63 
 KOLIČ INE PODZEMNE VODE V JUNIJU 2017 
 Groundwater qantity in June 2017 
Urška Pavlič 
unija se je količ insko stanje podzemne vode v primerjavi z mesecem majem zmanjšalo. Zniževanja 
vodnih gladin smo beležili tako v medzrnskih kot tudi kraških vodonosnikih, najbolj izrazito pa na 
jugu jugovzhodu države, kjer je bil meseč ni padavinski primanjkljaj največ ji. V delih vodonosnikih 
Krško Brežiške kotline, Dravskega polja, spodnje Savinjske doline in Vipavskega polja smo v tem 
mesecu beležili zelo nizke vodne količ ine. V ostalih medzrnskih vodonosnikih so prevladovale obič ajne 
do nizke višine vodnih gladin. Kraški izviri so bili podpovpreč no vodnati. Izjema je bil tudi tokrat izvir 
Kamniške Bistrice, ki je še vedno odražal odtok raztaljene snežnice iz visokogorja. Na hidrogramih 
nekaterih izvirov so zabeleženi kratkotrajni in po jakosti šibki padavinski dogodki, vendar kljub tem ni 
prihajalo do preobrata v trendu zmanjševanja vodnih količ in. Podobno kot v preteklih mesecih se je na 
več ini merilnih mest izvirov odražala izrazita dnevna spremenljivost temperature vode, ki je povezana 
s spremenljivostjo temperature zraka tega meseca. 
 
Slika 1. Delno zapolnjen akumulacijski bazen hidroelektrarne Brežice junija 2017 (Foto: Urška Pavlič ) 
Figure 1. Partly filled reservoair of the hydropower Brežice in June 2017 (Photo: Urška Pavlič ) 
Junija je mestoma padlo več , mestoma pa manj padavin, kot je znač ilno za ta mesec. Nadpovpreč no 
namoč ena so bila predvsem območ ja vodonosnikov Alpskega in visokega Dinarskega krasa ter 
medzrnski vodonosniki Vipavsko Soške doline. Največ dežja so namerili v kraškem prispevnem zaledju 
izvirov zahodnega dela države, na Vojskem je presežek padavin znašal štiri petine obič ajnih meseč nih 
količ in. Vodonosniki osrednje in vzhodne Slovenije so se junija podpovpreč no napajali iz padavin. 
Najmanj so se podzemne vode obnavljale v vodonosnikih jugovzhodne Slovenije, medzrnski 
vodonosniki so se iz padavin napajali za približno eno polovico manj kot znaša dolgoletno junijsko 
povpreč je. Podobne razmere smo beležili tudi v prispevnem zaledju izvirov Krupe in Doblič ice, kjer sta 
padli približno dve tretjini obič ajnih meseč nih padavin. Največ je količ ine padavin so bile zabeležene 7., 
17. in 29. junija. 
Zaradi rastne sezone in poveč anega izhlapevanja padavinske vode smo v več ini medzrnskih 
vodonosnikov v primerjavi s predhodnim mesecem v juniju spremljali zmanjšanje vodnih količ in. Glede 
J

Agencija Republike Slovenije za okolje 
64 
na absolutne razlike med majem in junijem, je podzemna voda najbolj izrazito upadla na severu 
Kranjskega polja, v Cerkljah je bilo izmerjeno 327 centimetrsko znižanje vodne gladine. Veliko znižanje 
je bilo junija izmerjeno tudi v Zgornjih Krapjah na Murskem polju in v Medlogu v vodonosniku spodnje 
Savinjske doline, kjer je upad presegal 1 meter. Glede na največ ji izmerjen razpon nihanja dolgoletnega 
obdobja meritev je bilo znižanje podzemne vode junija največ je v Zgornjih Krapjah, kjer je podzemna 
voda v primerjavi z mesecem majem upadla za približno dve tretjini vodnega stolpca. V primerjavi z 
dolgoletnimi junijskimi gladinami na merilnem mestu je bilo negativno odstopanje junija letos največ je 
na merilnih mestih vodonosnikov Murske kotline, znatno znižanje pa smo v tem mesecu spremljali tudi 
na območ ju vodonosnikov Krško Brežiške kotline in spodnje Savinjske doline (slika 4). 
 
