IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7 ŠTEV. 9-10 SEP'! r.MBER-OkTOBER 19% LETO XV XXXVII. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani Prosvetna zveza sklicuje \\\'VII. redni občni zbor na dan 5. novembra 19% ob 9. m i dopoldne v verandni dvorani hotela Union. Dnevni red obsega: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delu. i. Poročilo preglednikov. 4. Volitev 9 odbornikov in 5 preglednikov. 3. Sprememba pravil in sicer S se doda točka 10.. ki naj bi se glasila: Za dosego namenov § 5.. I očka 1.. b. in 9.. se osnuje pod vodstvom gospodarja gospodarski odsek, ki se izvoli na občnem zboru. Ta odsek tvorijo: gospodar, blagajnik, knjižničar in 4 člani, ki jih izvoli vsakoletni občni zbor. Sklepi gospodarskega odseka se predložijo v odobritev vsakokratnemu predsedniku Prosvetne zveze in s tem postanejo polnomočni. 6. Slučajnosti. Včlanjena društva imajo pravico, da se v smislu § 15. poslovnika udeležujejo posvojili zastopnikih občnih zborov. Vsako društvo pošlje po enega zastopnika za vsakih začetih 30 članov. Ti zastopniki morajo imeti s seboj pismeno pooblastilo društvenega odbora. En zastopnik sme zastopati največ 5 društva. Po en glas ima tudi vsak odbornik Prosvetne zveze in vsak predsednik prosvetnega okrožja. Ljubljana, dne 12. oktobra 19%. Dr. F. K. Lukman, 1. r., Miloš Stare. I. r.. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Smernice za bodoče delo v letu 1936-37 Zunanje prireditve, katerih je bilo v preteklem letu precej, so za nami. Pokazale so, da je prosvetno delo sko-ro v sleherni župniji iznova oživelo, da se je zlasli mladina oklenila naših organizacij iu da hoče tudi na prosvetnem polju posvetiti svoje mladostne si h' napredku našega naroda ob svitu križa in Evharistije. čas, v katerem živimo, nam kategorično diktira naše delo. Bije se boj med poganstvom in katoliško cerkvijo, boj med barbarstvom in krščansko kulturo, boj med Kristusom in Antikristom. Sveti Oče l ij XI. je v lepem nagovoru na španske duhovnike izgnance naslovil očetovske besede vesoljnemu svetu, da se ob 12. uri zave svoje nevarnosti: Najsvetejše reči in svetim rečeni posvečene osebe, neprenosljivi zakladi krščanske pobožnosti. kulture in umetnosti, najblagodejnejši zavodi, posvečeni pobožnosti. svete device, katerih roke niso nikomur prizadejale ničesar zlega, ampak delile samo dobroto, častitljivi starčki in otročiči v prvem cvetu življenja, vse je postalo predmet barbarskega klanja in uničevanja po razbrzdanosti najbolj temnih in krutih nagonov človeške strasti, o kateri bi človek sodil, da je nemogoča in katera ni v nasprotju samo z moralnim dostojanstvom človeške osebe, ampak s človeško naravo samo. ki je padla tako globoko. Iz vse te zmesi krvi in težave pa nam stopi nasproti dejstvo, da brat ubija brata! Kaj naj porečemo o tem bratomornem klanju in o klanju, ki ga nameravajo nekateri uprizoriti po vsej zemlji. Ne moremo si misliti drugače, kakor da je to bilo uprizorjeno po satanskih pripravah. ki so uspele, da zanetijo plamen na jneusmil jene jšega sovraštva najprej v Španiji, kakor so že 1o storili v Rusiji, na Kitajskem, v Mehiki 111 drugod. I o je sad svetovne, neprestane zvite propagande, ki si hoče osvojiti vesoljni svet. — Kaj naj cerkev stori, če države same vzdržujejo šole. iz katerih se izganja krščanski pouk. pouk pa. ki v resnici človeško družbo revolucijonira. pa se od zgoraj pospešuje in tipi se celo. da ga časopisje razširja, hvali in povzdiguje, medtem ko skuša krščanstvo pokazati kot nesodobno in eido državi škodljivo. In kaj naj rečemo k temu. če 111110-ge države mladino naravnost odtegujejo vplivu cerkve in se na ta način rušijo tiste ovire, ki jih je postavila vera in cerkev najhujšim strastem in zablodam, iz katerih izvira splošno razdejanje človeške družbe.