Mnenja * Stališča
NEKAJ VTISOV S POSVETOVANJA DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE '96"
Franc Žerdin
Splošni vtisi
Kongresni center Grand hotel Emona v Portorožu je v dneh od 17. do 20. aprila imet kaj "videti". Zbralo se nas je Čez 300 udeležencev DSi '96. Pa tudi vsi udeleženci smo bili s kongresnim centrom zelo zadovoljni. Hotelska sprejemna dvorana, kakor tudi kongresni predprostor so nas združevali, zato so se razprave nadaljevale v manjših skupinah tudi tod.
Vreme je bilo tako lepo vse dni posvetovanja, da so nekateri člani organizacijskega odbora upravičeno vzdihovali: "Vreme nam kvari udeležence".
Kljub vsemu jih je vztrajalo dovolj v centru, da so prisostvovali delu in razpravam v sekcijah. Pivi dan se je v kakšni sekciji razprava še zatikala, pozneje pa so razprave postajale vedno bolj živahne, Če je le ostajalo kaj časa zanje. Nekateri vodje sekcij so ostajali nemočni pred preveč zgovornimi referenti m jim je zato zmanjkovalo časa za razpravo.
Okrogle mize dobivajo pri našem posvetovanju pravo mesto, To ni več le formalno drugačna oblika dela kot v sekcijah, kjer sodelujoči posredujejo morda malo krajše referate kot v sekcijah, ampak dobiva tudi vsebinsko pravi pomen. Okrogle mize postajajo stvaritev vseh udeležencev in zato pričakujemo, da bodo vodje okroglih miz glavne zaključke objavili posebej.
Organizacija posvetovanja
Ta je vsako leto boljša. Kdor je imel kdaj priliko organizirati kakšno posvetovanje, se bo strinjal, da je pri tem veliko drobnih, pa vendar pomembnih stvari, ki jih organizatorji ne smejo spregledati.
Morda se je Še najbolj zatikalo v uvodnem delu, ko nas je s svojim obiskom počastil predsednik države g. Milan Kučan. Nekaterim udeležencem je manjkal formalni protokol. Predsednikovo misel o ustrezni informatizaciji celotne javne uprave pa si velja dobro zapomniti in jo uresničevati.
Predsednik programskega odbora g. A. Kovačič se je v predgovoru zbornika posvetovanja zahvalil organizacijskemu odboru pod vodstvom g. N. Schlambergerja, še posebej pa gospe K. Pucovi, ki je poleg drugih obveznosti tehnično uredila zbornik. Dodajmo samo še, da brez truda številnih kolegic, zlasti s Statističnega urada RS, naše počutje ne bi bilo tako prijetno.
Všeč mi je bilo tudi to, da je programski odbor omogočil kakšnemu pozabljivemu avtorju, da je svoje dosežke lahko predstavil, čeprav je pozabil pravočasno napisati refererat.
Zelo nas je navdušilo vedno tesnejše sodelovanje med akademsko in poslovno sfero informatike. Pogosto so nam člani naših univerz kar sami pokazali, kako vpeljati raziskovalne izsledke v prakso. Tudi uvajanje novih tehnologij, ki poteka prek univerz, je že od samega začetka povezano s prakso.
Pokrovitelji posvetovanja
Izkazali so se ne le s predstavitvami svojih izdelkov in strateških razvojnih ciljev, ampak tudi z organiziranjem družabnih srečanj. Predstavitve so bile kratke, s poudarkom na njihovi razvojni viziji svojega področja.
Morda bi kazalo v bodoče organizirati formalno sekciio za sponzorje, kjer bi imeli priložnost temeljito predstaviti svoje izdelke in razvojne cilje. Udeleženci bi tako dobili po globljene vzpodbude in informacije, ki bi jim pomagale pri načrtovanju lastne prihodnosti.
Ocenjevanje prispevkov
Udeleženci so tudi letos ocenili najboljše prispevke v sekcijah, da je bila njihova primerljivost pravičnejša. Petčlanska komisija (Danica Lavrač, Katarina Puc, Tatjana Šeremet, Zdravko Kelšin in Franc Žerdin) je pregledala anketne liste, jih razvrstila in ugotovila:
m najbolj aktualen referat je imela Jožica Knez-Riedt (Bonitetne informacije in informacijska asimetrija);
■	za najbolj izviren referat so udeleženci izbrali Trirazsežne predstavitve podatkov, avtorjev Vladimirja Batagelja in Andreja Mrvarja;
■	najbolje je predstavil referat Jozsef Gyork6s (s soavtor-ji: Uvajanje sistemov kakovosti z metodologijo Proces sus).
Nekaj avtorjev je po oceni udeležencev zaslužilo javno pohvalo:
■	J. Gruškovnjak za dobro predstavitev referata svojega kolega I, Pepelnjaka;
■	R. Jensterle, ki je dobro predstavil svoj aktualni referat;
■	Z. Batagelj za dobro predstavitev.
Posebno pohvalo je zaslužil Tomaž Banovec, ki je imel referat v uvodnem, plenarnem delu posvetovanja. Ker pa je bil referat aktualen in dobro predstavljen, ga ie veliko udeležencev izbralo bodisi za najbolj aktualen ali najbolje predstavljen referat. Po propozicijah ankete je žal lahko nastopil le izven konkurence.
In kako naprej?
Na posvetovanju je bilo opaziti Še en znak dobre kakovosti srečanja. Pojavilo se je namreč obilo pobud, kako še izboljšati naša bodoča posvetovanja.
Referenti naj bi se v bodoče sami disciplinirati, bolje pripravili svoje predstavitve (praktičnih primerov smo imeli že na tem posvetovanju dovolj) in jih izpeljali v določenem časovnem okviru. Tako bodo na najboljši način izrazili svoje spoštovanje do avditorija in mu istočasno omogočili razpravo. (Mimogrede, vedno več je namreč prispevkov, ki pritegujejo širok krog udeležencev, in ti bi radi izvedeli tudi kakšno podrobnost).
Bolj živahne razprave bi omogočili tudi tako, da bi bil zbornik de! natisnjen vsaj 14 dni pred pnčetkom posvetovanja in poslan udeležencem. Tako bi se udeleženci lahko pripravili na razpravo.
Tudi ocenjevanje prispevkov naj bi v bodoče izpeljali po sekcijah, ker bi bile ocene še bolj objektivne.
tqxmibiuANFORMATIKA