 
 
Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeč e) in specifič ne električ ne prevodnosti (zeleno) na 
izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klarič ih na območ ju Krasa v juniju 2017 
Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected 
measuring stations of springs and groundwater in Klarič i, Kras – June 2017 
Na območ ju kraških vodonosnikov smo junija spremljali splošen trend zmanjševanja vodnih količ in, ki 
jih je v dnevih z izdatnejšimi padavinami prekinilo poveč ano napajanje. Izdatnosti kraških izvirov so 
bile podpovpreč ne z izjemo koncentriranih iztokov iz visokih alpskih leg, kjer je v tem č asu še vedno 
odtekala raztaljena snežnica. Temperatura izvirske vode je bila ustaljena, na nekaterih območ jih se je 
odražala dnevna variabilnost temperature zraka, na območ ju Alpskega krasa pa je postopno zviševanje 
temperature vode nakazovalo na zaključ ek sezone taljenja snega. Specifič na električ na prevodnost 
(SEP) izvirske vode se je na izvirih Studene, Bilpe in Kamniške Bistrice junija postopoma zviševala, 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
65 
kar nakazuje na iztok starejše vode iz vodonosnika, mineralizacija podzemne vode klasič nega Krasa pa 
se je junija postopoma zmanjševala, kar nakazuje na poveč an delež infiltrirane Soč e v tem vodonosniku. 
Ob izgradnji hidroelektrarne Brežice se ob zač etku jeseni 2017 predvideva zapolnitev akumulacijskega 
bazena (slika 1), ob č emer se prič akuje znatne spremembe režima toka podzemne vode vodonosnikov 
Krško Brežiške kotline. Zaradi znatnega dviga gladine vodonosnika Krškega polja se bo podzemna voda 
drenirala iz območ ja akumulacijskega bazena neposredno v Savo, pri č emer se bo izvajal zvezen 
monitoring količ in drenirane podzemne vode v odvodnih kanalih (slika 3). 
 
Slika 3. Odvod podzemne vode vodonosnika Krškega polja, projektiran ob izgradnji jezu za hidroelektrarno Brežice 
(Foto: Urška Pavlič ) 
Figure 3. Drainage of groundwater from Krško polje aquifer, which was created during hydroelectric power plant 
Brežice dam construction (Photo: Urška Pavlič ) 
 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
66 
 
Slika 4. Odklon povpreč ne gladine podzemne vode junija 2017 od mediane dolgoletnih junijskih gladin v obdobju 
1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih 
Figure 4. Deviation of average groundwater level in June 2017 in relation from median of longterm June 
groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
67 
 
 
Slika 5. Srednje meseč ne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2014 in 2017 – rdeč i krogci, v primerjavi z 
znač ilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 
Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2014 and 2017 – red circles, in relation to 
percentile values for the comparative period 1990–2006 
SUMMARY 
Low groundwater levels predominated in alluvial aquifers in June due to high evapotranspiration and 
low precipitation quantity in some parts of the country. The lowest amount of renewable groundwater 
quantity from infiltration of precipitation received South East part of the country. Discharges of karstic 
springs below longterm average predominated in June. 
 
0
100
200
300
400
500
600
700
800 273
274
275
276
277
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Ljubljansko polje - Hrastje AMP
0
100
200
300
400
500
600 136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Č ateško polje -Č atež
0
100
200
300
400
500
600 241
243
245
247
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Sp. Savinska dolina - Levec AMP
0
100
200
300
400
500
600 175
176
177
178
179
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Mursko polje - Zgornje Krapje
0
100
200
300
400
500
600
700 46
51
56
61
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Vipavska dolina - Šempeter

Agencija Republike Slovenije za okolje 
68 
 
Slika 6. Stanje količ ine podzemne vode v mesecu juniju 2017 v več jih medzrnskih vodonosnikih 
Figure 6. Groundwater quantity status in June 2017 in important alluvial aquifers 
P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. 
(N percentile values of GW levels)
th
P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. 
(Maximum values of GW levels)
P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. 
(Minimum values of GW levels)
P 90
P 75
P 25
P 10
P 0
P 100
Visoke vodne zaloge
(high GW reserves)
Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge
(very low GW reserves)
Celje
Maribor
Sobota
Murska
Ljubljana
Koper
Nova Gorica
Postojna
Novo
mesto
Krško
Kranj
Nizke vodne zaloge
(low GW reserves)
Zelo visoke vodne zaloge
(very high GW reserves)
Veliki Obrh
Studena
Klarič i BR-4
Kamniška Bistrica
Mošenik
Bilpa
Bilpa merilno mesto 
ško razpoklinskih vodonosnikih
za spremljanje kol podzemne vode
v kra
č in