ZAKLJUČILI PODPISOVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Konec oktobra ter v začetku novembra so v združenem podjetju Gorenje Velenje podpisali samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju in združevanju proizvodnje in blagovnega prometa s trgovinskimi predstavniki iz vse države. S temi samoupravnimi sporazumi želijo čimbolj zadovoljiti koristi potrošnika, delavca in družbene skupnosti, jim nuditi večji izbor in boljšo kakovost izdelkov in v trgovini zagotoviti doseganje boljših u-spehov združenega dela. Družbeni skupnosti pa naj bi ti samoupravni sporazumi, ki so v bistvu uresničevanje 22. ustavnega dopolnila, zagotovili večanje skupnih uspehov družbenega dela. Po tem sporazumu bo poslovanje in poslovno sodelovanje med združenim podjetjem Gorenje in trgovinami temeljilo na načelih združenega dela in samoupravljanja, enakopravnosti delavcev v proizvodnji in trgovini pri uveljavljanju medsebojnih odnosov, medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno politiko, skupnega prevzemanja rizika, skupne odgovornosti za razširitev materialne osnove in storilnosti v proizvodnji in trgovini ter na načelu skupne delitve dohodka. Prav tako so se proizvajalec in trgovina odločila, da bosta ustanovila posvetovalni telesi — odbor za politiko marketinga in odbora za gospodarjenje ter finance. Odbora bosta skrbela za usklajevanje ciljev in koristi proizvajalca ter trgovine s tem, da bosta predlagala smernice tekoče in dolgoročne poslovne politike, program skupnega razvoja proizvodnih in trgovskih zmogljivosti ter skrbela za čim popolnejšo založenost tržišča in zadovoljevanje potreb potrošnika, predlagala pa bosta tudi ukrepe za rast skupne storilnosti dela. Združeno podjetje Gorenje Velenje je najprej podpisalo samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju ter združevanju proizvodnje in blagovnega prometa s trinajstimi trgo- vinskimi podjetji iz Slovenije (o tem smo že pisali). Iz Srbije so podpisale sporazum Robna kuča Beograd, Elektrometal Beograd, Elektrotehna, Radio-elektro in Novi dom Beograd ter Gvoždjar Kraljevo. Iz Hrvatske: Trgocentar Virovitica, Tehnomerkur Karlovac, Razvitak Metko-vič, Radioelektrocentar Zagreb, OTP Brodokomerc Rijeka, Napredak Imotski, NAMA Zagreb, Istra Pula, Ferimport Zagreb, Elektrotehna Zagreb, Elektromate-rial Rijeka, Dalmacija Split in Brodomerkur Split. Iz Makedonije: Tehno-metal Makedonija — Skopje, Interpromet Skopje, Merkur Prizren, Merkur import Skopje, Lirija Prizren in Beko Skopje. Iz Vojvodine: Tehno-gvozdjar Novi Sad, Oteks Novi Sad, Meteor Subolti-ca. Iz Bosne in Hercegovine: Metal Banja Luka, Potko-zarje Bosanska Gradiška, Progres Zenica, Hit Mostar, Tivat Tivat, Elektrotehna Sarajevo, Resnik Bugojno, Velepromet Visoko, Fere-elektro Sarajevo, Metal-Imapex Tuzla in Industri-jakomerc Titograd. Sporazum je podpisalo tudi trgovinsko podjetje Grmija iz Prištine. Generalni direktor združenega podjetja Gorenje, Ivan Atelšek je podpisal samoupravne sporazume skupaj z pooblaščenimi predstavniki trgovskih podjetij NORMALNO OBRATUJE V Šoštanju smo izvedeli, da proizvodne enote v termoelektrarni normalno o-bratujejo. Po prejšnjih nenehnih okvarah na 275-me-gavatnem agregatu, je ta za krajši čas obstal le dvakrat. V noči od 31. oktobra na 1. november je bil izpad zaradi okvare na do-gorevalni rešetki, 6. novem- bra pa zavoljo nevihte. Tudi proizvodni enoti 2 in 3 sta v pogonu. Agregata zmogljivosti 75 in 30 mega-vatov obratujeta brez motenj. Zaradi ugodnih energetskih razmer pa ju vključijo kadar je potrebno. Do-čim pa proizvodna enota 1 od 3. novembra ne obratuje, ker je v remontu. V ŠOŠTANJU GRADIJO KULTURNI DOM Štiri leta so Šoštanjčani čakali na začetek gradnje novega kulturnega doma, ki so jo morali zaradi raznih okoliščin nenehno odlagati. Pred dnevi pa so med Kajuhovim domom in reko Pako zakoličili prostor in začeli prva zemeljska dela. Končno se je nekaj premaknilo. Predsednik gradbenega odbora Matjaž Natek je povedal, da so začeli zato tako pozno s pripravljalnimi deli, ker prej niso imeli načrtov, čeprav bi jih moral velenjski projektivni biro izdelati že do 30. junija letos. Vseh potrebnih dokumentov menda nimajo še danes. Graditev nadomestnega doma za obstoječi dom kulture, ki se ruši, je prevzelo gradbeno podjetje Gradiš iz Celja, ki se je ob Ve- Posvet davčnih inšpektorjev V Velenju je bilo 7. novembra posvetovanje davčnih inšpektorjev z območja celjske regije ter zasavskih občin. Na tem razširjenem posvetu, ki postaja redna praksa pri delu inšpektorjev na območju Slovenije, izmenjujejo strokovne izkušnje posameznih inšpektorskih služb, usklajujejo