- I eh očetovskih besedi naša organizacija ne more preslišati. če ravno so te besede preslišale marsikatere države. Kot zvesti sinovi katoliške cerkve se moramo takoj javiti kot prostovoljci v križarsko vojno proti boljševizmu. In vse naše društvene domove moramo odpreti nauku katoliške cerkve, ki kliče v tem trenutku na neizprosen boj proti sodobnemu najhujšemu sovražniku naše vere komunizmu. Dovolj je oklevanja iu omahovanja, dovolj je kompromisov, kjer prihaja boj na ostrino, si- moramo poslužiti tudi vseh modernih tehničnih sredstev, če hočemo sovražnika pregnati iz slovenskih družin, iz slovenskih vasi. iz naših delavnic in tovarn. Za ta boj moramo najprej izvežbati borce voditelje. V ta namen bo v Ljubljani 4. in 5. novembra. ob priliki občnega zbora socialno prosvetni tečaj, na katerem se bodo tečajniki seznanili: I. s sodobno Rusijo, 2. spoznali bodo. kdo vodi bol jševizem. 3. podtalno delo kominterne, 4. sadove komunizma v Mehiki in sodobni Španiji, laki tečaji se lahko vršijo tudi po vseh okrajih, kjer je ljudstvo okuženo s tem brezverskim strupom. \ takih krajih naj potem, ko so izvežbani borci voditelji, priredijo velika javna predavanja s skioptičnimi slikami, kot n. pr.: I. Sodobna Špani ja, v besedi in sliki: 2. Pogled v sodobno Rusijo, v besedi in sliki: 3. Preganjanje krščanstva v Mehiki. Obljubljeni so nam tudi protibol jševiški filmi. Prosvetna zveza pa bo v ta namen tudi porabila radio oddajno postajo, kjer bo imel vsako drugo sredo, počcnši 21. oktobra, g. dr. Ivan Ahčin slična predavanja, kakor na socialnem tečaju. Tako bo beseda, slika, film in radio služil boju proti boljševizmu. Notranje intenzivno delo pa se bo vršilo po fantovskih in dekliških krožkih na tedenskih večerih. V zimskih mesecih se bodo naši fant je na svojih sestankih i/, posebne brošure seznanjali o osnovi komunizma in boljševizma in o kritičnem proučevanju razlik med socialnim redom po nauku katoliške cerkve in med komunističnimi zablodami. Obdelavala se bo tudi t vari na pod naslovom Naša vas«, ki je namenjena spoznavanju naše domače občine in gojitvi farne skupnosti in zavesti, številna predavanja o boljševiški vzgoji, o načinu pridobivan ja komunistov i. t. d. bodo pripravljena. Slična tvarina je določena tudi kot obvezna za dekliške krožke. Iz te tvarino bodo polagali pri prosvetnih tekmah izpit. Tekme bodo obvezne za vse odseke in krožke. Noben odsek se ne bo mogel izgovarjati, da ni bil obveščen o tvarini in da ni prejel smernic za delo. Odseki naj pridno zasledujejo navodila, ki jih bodo prejemali v dopisih, krožki pa v okrožnicah. Ljudski odri morajo tudi sodelovati pri akciji proti boljševizmu. \ ta namen smo izdali igro F. S. Finžgarja Nova zapoved«. Še vedno aktualna je igra istega pisatelja Vse naše«. Socialno globoka in aktualna je tudi igra Boštjan iz predmestja«, dalje igre: Izgubljena ovca«. Križ ali zvezda ter Sestra Annuci jata«. Pri tem delu pa mora sodelovati tudi naš organizacijski tisk. \ ta namen bo prinašal Kres primerne članke in povesti, kakor tudi »Vigred«. Za mesta in trge predlagamo sličen spored prosvetnih večerov, kakršen je spored za mesto Ljubljano. Na sporedu so predavanja iz raznih področij, vendar pa je glavni poudarek na spoznavanju slovenskega naroda in slovenske bitnosti. Temu je posvečenih 7 prosvetnih večerov. Spored večerov: 1936. 1. 2. okt.: Fr. S. Finžgar: Stoletnica Krsta pri Savici. 