L J.: Postavimo UJU na trden temeij! Zaveza je v likvkiaciji in pripravlja se ustanovitev UJU. Velik in resen je ta korak! UJU bo dajala za dolgo dobo smernice jugoslovanskemu šolstvu in naŠemu stanu. Ali se pa tega zavedamo v polni meri? Mogoče, mogoče pa tudi ne! btevilno bo naša organizacija ogromna, za organiziranim proletarijatom gotovo najmočriejša v naši državi. Bo pa li iniela ta številna organizacija tudi moč, da bo izvajala s potrebno energijo in uspehom vse ono, kar ji bodo narekovala obširna pravila? O tem govoriti je namen mo}emu članku. Vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju je znano. s kakimi težkočami se je morala vedno boriti naša slovenska organizacija. Bilo je poltio lepih misli in koristnih sklepov, a mnogokrat je bi!o treba vreči puško v koruzo, ker ni bilo gmotnih sredstev. s katerimi bi se dalo marsikaj na ta ali oni način realizirati. Vedna borba za uboge kronice! Enkrat premalo ali pa nič denarja za različna potovanja upravnih odbornikov in delegatov, drugič deficit pri Zavezinih listih itd. Skratka: To je bila tista velika coklja, ki je najbolj ovirala uspešno delovanje naše organizacije skozi vso dobo. Ne odrekam Zavczi vspehov, trdim pa, da bi bili ti uspehi lahko še čisto drugačni, ako bi bila Zavezina blagajna gmotno d-obro podprta. Tu sem bi bile morale zadevati pušice ki so bile mnogokrat namenjene vodstvu Zaveze. Marsikdo bo dejal: ,,Kriv je bil pa le odbor, zakaj pa ni zadostno skrbel za blagajno. Le počasi! Vsak se bo še spominjal, kako težko je šlo s plačilnimi sredstvi še v polpreteklem času. Koliko tovarišev se ie odtegovalo ravno radi tega društvom rn društvenim zborovanjem. Odrekati takim stanovsko zavednost bi bilo napačno, dokler nam niso bile znane vse okoliščine. ki so jih privedle do tega koraka. Poznal sem zavedne tovariše, poznal jih  pa tudi tako daleč, da so morali obrniti vsak vinar desetkrat, predno so ga izdali. In če bi se bila tudi zvišala članarina za par kronic letno, bi bilo to pač prineslo Zavezini blagajni par tisoč kron več. O kakem svobodnem razmahu ali velikopo-  teznem delu bi pa kljub temu ne bilo mo-  goče govoriti. Da bi si bila znala pridobiti  naša organizacija svojedobno vsaj uči-  celjsko tiskarno, bi ji bilo s tem že neko-  liko pomagano, četudi ne veliko. Tako pa nima naša organizacija od te tiskarne, (ki jo smatrajo izven mej Slovenije za last  Zaveze), ki nosi le ime od v Zavezi včla-  njenega stanu, prav uobene koristi.* V tem oziru imamo toraj slabe skušnje in žalostne spomine. Upam,da bo to dobro za bodočnost, in da se bo takoj v začetku mislilo na vse potrebno. Organizacija kakoršna bo UJU, mora imeti trdno in solidno gmotno podlago. Brez te bo mrtvorojeno dete, številna organizacija samo na papirju. ki se pa nikdar ne bo mogla vzdigniti k drznemu poletu. Raditega je treba temeljito preštudirati vse tnogoče kombinacije v krogu naše skupne organizacije, na podlagi katerih bi se dali doseči gmotni viri, ki bi se stekali v blagajno UJLJ. Le na ta način bomo ustvarili novo, sveže in sibio živIjenje, ki bo pogumno kljubovalo vsem nevihtam in vsem viharjem, ki bi se znali kedaj zbirati nad jugoslovanskim šolstvom in iičiteljstvom. Taka organizacija bi bila naše največje veselje in s panosom bi se prištevali njenim članom. V inislih imam že delj časa učiteljsko banko, ki bi se naj rodila z UJU vred. V predzadnji številki ,,Tovariša" sem že čital, da se namerava osnovati taka banka v Beogradu s podružnicami v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Zato sem prepričan, da se bratje Srbi že deloma pečajo z mislijo, katero razvijam v tem * Tovariš I. J. dela tiskarni s to svojo irdi- tvijo veliko krivico. Kaj je Uč. tiskarna storlla za našo organizacijo, bi vedeli povedati tovarišu dopisniku člani vodstva naše Zaveze, posebno pa njen blagajnik tov. Luznar. Opom. uredn. članku. Bratje Srbi slove kot izborni trgovci, in če se bcdo tudi srbski tovariši udejstvovaii s tem taientom pri UJU, bo to dobro za nas. Omogoči naj se pa pristop s primernimi deleži vsemu jugoslovanskemu učiteljstvu! 