medsebojno delo ter razrešujejo morebitne neenotnosti pri izvajanju posameznih predpisov. Poleg tega se na takšnih srečanjih davčni inšpektorji dogovarjajo o nadaljnjih akcijah, s katerimi naj bi izboljšali učinkovitost svojega dela ter — na drugi strani, ugotovili morebitne nepravilnosti s strani davčnih zavezancev. Na posvetovanju, ki ga je tokrat pripravila davčna inšpekcija velenjske občine, so poleg splošne problematike s področja davčne inšpekcije, podobno obravnavali še izvajanje predpisov o prometnem davku, ki se po novem zakonu plačuje glede na kraj opravljene storitve ter izvaja- nje predpisa o prometnem davku od proizvodnje vina in žganja zasebnih proizvajalcev. / Na posvetu so sklenili, da bodo v prihodnje obveščali vse davčne zavezance o morebitnih spremembah predpisov. Gospodarsko zbornico SR Slovenije bodo zaprosili, naj objavi seznam stopenj občinskega prometnega davka in številke žiro računov po občinah glede na to, da se po novem predpisu plačuje prometni davek po kra- ju opravljene storitve. Velenjska in žalska občina pa bosta izvedli anketo med tistimi občani, ki so končali gradnjo hiše v letih 1971 in 1972. S to anketo naj bi ugotovili tako imenovane šušmarje in obrtnike, iki za svoje delo niso plačali prometnega davka. Le-teh je v velenjski občini zelo veliko, v korak z njimi pa hodijo tudi prekupčevalci z lesom. Samo v zadnjem mesecu so v dveh akcijah ulovili 10 prekupčevalcev z lesom. gradu in Ingradu izkazalo kot najcenejši ponudnik. Gradbena in obrtniška dela novega doma bodo stala 4,22 milijonov dinarjev, v njem pa bo dvorana s 300 sedeži za razne prireditve, spominski sobi za Kajuhovo in Napotnikovo zbirko, prostori za kulturna društva in stanovanje za hišnika ter druge pritik-line. Kulturni dom bo predvidoma zgrajen do 15. septembra prihodnje leto. Slovesna otvoritev doma, ki bo velikega pomena za nadalj-ni razvoj kulturnega življenja, bo ob občinskem prazniku naslednje leto. Investitor kulturnega doma je Krajevna skupnost Šoštanj, dom pa je projektiral arhitekt inž. Andrej Šmid. NOV MLADINSKI AKTIV V velenjski podružnici Ljubljanske banke so pred kratkim ustanovili mladinski aktiv. Na ustanovni konferenci so sprejeli zelo obširen delovni program, ki med drugim zajema dejavnosti z družbenopolitičnega, kulturnega in športnega področja, Zanemarjali pa ne bodo tudi strokovnega izobraževanja mladih. Za predsednico aktiva so izvolili Franjo Tasič. 16. november 1973 • Leto IX., št. 33 (203) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI — Naši zapisi o krajevnih skupnostih so dobro brani. Zato bomo z njimi še nadaljevali. Želimo pa več pobud od vas cenjeni bralci. Sporočite, katero krajevno skupnost naj obiščemo in koga predstavimo. Opozarjajte pa na težave, ki jih imate v vaši krajevni skupnosti. — Danes pa vam na 3. strani predstavljamo krajevno skuznost Pesje. Zadnje dni po svetu PRISRČEN SPREJEM PREDSEDNIKA TITA V SOVJETSKI ZVEZI: Predsednik republike Josip Broz Tito je z ženo Jovanko v ponedeljek prispel na štiridnevni prijateljski obisk v Sovjetsko zrvezo. Z generalnim sekretarjem sovjetske komunistične partije Leonidom Brežnje-vom se je pogovarjal o aktualnem mednarodnem položaju in sodobnih gibanjih v svetu, dvostranskih odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter možnostih za njihovo nadaljnjo poglobitev. S predsednikom Titom so o-biskali Sovjetsko zvezo tudi sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič in predsednik centralnega komiteja CK ZK Srbije Tiho-mir Vaškalic. SPORAZUM MED E-GIPTOM IN IZRAELOM: Vojaški predstavniki Egipta in Izraela so v nedeljo podpisali dokument rv šestih točkah. Dokument predvideva strogo spoštovanje ustavitve ognja, M jo je ukazal varnostni svet, začetek pogajanj o vrnitvi čet na položaje z dne 22. oktobra, oskrbo mesta Suez z živili, zdravili in vodo, neovirano dobavo nevojaškega materiala na vzhodni breg Sueškega prekopa, zamenjavo izraelskih nadzornih postaj na cesti Kairo—Suez z nadzornimi postajami sil OZN in izmenjavo vojnih ujetnikov in tudi ranjencev. VLADA NORODOMA SIHANUKA NI VEČ V IZGNANSTVU: Kambo-ški princ Norodom Siha-nuk je sporočil, da je kamboška vlada, katere sedež je bil doslej v Pe- kingu, zdaj na ozemlju Kambodže. Povedal je, da njegova vlada deluje na ozemlju Kambodže od 9. novembra. AMERIČANI šE NAPREJ BREZ NAFTE IZ SAUDSKE ARABIJE: Saudski Ikralj Fejsal o-staja pri sivoji odločitvi, da Američanom za zdaj še ne namerava prodajati svoje nafte. To je Fejsal izjavil ameriškemu državnemu sekretarju Henryju Kissingerju ter dodal, da bo ameriško tržišče ostalo brez njihove nafte vse dotlej, dokler Izrael ne bo u-maknil čet z ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967. VELIKE ŽRTVE ZARADI SUŠE: Zaradi nedavne suše, ki je zajela Etiopijo, je v pokrajinah WoHo in Tigre umrlo od lakote in žeje od 50 do 100 tisoč ljudi. Kljub prizadevanjem, da bi pomagali prebivalcem teh dveh pokrajin, ki jih je najbolj prizadela suša, število žrtev neprestano narašča. Poročajo tudi, da so bolnišnice prepolne izčrpanih o-trok, žensk in starcev. Tem dvem pokrajinam, ki imata blizu pet milijonov prebivalcev, primanjkuje vode že od a-pirila letos. ZA VARNEJŠI PROMET: Na mednarodni konferenci v Ziirichu so razpravljali o vrsti problemov, ki zadevajo sodoben promet. Med drugim so spregovorili tudi o obveznem uporabljanju varnostnih pasov med vožnjo. Podprli so zahtevo naj bi to vprašanje uredili z zaikonom. O ZAŠČITI VOJNIH UJETNIKOV: V Teheranu so prejšnja teden odprli 22. konferenco mednarodnega Rdečega križa. Razpravljali so tudi o zaščiti vojnih ujetnikov. ...in domovini NASLONITI NA LASTNE VIRE ENERGIJE: Izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je na ponedeljkovi seji obravnaval nekatera družbena in politična vprašanja v zvezi z energetskim položajem v državi. Ugotovili so, da je problem energije zelo aktualen in zaostren povsod po svetu in da mu bo treba v prihodnje posvečati veliko več pozornosti. Nasloniti se bomo morali na lastne vire energije. Izvršni biro je opozoril na potrebo, da v ustreznih organih zveze, republik in pokrajin ter v samoupravnih organizacijah združenega dela začnemo energične akcije in sprejmemo ukrepe, da bi v najkrajšem času sprejeli dogovore in sporazume ter uskladili razvojne programe vseh vrst energij — od premoga do naftnih derivatov. ZA HITREJŠE IZPLAČILO STROŠKOV: Delegacija zveze združenj skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije je odpotovala v Bonn. V pogovoru z zahodnonem- škimi predstavniki se bo zavzela za hitrejše izplačilo in obračun stroškov za zdravstveno zavarovanje -blizu 600 tisoč članov družin, ki živijo v Jugoslaviji, njihovi hra-nitelji pa so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. PROTEST NOVINARJEV: Zveza novinarjev Jugoslavije je objavila sporočilo, iv katerem najodločneje protestira proti napadom vojaške hun-te na temeljne novinarske in človeške svoboščine v Ciiu in se solida-rizirajo z vsemi naprednimi silami v tej državi, ki se vse bolj upira neofašistični diktaturi. PO NOVEM REJNIŠTVO POKLIC?: Osnutek zakona o socialnem varstvu opredeljuje o-pravljanje rejniških nalog kot samostojno poklicno dejavnost. To pomeni, da bodo imeli rejniki, če bo zakon sprejet, pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s pogojem, da imajo v rejništvu najmanj dva otroka. Velenjski gostinci so dobili odličja Na nedavnem gostinskem in turističnem zboru, ki je bil letos na Bledu, so velenjski gostinci dobili več odličij. GostinsKi in turistični delavci iz vse Slovenije so se zbrali na Bledu, da se pogovorijo o njihovi dejavnosti in sprejmejo zaključke, pomembne za delo in razvoj gostinsko-turistične dejavnosti. Poleg tega so na številnih tekmovanjih in razstavah prikazali tudi spretnosti rok. Najzanimivejše so bile razstave po-gninjkov, jedilnih listov, turističnih prospektov ter ku-linarike. Letos so tudi velenjski gostinci pokazali kaj zmorejo. Gostinsko podjetje Paka iz Velenja je pripravilo pogrinjek za šest oseb ob deseti obletnici obiska predsednika Tita v Velenju. Pred desetimi leti se je namreč predsednik Tito s svojim gostom Hruščevom zadržal na kosilu v hotelu Paka. Pogrinjek, ki so ga posvetili temu obisku in ga razstavili na Bledu, je bil domiselno pripravljen. Od vseh razstavljenih pogrinj-kov je bil ta, ki so ga pripravili Nace Krajnc, Adi Drame in Franci Šerdoner, oblikovno celovito rešen. Izredno elegantne vizitke gostov in jedilni listi, ki so bili iz modrega usnja, so povezovali koloritno podobo omizja. Srebrni pribor in kristalni kozarci kljub svoji bogatosti niso naredili superiornega videza. Ves pogrinjek pa je dobil zaključeno podobo z nevsiljivo aranžiranim cvetjem in čipkastim prtom. Komisija je pogrinjek ocenila z 39. točkami in ekipi podelila srebrno kolajno. S pogrinjkom je na Bledu sodelovala tudi restavracija Nama. Za pogrinjek »merkur«, ki je bil pripravljen za svečano večerjo članov društva trgovskih zastopnikov ob letnem srečanju v Velenju, so dobili 36,67 točk in srebrno kolajno. Restavracija Nama je dobila še zlato plaketo za jedilni list in bronasto kolajno za kulinarični izdelek. Skupščina občine Velenje je dobila zlato plaketo in diplomo za načrt in prospekt Velenja, ki sta ga o-premila in uredila Andrej Šmid in Marjan Marinšek. Prospekt