2. 9. okt.: Dr. Angela Piskernik : Značaj koroških Slovencev. "3. 16. okt.: Prof. Mar jan Dobovšek: Olimpijske igre v Berlinu. 4. 25. okt.: Prof. Janko Mlakar: V tirolskih gorah. 3. 50. okt.: Prof. Filip Terčelj: Go-riški Slovenci in njihov značaj. 6. 6. nov.: Univ. prof. dr. Andrej Snoj: Po stopinjah Izraelcev na Sinaj-sko goro. 7. 13. nov.: Prof. Fr. Baš: Značaj ljudstva na Pohorju. Kozjaku in Slov. goricah. 8. 20. nov.: I)r. A. Brecelj: Spolna vzgoj a. 9. 27. nov.: Dr. Alojzij Kuhar: Med našimi izseljenci. 10. 4. dec.: Dr. J. Hohnjec: Zakaj prosimo za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. 11. II. dec.: Prof. dr. Karol Capuder: Hitlerjeva osebnost in njegov boj. 12. 18. dec.: Ravn. Vinko Zor: Palestina v besedi in sliki. i917. 15. 8. jan.: Prof. dr. Ivan Knific: Preko Severne Amerike. 14. 15. jan.: Univ. prof. Marij Osa-na: Nova velesila v radijskih valovili. 15. 22. jan.: Dr. Ivan Ahčin: Ob 20-letnici ruske revolucije. 16. 29. jan.: Dr. Valentin Meršolj: Z dobrovoljci po Rusiji in Dobrudži. 17. 5. febr.: Anica Lebar: Naš kolodvorski misijon. 18. 12. febr.: Univ. prof. dr. Andrej Snoj: Palestina v luči najnovejših izkopanin. 19. 19. febr.: Dr. Franc Kimovec, st. dekan: Ob Forsterjevi stoletnici. 20. 26. febr.: Univ. prof. dr. Andrej Gosar: Brezposelnost in njeni vzroki. 21. 5. marca: Prosv. inšpektor Ivan Dolence: Ob 20 letnici majske deklaracije. 22. 12. marca: Prof. Jak. Šolar: Naša narodna bitnost. ms Vestnik prosvetnih zvez 19361 Verska vzgoja. Iver ima Prosvetna zveza v svojih pravilih tudi pospeševati in širiti med ljudstvom izobrazbo na podlagi krščansko socialnih načel, zato mora vršiti tudi na tem polju svoje poslanstvo. V Sloveniji je veliko župnij posvečenih sv. Martinu, v marsikateri župniji deluje Vincencijeva konferenca. Vsem tem bo dobro služilo skiop-tično predavanje o sv. Martinu, ki je opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami. Za razne cerkvene praznike in verske organizacije, kot za shode Marijine družbe, za Marijine vrtce, pa tudi za društvene večere priporočamo predavanja o sv. C ecili ji, sv. Luciji, o sv. Agati, o Katarini Aleksandrijski in pa o sv. Evharistij i. To so nova predavanja, ki smo jih šele sedaj uvedli v svojo zbirko. Nova je tudi zbirka, ki šteje 70 koloriranih slik o preganjanju kristjanov v prvih dobah krščanstva. Ta tvarina služi za dvoje lepih verskih predavanj. Na to tvarino se naveže tudi sodobni boj boljševizma proti krščanski veri. Naš farni zvon je naslov lepemu predavanju, ki je tudi opremljeno s slikami. Iz predavanja se vidi, kako tesno je spojeno življenje katoličana z župnijo in s farnim zvonom. To predavanje ni opremljeno samo s slikami, temveč tudi z notami za klavir ali harmonij za vsako sliko. Dobrodošlo bo to predavanje zlasti tamkaj, kjer imajo namen nabaviti nove zvonove. Sodobna Palestina v besedi in sliki« je naslov predavanju, ki je opremljeno z 80 barvanimi slikami, ki so bile to leto prinesene iz Palestine. I udi predavatelj za to serijo je vedno na razpolago. Zlasti mladina ljudskih in meščanskih šol bi morala to serijo videti, na kar se posebno opozarjajo veroučitel j i. — Društveni odbori na j skrbno pazijo tudi v bodoče, da bodo člani vestno izpolnjevali verske dolžnosti. V naši organizaciji ni mesta za suhe veje, temveč za žive mladike. Versko vzgojno delo bodo vršili fantovski odseki na ta način, da bodo priredili v adventnem in postnem času po dekanijah duhovne vaje za fante. Dolžnost odbornikov je, da poskr- be za obilno udeležbo. Poleg splošnih duhovnih va j se bodo vršile fantovske