16.00Q deležev po 100 dinarjev bi zneslo 1,600.000 din. ali 6,400.000 K. Zmanjšajmo deleže na polovico, tedaj dobimo še vedno 3,200.000 K kapitala. Mora pa biti ta banka last UJU in ne morebiti sarno nekaterih učiteljskih magnatov! To zahtevamo že danes in poudarjamo, da ne bomo priznavali nobetie druge učiteljske banke. Bogat in stalen vir dohodkov bi se otvoril UJU s tvornico in zalogo učil. Kolikor mi je znano, niraamo dosedaj še nobene v naši državi. Slovenske šole so bile pod Avstrijo navezane v največji meri na t\Tdko A. Pichlers Witwe & Sohn na Ditnaju ki je bi!a še precej soiidna. Lahko rečemo, da so z malimi izjemami skoro vsa učila, kar se jih nahaja po slovenskih šolah, od te tvrdke. Izjemoma so naročale nekatere višje organizirane šole razne električne, optične i. dr. aparate pri raznih dunajskih špecijalnih tvrdkah. Nekatere šole — a teh je bilo zelo malo — so se zatekale k podjetju nemške češke in gornjeavstrijske učiteljske organizacije, kjer so bile ^rav dobro postrežene. Domače tovarne ali vsaj zaloge nismo imeli. Milijoni slovenskega denarja so šli tekom let v tnjino! Približno tako je bilo na Hrvatskem. Kako je bilo v Srbiji, mi ni znano; dvomim pa, da bi bili imeli Jastno podjetje. UJU! Tu te čaka lepo in hvaležno polje. Treba je le premisllti, kako bi se dalo podjetje v prvem početku financirati. Potem pa bi se bilo treba ozreti po veščakih te stroke, katerih bi se dobilo go tovo tudi nekaj med slovenskim učiteljstvom. Pred več leti sem obiskal razstavo učil pri sv. Jakobu v Ljubljani. Razstavljena so bila poleg učil tvrdke Pichlers Witwe & Sohn tudi najrazitovrstnejša učila različnih kranjskih šol, katere je izdelalo učiteljstvo samo. Videl sem poleg elektroforov in električnih kolovratov najrazličnejše dinamostroje in elektromotorje privatnega izdelka. Miiogo naših tovarišev se peča z gačenjem najra?ličnejših živali. Dosegli so že krasne uspehe in okrasili marsikatero šolo na Slovenskem. Kcliko imanio tovarišev, ki sc pečajo z zbirkami hroščev, metuljev itd. Imamo risarje, slikarje. fotograie. Treba je le pogledati po prostrani naši domovini.  Brez dvoma bi se iz skroniTiih početkov razvilo in povzdignilo tako podjetje do neverjetne višine. Kakor prei, tako poudarjamo tudi tu, da bomo priznali le tako podjetje, ki bo last UJU. Tretjič! V Avstriji smo irneli c. kr. zalogo šolskih knjig, ki je vlekla ogromne dobičke. Kdo sodi na to niesto, ako ne UJU? Učiteljstvo piše knjige za ljudsko šolstvo; ono se muči in trudi. Naj tudi ono žanje! UJU naj v bodoče zalaga in prodaja kniige za Ijudsko šolstvo v Jugoslaviji! In slednjič! Vse stanovske in mladinske Uste naj prevzame v svojo režijo UJU! Vsak jugoslovanski mladinski pisatelj izroči svoj rokopis UJU! Tako bomo postali tudi v teni oziru erootni in edinstveni. V tem pa tiči naša moč, ki nas bo usposobila za velika dela. Ne maramo postati kapitalisti. Pra\ico in dolžnost pa imamo, da storimo vse potrebno za dobro gmotno podlago UJU. Dobička od UJU pa ne bo imelo samo učiteljstvo, ampak ž njim vred tudi država in ves jugoslovanski narod. Postati moramo močan in silen faktor, da nas bodo poznali in vpoštevali povsod — od Celovca do Soluna.