so tiskali v 30 tisoč izvodih, stal pa je 32.000 dinarjev. Dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih pri zasebnikih Pred nedavnim sta republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in republiška gospodarska zbornica podpisala dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med zasebnimi delodajalci in delavci, ki so zaposleni v gostinstvu in o-brti. Glavna novost je v tem, da tem delavcem zagotovijo organizirano dodatno izobraževanje. Kot v družbenem sektorju, tako sta se podpisnika tudi v zasebnem sektorju dogovorila, da se v namene izobraževanja delavcev prispeva odsotek od obračunanih bruto osebnih dohodkov. Prispevek za dopolnilno izobraževanje bodo zasebni delodajalci prispevali v posebni samoupravni sklad, ki ga bodo ustanovili delavci in delodajalci. Iz zbranih sredstev bodo na podlagi sprejetega programa plačevali splošno in strokovno izobraževanje, različne strokovne tečaje in družbenopolitično izobraževanje. Sklad bo imel svojo skupščino, upravni in nadzorni odbor. Skupščino bodo sestavljali delegati delavcev in delodajalcev ter predstavnika sindikata in področnega odbora republiške gospodarske zbornice. Enakopravna zastopanost delavcev in delodajalcev bo tudi v upravnem odboru. V dopolnitvah kolektivne pogodbe pa je še več drugih sprememb. J. K. Franci šerdoner, Adi Drame in Nace Krajnc so pripravili pogrinjek, ki je dobil srebrno odličje Marjan Marinšek je na Bledu prejel zlato plaketo za razstavljeni načrt in prospekt Velenja. Uredila in opremila sta ga skupaj z Andrejem Šmidom Kolektor bo rešil ribe Industrijske odplake, ki jih spuščajo v vodo, so že naredile precejšnjo škodo. Letos 11. maja je bil pravi pomor rib v reki Paki. Voda je sicer vseskozi onesnažena, da ribe v njej komaj živijo. Ribiška družina Paka iz Šoštanja se trudi, da bi bila voda čista in primerna za življenje rib. Skrbi pa tudi za nov ribji zarod. Po letošnji zastrupitvi je ribiška družina Paka vložila v reko od Šoštanja do Šmartnega ob Paki 1.960 krapov in 596 kilogramov belih rib — klenov, pod-usti, zelenik, pisancev in blistaivcev, skupaj 9.665 raznih mladic. Ribiči najbolje vedo, kako potrebno bi bilo, da bi čimprej zgradili kolektor in čistilne naprave. Šole potem bo nevšečnost zastrupljanja vode rešena in bodo imele ribe pogoje za razvoj in življenje. Dokler ne bo kolektorja in čistilnih naprav, bo reka Paka onesnažena, okolje pa bo smrdljivo. M. V. • MOST MLADOSTI — Stari in novi Zagreb spaja novi most — Most mladosti, ki sodi med največje in najmodernejše tovrstne objekte v državi. Most je dolg 985 metrov, širok 36,5 m, stroški izgradnje pa so znašali 180 milijonov di- narjev. Pri izgradnji tega čudovitega objekta so sodelovali tudi udeleženci mladinske delovne akcije »Sava«. • NOVO SREDSTVO ZA REŠEVANJE — V Parizu so pred nedavnim prikaza- li nov način reševanja iz visokih zgradb v primeru požara ali drugih nesreč. Namesto skakanja na razpeto platno ali spuščanja po visokih lestvah, bo oseba, ki ji preti, da jo bo zajel ogenj, uporabila sintetično cev. Ta se raztegne glede na obliko telesa, zavira padec ter obenem varuje človeka pred zunanjimi poškodbami. Velika prednost tega novega sredstva pa je v tem, da omogoča reševanje 1.500 ljudi na uro. Ljudje v krajevni skupnosti P [ J J £ g« Tokrat se nismo odpravili daleč. Sklenili smo, da bomo obiskali krajevno skupnost, iki nam leži tako-rekoč na dlani roke. Zapeljali srno se v Pesje — kraj, za katerega je eden izmed naših sogovornikov dejal, da na prvi pogled izgleda kot da bi bil predmestje Velenja, žal... »Žal,« je to misel nadaljeval predsednik krajevne organizaci j e soci al i st ičn e zveze Franc Borovnik, »imamo zelo malo tistega, kar je v mestu. Čeprav predstavlja Pesje eno največjih naselij v občini nimamo rešenega osnovnega problema oskrbe oziroma prehrane.« Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Ivan Jerič, bodo prebivalci Pesjega čez dve leti vendarle lahko več kupovali v kraju samem. Trgovsko podjetje ERA jim je menda obljubilo, da bo leta 1975 zgradilo novo trgovino nasproti doma zveze borcev. »Zelo radi bi,« je pristavil Franc Borovnik, »da bi nov objekt zgradili v obliki samopostrežne trgovine, ki bi imela tudi manjšo kuhinjo.