za manjše število udeležencev v naših domovih za duhovne vaje tako v Ljubljani, kakor tudi v Celju. Fantovski prazniki ostanejo isti. kakor.: lansko leto. Na teh dnevih je obveznost s skupnim obhajilom. Svetuje se čim pogostejše pristopanje k mizi Gospodovi. Ker je treznostno gibanje med našimi fanti zelo potrebno, zato bo vodstvo fantovskih odsekov poskrbelo za treznostno obveznice. Gotovo število dni, tednov in mesecev ne bodo pokusili alkoholnih pijač tisti, ki se zavežejo. Slično delo na versko vzgojnem polju bo vršilo tudi Vodstvo dekliških krožkov. Njihovi glavni prazniki so: Praznik Kristusa Kralja, praznik Brezmadežne, Marijino oznanjenje iu Devica Orleanska, te dneve je obvezj 110 skupno sv. obhajilo. Dekleta se vljudno vabijo, da se udeležijo duhovnih vaj, ki jih priredi Kat. akcija v Ljubljani. Otvorjen je dom duhovnih vaj v Liehtenthurnovem zavodu, kamor naj dekleta pridno zahajajo. Organizacijsko delo. \ letu 1933/36 so se poživila skoro vsa izobraževalna in prosvetna društva. Ustanovili smo jih celo tamkaj, kjer doslej niso delovala. A naši škofiji deluje 242 prosvetnih društev. Da bodo pa ta društva res delala in imela tudi med seboj zvezo ter- si tudi medsebojno pomagala, zlasti s predavanji, bo naše organizacijsko delo v bodočem letu posvečeno poživitvi in ustanovitvi dekanijskih odborov. Živahno delujeta dekanijska odbora v Kamniku in 1 rebnjem. Po poslovniku je določeno po členu 131, da se morajo društva, ki spadajo po legi in prometnih zvezah skupaj, združiti v prosvetni okraj. Namen takega okraja je skrbeti za medsebojno pomoč med sosednimi društvi ene okolice, za redno poslovanje društev in za razbremenitev Zveze pri ustanavljanju, podpiranju in pregledovanju društev. Občni zbor tvorijo vsi predsedniki in tajniki društev in okrajni odborniki. Okrajni odbori morajo imeti vsaj vsak mesec »jo, izvršujejo sklepe občnega zbora, ustanavljajo nova društva, podpirajo in pregledujejo društveno delovanje. izvršujejo navodila Zveze in poročajo o stanju in delovanju društev. [ Vodstvo fantovskih odsekov bo priredilo od 16. do 25. novembra organizacijski tečaj, na katerem se bodo tečajniki poučili o prosvetnem in o organizacijskem delu. Po okrožjih se bodo vršili poslovni tečaji za odbornike in se bo uvedel tudi poslovni ■izpit. Vzorni večeri ali bolje rečeno 'popoldnevi fantovski in dekliški se bodo vršili tudi v radio oddajni postaji, počenši s 15. novembrom. \ sak fantovski odsek pa mora v bodočem letu izvesti tudi organizacijo mladcev, t.j.dečkov od 14. do 18. leta. Podrobna navodila za to organizacijo prinašajo dopisi odbornikov fantovskih odsekov za mesec oktober. , Tudi Vodstvo dekliških krožkov bo posvetilo pozornost organizacijskemu delu. Posrečilo se je takoj prvo leto ustanoviti 105 dekliških krožkov, krožkom pa manjka pravih voditeljic. Zato bo Vodstvo priredilo dvodnevni tečaj 14. in 15. novembra. I u-di naraščaj pod imenom mladenke se mora organizirati po vseh krožkih. Članice mladenk postanejo s 14. letom, ko zapustijo ljudsko šolo. Za voditeljice mladenk se bo vršil poseben tečaj v bodoči zimski sezoni. Stanovska izobrazba. • Na lanskem občnem zboru je bilo Prosvetni zvezi naročeno, da posveti večjo pozornost kmetijsko gospodarski vzgoji. Zvesta naročilu občnega zbora je že lansko zimo organizirala celo vrsto kmetijsko gospodarskih predavanj. Bodočo zimo pa bo 20 takih kmetijsko gospodarskih tečajev, ki bodo obsegali skupno do 400 pre-davalnih ur. Predavanja se bodo vršila iz živinoreje, prašičereje, perutni-narstva. o gnojenju, o selekciji živine, ostanovski zavesti, o