meri 543,72 evra obresti. V banki so zvišali obrestne mere tudi za evrske vezave nad tri mesece, ki se avtomatsko obnavljajo, ter za že sklenjene dolgoročne depozite in za vezane vloge v švicarskih frankih In ameriških dolarjih. Višje so tudi obrestne mere za dolgoročno rentno in preudarno varčevanje ter za'varčevanje v evrîh z varčevalnim računom, to je ža varčevanje, kî je krajše od'enega meseca. CZ. ' Denar za lepši Kran) Mestna občina Kranj bo sofinancirala obnovo fasad ter zamenjavo oken In streh v starem delu Kranja, pa tudi drugih objektov v občini, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine razglasil za arhitekturne spomenike. Razpis so objavili ta teden, za obnovo pa naj bi občina iz letošnjega proračuna namenila 70 tisoč evrov. V. S. RADOVgiCA Valvasorjevo priznanje za razstavo o Linhartu Slovensko muzejsko društvo vsako leto ob Dnevu muzejev podeljuje Valvasorjevo nagrado in priznanja. V torek bodo v Ljubljani Valvasorjevo priznanje prejeli tudi avtorji razstave Anton Tomaž Unhort ^1756 - ^795): "Zdaj premišljujem o tem, kûko bi mogel postati znan.". Stalno razstavo, k« ]e sicer na ogied v Radovljiški graščini, so zasnovali Ivo Svetina. Marijan Rafael Loboda In Verena Štekar - Vidlc. I. K, Mladoporočenci v Preddvoru so se lo. maja poročili; Uroš Jazbec in Urška Kovačič ter Brane Potočnik in Špela Kalan, na Zgornjem Brniku pa jure Vrečar in Tanja Repovž. Mladoporočencem Čestitamo in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. RAOrO KRANJ d.0.0. Strtlar^va u!. 6. KRANJ tCLřřON- <04) 2Ai-2220 BOM^ (04) 2ei (04) 2022 (05il fax! (04) 2tt1 104) 281 1HHJI.V e po$to. rad lo kran KSrmdio-ttrm nj.sl www.radio-kranji.si 1