« V Pesju je namreč veliko samskih delavcev, ki so zdaj prepuščeni sami sebi oziroma iznajdljivosti glede prehranjevanja. V Pes jem so trdno prepričani, da bodo čez dve leti dobili boljšo trgovino, saj nikakor ne morejo razumeti, da lahko ERA drži še takšno trgovino, ki bi se je vsak lastnik lahko sramoval. Ko smo naredili nekaj korakov po novem naselju, ki se širi na levi strani ceste, ki pelje iz Velenja proti Šoštanju, smo opazili, da nove hiše v kraju kar hitro rastejo, zaostaja pa reševanje vzporednih — komunalnih problemov. Dostopi do hiš so zelo slabi, zlasti to velja za čas, ko dežuje še huje pa bo zdaj, ko bo nastopila zima. Saj bo po teh cestah, za katere ne moremo niti reči, da so makadamske, zelo težko pluženje snega. Slabe ceste pa so tudi vzrok, da odlok o obveznem odvaža-nju in pobiranju smeti ne velja tudi za Pesje. Teh problemov se krajevna skupnost z vso resnostjo zaveda. Zato so se že lansko jesen pogovorili o tem, katere ceste naj bi v letošnjem letu popravili oziroma asfaltirali. »Najbolj je potrebna asfalta cesta od zadružnega doma proti Podgorju v dolžini 300 metrov,« je dejal predsednik krajevne skupnosti. »Še letos pa moramo urediti tudi izhod za ves vzhodni del novega naselja. To naselje zdaj sicer ima izhod, ker pa je spomladi predvidena gradnja novega otroškega vrtca v kraj u, se bodo sedan j i cesti morali odpovedati, ker jo bo zaprl vrtec.« Vendar pa je kot kaže zelo malo verjetnosti, da bodo ta dela opravljena še v tem letu. Načrte, kako naj bi izgledala ureditev cest in kanalizacije, je krajevna skupnost dobila zelo pozno — šele oktobra letos. Takoj, ko so imeli načrte v rokah so poslali naročilnico za dela KOC Velenje, ki pa najbrž teh del letos ne bo mogel opraviti, ker jih ni planiral. Tako so se v Pesjem znašli pred nekakšnim začaranim krogom. Ker niso pravočasno dobili načrtov, kako naj bi izgledale komunalne naprave, tudi niso mogli pravočasno naročiti del. Če pa ceste letos ne bodo uredi-dild, verjetno prihodnje leto ne bodo mogli začeti zidati prepotrebnega otroškega vrtca. Ob vsem tem pa je zanimivo dejstvo, da denar za dela imajo. »Od občine smo dobili za komunalno dejavnost 600 tisoč dinarjev, sami pa smo zbrali 180 tisoč dinarjev. Tu sta nam priskočili na pomoč rudnik lignita Velenje in TGO Gorenje,« je povedal Ivan Jerič. Kot smo že omenili, pa bi v Pesjem zelo radi že v prihodnjem letu dobili nov otroški vrtec. Tudi za ta namen imajo v glavnem že zbran denar, ni pa še znano, kdo bo ustanovo gradil. O tem pa se prav zdaj pogovarjajo z nekaterimi podjetji. Otroško varstvo imajo v Pesjem zdaj za silo urejeno v osnovni šoli. Seveda ne za vse otroke. Le za o-krog trideset. Novi vrtec, ki naj bi bil zgrajen do 1. avgusta prihodnjega leta, bo lahko sprejel 80 otrok. »Poleg tega imamo v programu tudi ureditev otroškega igrišča, urejuje pa se tudi igrišče za košarko, rokomet in tenis. Že letos pa je krajevna skupnost asfaltirala cesto v Podgorje v dolžini 550 metrov. Za preostalih 150 metrov imamo že tudi zbran denar in sklenjeno pogodbo s komunalo, da bo potegnila asfalt. Za modernizacijo te ceste smo od občine dobili 170 tisoč dinarjev, občani so prispevali 45 tisoč dinarjev, vrednost del, ki so jih krajani opravili z udarniškim delom pa znaša okrog 20 tisoč dinarjev,« je še povedal Ivan Jerič. Toliko smo zvedeli o krajevnih problemih v Pesjem. Mi pa smo hoteli vedeti še več. Hoteli smo si zapisati še nekaj vrstic o kulturnem življenju v Pesjem oziroma o delu Linhartovega amaterskega odra, ki ima največ zaslug, da je kulturno življenje v kraju zelo razgibano. O tem smo se pogovarjali z Bojanom Ograj enškom to Mišom Me-lanškom. Najprej je beseda stekla o njihovih težavah. »Letos smo si zadali med drugim nalogo, da bi v članstvo pritegnili čiim več mladih. Žal se našemu vabilu ni nihče (!) odzval. Zato bo naše delo v bodoče še težje.« V društvu je sedaj včlanjenih 20 mladih, ki pa so preveč obremenjeni že z dejavnostmi v drugih organizacijah. Ob tej priliki je treba še povedati, da je mladinski aktiv v Pesjem neaktiven, zato je društvo pogosto sodelovalo pri organizaciji raznih proslav, seveda pa je organiziralo tudii samostojne prireditve v krajevni skupnosti kot na ravni občine. Med večjimi uspehi društva v letošnjem letu je vsekakor gostovanje na medobčinski reviji v Vojniku s Partljičevo komedijo Tolmun in kamen. Poleg tega pa so se odločili, da bo prireditev Oktobrska jesen v ritmu (mladih, ki so jo uspešno pripravili pod pokroviteljstvom občinske konference Zveze mladine Velenje, postala tradicionalna. Kot sta nam povedala Mišo, ki je predsednik društva in Bojan (režiser), teče zdaj konkretna akcija v smeri organiziranja proslave ob dnevu republike v sodelovanju s komisijo za kulturno in društveno dejavnost pri občinski konferenci Zveze mladine. Prirediti nameravajo sodoben recital na temo mladih in njihovih doživljanj revolucije na način, ki je specifičen za mlade. Toliko smo si zapisali o krajevni skupnosti Pesje, ki vključuje še Podgorje verjetno pa se bodo v to skupnost vključile še