zadružništvu, poljedelstvu, sadjarstvu, travništvu, mlekarstvu, zelenjavi, kletarstvu, o kulturi zemlje, o zemljiških knjigah, o katastru, socialnem zavarovanju, hi-gijeni, o davkih, o perečih socialnih vprašanjih, vinogradništvu, živino-zdravstvu, vrtnarstvu, knjigovodstvu, državoznanstvu, perečih pravnih zadevah, o elektrifikaciji našega kmetijstva, in sicer bodo tečaji v sledečih prosvetnih društvih: Stična, Bloke, Je-žica, Medija-lzlake, Boh. Bistrica, Dra-gatuš, Vrhnika, Naklo, Semič, Mengeš, Begunje pri Cerknici, Čatež ob Savi, Cerklje pri Kranju, v Kranju, Preski, I rebnjem, Brclu pri Lukovici in na Breznici. Ker so tečaji brezplačni, je s tem prevzela Prosvetna zveza ogromno izdatkov. Sveta dolžnost društev je, da povsod izvedejo dosledno agitacijo za čim večjo udeležbo, ne samo iz dotične župnije, temveč iz cele okolice. Tečaji bodo stali Zvezo do 25.000 Din. Dekliški gospodinjski tečaji se bodo vršili v onih društvih, ki so pravočasno zaprosila za te tečaje. So to tro-mesečni tečaji za dekleta od 16. leta dalje, laki tečaji se točasno vršijo v Metliki, na Igu in v Ambrusu. Opozarjajo se zlasti dekliški krožki, naj mislijo na take tečaje v prihodnji jesenski sezoni in naj se sedaj prijavijo. Tečaji za režiserje, maskerje ljudskih odrov bo 29. in 50. novembra ter I. decembra. Za knjižničarje pa bo tečaj 6. januarja 1957. Naši listi. Vsako Prosvetno društvo naj bo naročeno poleg Domoljuba. Bogoljuba in Slovenca še na sledeče liste: Kres, glasilo slovenskih fantov, ki se zbirajo v fantovskih odsekih, je to najboljši fantovski list. Ako društvo naroči več izvodov pod skupnim naslovom. stane celoletna naročnina 18 Din. Vigred je glasilo slovenskih žena in deklet ter obenem glasilo dekliških krožkov. Letna naročnina znaša 25 Din. Ljudski oder daje smernice našim odrom, jim nudi primerne igre in služi poglobitvi našega igranja. Celoletna naročnina in 4 igre zraven stane Din 60. Naroča se: Ljubljana, Zarni-kova ulica 16. Mentor je zvest prijatelj slovenskemu katoliškemu dijaku in dijakinji. Izhaja že 24 let in je vodnik mladini skozi nevarna leta. Celoletna na- ročnina za društva znaša Din "50. Vsebina je tako pestra, da jo bodo s pridom brali nedijaki člani in članice društva. Naroča se pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Radio tednik je glasilo slovenskih poslušalcev. Ona društva, ki posedujejo radio aparate, naj naročijo tudi to revi jo, ki stane za celo leto Din 110. Vestnik, glasilo odbora Prosvetnih društev, mora biti pri vsaki seji na mizi, pa tudi v bralni sobi naj bo na razpolago. Letna naročnina 13 Din. Zbiralna akcija za centralni Prosvetni dom. Poleg zgoraj omenjenih nalog, ki čakajo naše prosvetne delavce v bodoči sezoni, pa moramo izvesti obširno zbiralno akcijo za centralni Prosvetni dom v Ljubljani. Prosvetna zveza je pred leti osnovala Jegličev sklad« za ta dom. Upravo za ta sklad je izročila zadrugi Lastni dom«, katera si je letos nadela nalogo, da gre preko vseh ovir na delo za uresničitev svoje naloge. Ljubljana pogreša takega doma tako nujno, kakor cvetlica rose, čebelica cvetnega prahu. Ne moremo izvesti načrtov, ki nas čakajo pri snovanju prave katoliške ljudske univerze, ne moremo izvesti dnevnih programov, kot jih ima n. pr. dunajska Urania, ne socialne šole za naše voditelje, za bodoče kulturne, zadružne in politične delavce. Novo na-čelstvo zadruge je osnovalo 5 odsekov, katerih naloga bo izvesti zbiralno akcijo, pripraviti načrte, program in propagando za Prosvetni dom v Ljubljani. Skoro ni danes kinetske fare, ki ne bi imela svoje dvorane ali svojega doma. Pravo živl