Preloge. Prebivalcev je nekaj več kot tisoč in se v glavnem vsi preživljajo z industrijo. Le malo je v Pesju kmetij, pa še te so na desnem bregu Pake v glavnem na rušnem področju. Kljub temu je našo pozornost vzbudil kozolec, ki še posebej izstopa v kraju, za katerega lahko rečemo, da je po strukturi prebivalcev izrazito industrijski. ODMEVI NA NASE SESTAVKE REČNO KORITO PAKE JE TREBA SPROTI ČISTITI V zadnji številki Našega časa sta bila objavljena kar dva sestavka, ki opozarjata na onesnaženo o-kolje in obrežje reke Pake. Ljudje ne odlagajo smeti samo v rečno strugo Pake, ampak tudi v njene pritoke — Trebušnico, Lepeno, Velunjo, Bečovnico, Toplico, Florjanščioo in druge potoke. Smeti voda odnese, v koritu Pake pa nastanejo naplavine. Tudi na grmovju so obešene poli-vinilaste vrečke in druge smeti. Zato je potrebno korito Pake sproti čistiti. O tej nujnosti je že večkrat razpravljal svet krajevne skupnosti Šoštanj in zahteval od vodne skupnosti NIVO iz Celja, da očisti obrežje. Vsa prizadevanja pa so ostala neuspešna. Poleti letos je vodna skupnost očistila rečno korito od Velenja do jezu pri šoštanjski elektrarni. Struge skozi mestno območje pa vodna skupnost še do danes ni očistila in zavoljo te- ga naplavine in smeti povzročajo smrad. Rečno korito in obrežje bi morala očistiti vodna skupnost NIVO, saj dobiva za to denar od plačanega vodnega prispevka. Krajevna skupnost Šoštanj opozarja občane, da ne mečejo smeti v reko in jih ne odlagajo na obrežje. Smetišča so drugje! Dolžnost vsakega občana je, da prijavi krajevni skupnosti posameznike, ki onesnažujejo vodo in kazijo okolje. Miloš Volk iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiir TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI vam nudi Ivan Jerič, Franc Borovnik in Mišo Melanšek | osebne avtomobile ZASTAVA: \ • 1300 P novi tip • Z 101 • 125 PZ/1500 • 750 K J • 750 M J • LADA = s j « 1500 FAMILIARE | = ____3 Dobava avtomobilov takoj po vplačilu. Avtomobil prejmete tehnično pregledan in opremljen z dokumenti = za registracijo. 3 Obiščite prodajalno »AVTO — CELJE« Velenje, Partizanska 3 ali zahtevajte informacije po telefonu 85-096. iTlIllIlllllllllllllIlllIllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUKi 53 Sedaj se je spominjal precej intimnih pogovorov, ki jih je imel s svojim mehanikom Henri-jem. Spominjal se je, kako je Henri z ljubeznijo govoril o svoji ženi ter o svoji hčerkici in sinčku. Spominjal se je tudi, kako hrepeneče je čital njihova pisma in kako si je želel priti k svoji srečni družinici. Verjetno je tudi zaradi tega tudi sam Tom razmišljal o tem, kako se bo nekega dne sestal s svojim prijateljem Hen-rijem ter z enako ljubeznijo in spoštovanjem govoril o Avi in njunih otrocih. Po vsem sodeč mu pa usoda ni bila naklonjena. Včasih je tudi mislil na nenadna srečanja s prijatelji, nikoli si pa ni mislil, da se bo srečal v tako težkih okoliščinah. Takoj, ko je zagledal Henrija, je uvidel, da ne more biti govora o tisti sreči in zadovoljstvu, o katerem je govoril in vedno sanjal Henri. Čb-prav bi bil še tako utrujen in lačen po celodnevnem delu in da ga doma čaka žena in otroci, bi bil Henrijev obraz čisto drugačen. Mimo tega pa je vedel, da je bil Henri močan, močan v moralnem pomenu besede. Tudi v najtežjih dneh vojne je vela iz Henrija razpoloženost. Vedno je govoril, da se mora še tako strašna stvar spreobrniti na bolje. Sedaj je pa ta obraz kazal povsem drugačno prepričanje. Tom je najprej pomislil, da je kdo od njegove družine bolan ali pa da je celo u-mrl. Toda v tem primeru bi izgledal Henri čisto drugače. Tisto, kar je Toma najbolj presenetilo, je bila slaba obleka, ki jo je nosil Henri. Spominjal se je, da se je Henri vedno lepo oblačil in da je bila njegova uniforma v vojski vzor za 54 vse njih. Spoznal je, da so Henrija zadele težke materialne skrbi. Tu pa mu lahko pomaga in mu tudi bo ... Ko Henri ni odgovoril niti na njegovo drugo vprašanje, mu je dejal: — Bojim se, da ste o-stali brez dela. Ali potrebujete kaj? Ce lahko, vam od srca rad pomagam. Globok vzdih in tišina sta bila najboljši odgovor na njegovo vprašanje. Počasi sta šla skozi predmestje New Yorka. Bilo je to eno izmed najrevnejših velemestnih predmestij. Tu so bili življenjski stroški nekajkrat nižji od tistih v središču mesta. Tom je bil vesel, ko mu je Henri povedal, da je vsa družina živa, le žena in hčerkica bolehata, on pa že tretji mesec zastonj obletava vse OBRAČUN letalske družbe v mestu in išče zaposlitev. »Zakaj se niste obrnili na mene?« — Oh, zakaj? je globoko vzdihnil Henri. O-biskal sem vse letalske družbe in veliko vojnih tovarišev. Vsi so mi obljubljali, da bom dobil delo, toda vedno, kadar sem ponovno prišel, sem videl na njihovih obrazih, da jim je nerodno, da jih obiskujem. Komaj so čakali, da se me rešijo. Mimo tega pa je, kot sami veste, velika kriza v naši stroki. — Ce bi vedel, da bo tako, bi vas vzel za svojega osebnega stražarja. — Ne bi rad šel iz New Yorka. Tedaj mu je dal Tom ček kot dokaz, da se ne obnaša nasproti njemu kot ostali vojni tovariši. Henri je bil presenečen. Tom je opazil na njegovem obrazu tisto srečo in veselost, tisti sijaj v očeh, katerega se je spominjal iz najtežjih vojnih dni. Pozval ga je, 55 da bi šla v neko malo krčmico, da bi malo poklepetala in proslavila snidenje. Henri je pripovedoval, da se je že sam pri sebi zarekel, da bo začel z nedovoljenimi deli, če ne bo kmalu našel službe. — Če bi bilo 'potrebno, bi lahko komu tudi,.. Ni dokončal stavka, Tom pa je vedel, kaj je hotel povedati s tem. Spoznal je, v kakih nemogočih razmerah je živel doslej. Končno je prišla vrsta tudi na Henrija, da je začel spraševati. — Na obrazu svojega prijatelja je videl, da nekaj ni v redu. Kmalu je zvedel vzrok. Takoj, ko ga je vprašal, ali se je o-ženil in koliko otrok i-ma, je Tom pogledal v tla. Po krajšem premišljevanju je Tom povedal Henrjiu vse. Henri bi bil srečen, če bi mu lahko pomagal. Globoko se je zamislil in iskal kako primerno rešitev. — Pa njena prijateljica mora vedeti, kje je. Ugrabiva jo, pa bova zvedela, kje je, je dejal in gledal Toma, kaj bo odgovoril na to. Tom je premišljeval. 2e nekajkrat je prišel tudi sam do podobnega zaključka, toda narediti kaj takega, ne da bi si nakopal na vrat policijo in tudi tolpo, kateri je verjetno pripadal njen oče, vse to se mu je zdelo problematično. Zelo dobro je bil seznanjen s tem, kar je naredila policija. O inšpektorjevih sumih mu je pričal stari prijatelj, letalec, ki je sedaj delal kot preiskovalec v policiji. Povedal mu je toliko, kolikor je lahko zvedel. Tudi sam mu je dejal, da niso to izčrpna poročila, da ne ve točno, kaj meni inšpektor Kannet storiti in kaj misli v bodoče storiti. Povedal mu je pa tudi, da 56 misli inšpektor, da je missis Jeni Ger vmešana v zadevo ugrabitve Ave. Dejal mu je še, da policija išče in da mu bo takoj sporočil, če bodo kaj izsledili. Toda za Toma so bili dnevi vse težji, policija pa ni našla še nobene sledi. Res, govoril mu je tudi o gospodu Rocku Ger. Prepričan je bil, da je to zelo nevaren, pameten in spreten ameriški gangster. Povedal mu je, da je lastnik nekaj zelo modernih kockar-nic, kar je sedaj ne samo Tomu, temveč tudi Henriju potrjevalo, da je sedaj ne samo Tomu, temveč tudi Henriju potrjevalo da je beseda o nepoštenem moškem. — Ce je tako, zakaj ne bi potem, je vse bolj živahno govoril Henri, zakaj ne bi storila tega. Česa naj se bojiva? Mimo tega imava opravičilo. Vi iščete žensko, ki vas ljubi in ki bo srečna, če jo rešite. Ponovno je govoril v dvojini, kar je Tom zelo dobro opazil. Ne, ne tega človeka ne smem mešati v take pustolovščine. Ne, nikakor. On ima družino in je srečen. 2e takoj jutri, ko bo dobil delo, bo srečen in miren moški v krogu svoje družipice. To je spoznal Henri, ko je Tom nekaj časa molčal in premišljeval. — Toda to ne morete nikakor izpeljati vi sami. Ali ne zaupate? — Nasprotno! Če bi bili prosti, ne bi premišljeval. Toda vi imate smem vlačiti ,je j eo g družino in jaz vas ne smem vlačiti v pustolovščino, ki bi se morda tragično končala za vašo družino. 2e sam vaš izgled govori... Tu ga je Henri prekinil in začel hitro govoriti in ga prepričevati, da o kaki nevarnosti ni govora. Policija jima ne bo mogla storiti ničesar. DALJE PRIHODNJIČ Iz Buj se spustimo še v Grož- njan, lepo mestece, ki je postalo zatočišče umetnikov, po mostu Ponte Portone do reke Mirne. Kmalu se bomo znašli v Istrskih toplicah, ki zdravijo mnoge bolezni. Naj vas ne moti hud duh po žveplu. Ravno to je najbolj zdravilno, saj so zgradili nov hotel s 400 posteljami, ki je vedno poln. MOTOVUN preseneča po svoji lepoti in legi. To je mestece polno zgodovinskih obeležij. To mesto je ovekvečil Vladimir Nazor v svojih »Istrskih pripovedkah« in »Velem Joži». Po vojni je Motovun bil skoro prazen. Sedaj ga obnavljajo in postaja vse privlačnejši za turizem. Tu je galerija slik in Motovun stalno obiskujejo slikarji in kiparji, ki jih lepa Istra navdihuje za njihovo delo. Pa še nekaj ne smemo pozabiti, če smo v Motovunu. Okolica tega kraja je znana po gozdovih, kjer se skrivajo pod zemljo znane dragocene gobe »tartufe«. Pravijo, da so jih že pred stoletji pridno uživali o-stareli plemiči in kralji, da bi uspeli ohraniti svoj dragoceni rod. Vpliva baje dobro na potenco. Ker pa te