jenje po društvih pa bo zraslo šele takrat, kadar bodo za vodstvo društev izvežbani voditelji. Ker bodo vsa društva imela od tega neprecenljive koristi, saj bo to šola za njihove voditelje, zato bo nujno potrebno sodelovanje vseh društev. Kako se bo to vršilo, bodo društva pravočasno obveščena. Športno udejstvovanje. nja. kar je popolnoma razumljivo. Mlad človek ne dela samo z duhom, temveč tudi s telesom. Krepiti si mora telo. mišice, če hoče. da bo njegovo j telo bivališče zdrave duše, močne vo- < I je in lepega značaja. Ker pa p ros vet- ] ne organizacije same po dosedanjih zakonih ne morejo vršiti športa v oni j obliki in meri, kakor bi to želeli člani i in kakor zahteva naš čas, zato se je osnovala v Ljubljani športna organi- 1 zacija Planina . Kjerkoli žele gojiti šport, naj se obrnejo na Športni klub Planina . Ljubljana. Miklošičeva ce- 1 sta K). I a športni klub sprejema kot svoje člane le tiste, fante in dekleta, I ki so člani in članice fantovskih od- j sekov oziroma dekliških krožkov pro- i svetnih društev. \ ta namen se bodo vršili tudi posebni športni tečaji. Rrez ? nadaljnjega pa je dovoljeno gojiti rit- ; mične vaje, simbolične vaje, narodne plese tudi po društvih, čeprav nimajo športnega kluba. Kolesarjenje, plavanje, smučarstvo in turistika. tudi to je vsakemu dovoljeno gojiti. Skrbeti je le. da se šport ne pretirava in da se j ne zanemarja nedeljska služba božja in ne kali nedeljski mir. Odbori naj na svoji seji podrobno preštudirajo zgornja navodila in smernice ter sestavijo popolnoma določen program dela v bodoči sezoni. Ta program mora obsegati: L katere tečaje priredi društvo in kdaj, 2. katere prosvetne večere ali prosvetna predavanja s slikami in filmi bo priredil v ■ bodoči sezoni in kdaj. 5. katere igre se bodo igrale in naj se tudi določijo dnevi za uprizoritev in za vaje. 4. določi naj se tedenski red in urnik, kdaj ima sestanke fantovski odsek, kdaj dekliški krožek, in katere ure, kdaj se ] zbira naraščaj oz. mladci in mladenke, ure za skušnje igralcev, pevcev in godcev. Le na ta način je mogoče vzdržati red in disciplino. Knjižničarji naj pregledajo knjižnico, jo spopolnijo z novimi deli, naj uvedejo posebno zbiralno akcijo v dotični župniji in naznanijo na društveni oglasni deski, kdaj je knjižnica odprta. Točnost in red bosta veliko pripomogla, da se bodo v bodoči sezoni naši načrti s pomočjo božjo uresničili. V. Z, Prosvetni program radijske postaje v Ljubljani Veliko pozornost posveča naša ladijska postaja že od svojega početka dalje prosvetnemu programu. Njen namen ni nuditi poslušalcem mrtve znanosti, temveč živo spoznanje, živo spoznanje pa mora biti presajeno v življenje samo. /nanosi, katere človek ne more v življen ju porabiti, je mr-Iva. jalova. Življenje, ki se razvija okrog nas. nujno zahteva velike raz-noličnosti tako v znanosti, kakor tudi v spoznanju. V zrok. da tako malo poznamo ljudi, tiči večkrat v tem, ker smo preveč enostranski. Ne smemo pa tukaj raznoličnosti istovetiti s površnostjo. Za izobraženega velja v današnjih dneh listi človek, ki ima široko obzorje in modro spoznanje. Oboje skupaj šele naredi človeka omikanega. kulturnega. Temeljno načelo, ki je vodilo referente pri sestavi prosvetnega programa, je bilo spoznanje sebe. svoje družbe. svoje ožje in širše domovine. I'ri tem pa ne smemo prezreti sedanjih življenjskih dogodkov. Temu načelu zvesti ho služila vrsta predavanj, kol n.pr.: Narod spoznaj sebe! \ teh predavanjih nam bodo naši kulturni delavci podali nekak prerez značaja Gorenjca, Dolenjca, Notranjca, Goriča-na. Korošca, pokazali nam bodo prebivalce s Pohorja, iz Savinjske doline in Prekmurja. Bitnost naroda odseva prav lepo v narodni pesmi, v šegah in običajih, ki so se do danes ohranili. Dobri poznavalci nam bodo predočili našo narodno pesem, ljubezen do narave. ki jo toliko opevajo pesmice, dalje kako je narodna pesem ohranila vse važne zgodovinske dogodke, kako pesem spremlja človeka od zibelke do groba. Cerkveno leto. noša. način življenja, vse to nam je ohranila pesem. V tovrstnih predavanjih nam bo g. prof. Marolt odkril tako važno poglavje naše bogate folklore. Zgodovina je odsev naše preteklosti. Spoznali bomo našo pokrajino v prazgodovini. \ ideli bomo srednjeveško življenje v gradovih, iznova doživljali junaško dobo Slovencev, ki odseva v kmetskih uporih in turških bojih. Dragocene zaklade in žive priče. visoke umske izobrazbe naših slikarjev in kiparjev si bomo ogledali v predavanju iz umetnostne zgodovine. Slovenija hrani umetnostne spomenike iz romanske dobe. gotske in renesanse. I udi v to področje nas bodo peljali naši umetnostni zgodovinarji. Brata Janez in Jurij Šubic, ki sta ponesla sloves slovenske domovine daleč v zunanji svet, praznujeta svoj jubilej. Njima bomo posvetili v tem letu večjo pozornost. Svojo ožjo domovino hočemo spoznati po predavanjih, ki bodo posvečena našim rekam, mestom in trgom. Predavatelji pa nam ne bodo opisali samo teka naših rek, temveč pokazali nam bodo, kako tesno je spojeno življenje ljudi, ki žive ob Savi. Dravi. Soči in Muri. kako posega reka v način življenja, v pesem in povesti do-tičnega kraja. Posebno poglavje bo tvoril trgovski zemljepis, kateri bo zlasti zanimal poslušalce iz trgovskih k rogov. Nočemo pa spoznati naše zemlje samo na zunaj, temveč se hočemo seznaniti z njenimi bogatimi zakladi, ki jih hrani naša gruda. Skladi premoga, boksita in svinca pričajo o bogastvu naše zemlje, s katerim se moramo čim bol j seznaniti. Kdo se danes ne zanima za pereča socialna vprašanja? Saj se zvija ne samo Evropa, temveč cel svet pod operacijskim nožem socialnih reform in vprašanj. Pogled v sodobno Rusijo, k jer vlada boljševizem, zakulisno delo koniiiiterne. sadovi boljševizma, ki so pognali v Mehiki in Španiji, vse 1o bo predmet socialnega ciklusa, ki ga bo obdelal dober poznavalec socialnih sti u j g. dr. I. Aličin. \ to zimsko sezono pade tudi 20 letnica ruske revolucije. ki je sprožila nebroj vprašanj. Obličje zemlje se spreminja tako rekoč pred našimi očmi, zato bodo gotovo poslušalci z veseljem sledili aktualnim predavanjem, ki posegajo v naše narodno gospodarstvo, kot na primer avtomobilske ceste, elektrifikacija naše domovine, gorske železnice in vzpenjače. neizrabljene vodne sile. motoriziran je naših železnic, vse to nas zanima in z vsem se bomo imeli priliko podrobneje seznaniti ob sobotni aktualni uri. Modroslovju bodo posvečena predavanja univ. prof. g. dr. V ebra, ki bo v tej seziji obdelal nacionalizem in krščanstvo. Iz področja verstev bo priznani predavatelj g. Fr. Terseglav seznanjal radijske poslušalce z Islamom. I udi iz področja psihoanalize, zlasti o Freudovi teoriji, smo sprejeli nekaj predavanj v naš okvirni program. Iz vzgojeslovja bosta podala zanimive izsledki' gg. univ. prof. dr. karol Ozvald in prof. dr. Stanko Gogala. Zdravstvena ura bo tudi v bodoče vsak ponedeljek seznanjala poslušalce z raznimi boleznimi, ki se tako rade vtihotapijo v naše telo. Prezreti ne smemo naših bratov po jeziku severnih iu južnih Slovanov, ko praznujejo svoje znamenite obletnice, se jih hočemo spomniti z besedo in glasbo. Priznani strokovnjaki bodo predavali iz pravosodja, lako bo obdelal v