pri nas ne manjka, vse tartufe izvažamo za devize v glavnem v Trst in Italijo. To je cenjeno poživilo in začimba. Tartufe iščejo z dresiranimi psi, ki jih s svojim dobrim njuhom odkrivajo, gobarji pa izkopavajo. Tar-tufi imajo oster duh in še višjo ceno. Petnajst kilometrov naprej je BUZET, ki zopet čepi na 153 metrov visoki čuki. To je zelo staro mestece. Ima mu- zej, ki si ga je treba ogledati. Vsaka ulica ima svojo zgodovino. Buzet se je stoletja upiral napadalcem in po 1300 letih je končno po drugi svetovni vojni dočakal osvoboditev. Ce se povzpnemo na bastion, kot pravijo domačini utrdbi, se odpira pogled na snežno bele apneničaste strmine CICARIJE. Cičarija je na meji med Belo in Sivo vaško ljudstvo oddolžuje ljudstvu Istre za njihove napore iz časov NOB. Obala si je pomagala s turizmom in ribolovom, notranjost pa je zaostajala. Potujmo še naprej v Pazin. Za Pazin pravijo, da je srce Istre. Stari del mesta s kašte-lom se dviga na stotine metrov iznad prepada reke Pa-zinščine. PO ISTRI Itsro. Cičarija je dolga 44 kilometrov in visoka okoli 800 metrov. NavjeČ jo spada v bu-zetsko občino, ki predstavlja njbolj severni del Istre. Ta del je zelo slabo naseljen, ker so ljudje odšli s trebuhom za kruhom. Med vojno je delovala že 1941. leta prva Istrska četa in sicer na Planiku. Nemci so požgali vse vasi zaradi partizanske aktivnosti. V vasi BRGUCU so Nemci pobili skoraj vse vaščane. Peljite se naprej do Lupo-glava in naleteli boste na tunel UCKA. Tu bo šla cesta skozi Učko proti Novigradu. Tunel bo kmalu gotov. Tem krajem je dal hrvaški izvršni svet tudi posebne ugodnosti pri uvozu in plačevanju male kmetijske mehanizacije. Delovne organizacije je Sabor o-prostil depozita pri najemanju I investicijskih kreditov. Sprejel je tudi sklep o posebnih oblikah pomoči socialno ogroženih prebivalcev, tako se hr- Tu je v gimnaziji učil Vladimir Nazor. Tudi muzej je zelo bogat. Med vojno je Pazin dal ogromno človeških žrtev. Med pazinskimi žrtvami je znana skojevka in narodni heroj Olga Ban. 1943. leta so tu formirali prvo partijsko vodstvo za Istro, 25. 9. 1943. leta pa izdali v Pazinu Proglas o pripojitvi Istre Jugoslavije. Blizu mesta je velika farma puranov in piščancev. V tej tovarni imajo svojevrstne strokovnjake, ki so bili na praksi na Japonskem. To so štirje delavci, ki s prsti pri enodnevnih piščancih ugotavljajo popolnoma zanesljivo spol piščanca. Nagrajevani so po komadu in pravijo, da dobro zaslužijo in da jim gre delo hitro od rok. Ker so to redki strokovnjaki, jih posojajo tudi drugim. Nedaleč od Pazina se je rodil Vladimir GORTAN, po katerem se je imenovala ena od istrskih brigad. Blizu Berma pa jc cerkvica Sv. Marije, ki jo morate videti. To jc cerkev z zidnimi freskami iz XV. stoletja, ki predstavlja mrtvaški ples. Ključ dobite v Ber-mu pri cerkovnici. Freske so delo mojstra Vincenta iz Kast-va. Zanimivo je, da pod že odkritimi freskami najdejo še vedno starejše. Freske so odlično ohranjene. Kdor ima veselje do potovanja, naj si prihodnje leto izbere Istro. Ceste so odlične, vse asfaltirane. Ljudje prijazni in hrana še zelo originalna. Naj vas ne pozabim opozoriti na neko specialiteto, ki jo gotovo še niste jedli. Istrani ji pravijo »istrska supa«. Prepe-čenec namočite v črnem vinu in vse sladkate po želji. Dodate popra in olivnega olja. Por-cija je velika in ima dosti vina. Kako bo na vas vplivala, pa preizkusite sami... Proti jugu je še Kanfanar. ki je že v območju Zminja. Od tam pridete preko Vodnjana spet v Rovinj, kjer smo pa že bili. Ce si po poti polomite kakšno kost, vam jo bodo z veseljem v rovinjski bolnici zravnali, kar se vam lahko zgodi, če boste pojedli dve porciji istrske supe. v Rovi-nju je namreč stara bolnica za kostno tuberkulozo, podobna naši v Ankaranu, samo večja je. DALJE PRIHODNJIČ Zaželen otrok Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 34. seji obravnaval osnutek resolucije o načrtovanju družine in osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti, z načrtovanjem družine mislimo torej svobodno in odgovorno odločanje staršev o rojstvu otrok, o njihovem številu in presledkih med rojstvi — pravico človeka kot tudi otroka, da se rodi zaželen. Torej načrtujemo v korist otroka! Za mnenje k osnutku ftbeh listin smo povprašali le ženski spol, kar je logično. gov razvoj. Korak k boljšemu obravnavanju perečega problema splava, daje novi osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti, ki spreminja vlogo komisij. V svoji vsebini dela imajo bolj human odnos in pristop do naših žena kot pa doslej. Predlogi, da bi v vsaki komisiji morala biti poleg zdravnika in socialnega delavca še ženska