posebnem ciklusu univ. prof. g. dr. Rado kušej novo zakonsko pravo. Med našimi zvestimi poslušalci je veliko število tudi žena in deklet. I udi v bodočem programu ima jo svojo uro ob petkih, tu se bo obravnavala tvarina. ki bo zanimala brez dvoma naše poslušalke, kot: /ena in vzgoja, žena in sociologija, žena in ka-ritativno delo. dalje gospodinjstvo, zadružništvo, s katerim se mora pečati tudi sodobna žena. Nedeljski popoldnevi pa bodo pokazali pravo fantovsko družbo in vsako drugo nedeljo tudi povezanost dekliške družbe. Želja vseh je. da bi napredovali tudi stanovsko. kmetijske ure ob nedeljah bodo služile kmetijski stanovski izobrazbi. delavske pa delavski stanovski izobrazbi. Domačim in tujim političnim dogodkom velja vsakokratni sobotni pregled, ki ga bo tudi v naprej vodil vam dobro znani žurnalist dr. Alojzij kuhar. Vsa ta predavanja naj bi bila podana živahno, zajeta naj bi bila iz sodobnega življenja, ilustrirana pa s primeri iz pesništva, leposlovja in glasbe. Poleg slovenščine se bo uvedla novembra meseca tudi francoščina v obliki konverzacije. To so temeljne smernice bodočega prosvetnega programa v naši postaji. Naša skrb bo torej, da bodo poslušalci dobili v tidi predavanjih dragoceno spoznanje in pregled časov nih dogodkov. Človek se mora pač vedno učiti in izobraževati. Naša izobraževalna naloga se bo končala šele s koncem življenja, kajti > živeti se pravi izobraževati se!« V . Z. Naši bratje in sestre v tujini Jože Premrov (Predavanje za izseljensko nedeljo.) Nad štiristo tisoč naših rodnih sinov in hčera je danes odrezanih od domače grude. Daleč to- in onstran oceanov ustvarjajo žilave slovenske roke dobrine. ki naj služijo blagostanju in napredku tujih narodov. Naša lepa. mala slovenska zemlja je bila pretesna, da bi mogla dati vsem svojim otrokom dovol j prostora in možnost zaže-I jenih živl jen jskih pogojev. V težn ji za poštenim delom in zaslužkom je bil naš človek prisiljen iskati si pri tujih narodih in v daljnih zemljah svojo drugo domovino. In vendar domovina je samo ena! Njej so posvečene misli slovenskega izseljenca, ko v globokih rovih odkriva zaklade zemlje, o njej sanja naš delavec med brnenjem jeklenih tovarniških strojev, njenih polj in livad ne more pozabiti naš kmetovalec, ki ga je usoda zanesla na neizmerne ameriške farme. Ljubezen do rodne grude je ona prirodna spona, ki gre preko vseh razdalj ter vzdržuje in krepi v našem izseljencu narodno zavest in vero v srečno bodočnost n jegove domovine. kot dobra in skrbna mati slovenska domovina ni in ne bo nikdar pozabila svojih sinov in hčera, ki so zdaj raztreseni po širnem svetu. Vsako leto se jih spominja, zlasti pa hite njene mi- slik našim dragim izseljencem ol) vsakoletni izseljenski nedelji, ob tem velikem narodnem prazniku, ki je posvečen skrbi in ljubezni naši krvi v tujini. Po vsej naši lepi domovini kraljevini Jugoslaviji je veliko zanimanja za to našo rodno kri. ki jo zdaj pije mrzla tujina. Naši izseljenci so nam za to veliko domovinsko ljubezen hvaležni: v njihovih srcih se ljubezen do nas in domovine ojači in poglobi. Sa j če pomislimo, da so v tujini prepuščeni samim sebi. v mnogih naselbinah nimajo svojih šol. društev, knjižnic, ne slišijo naše lepe besede in pesmi. nimajo domačega duhovnika, potem se moramo čuditi, da so nam jio tolikih letih ostali še zvesti in da še vedno hrepene po rodni domovini. Delo. ki ga opravljajo naši izseljenci po vseh delih sveta, ni lahko, toda Slovenci se ga niso ustrašili. Zarili so se kot črvi pod zemljo v rudnike in tain garali kot živina, si v potu svojega obraza služili kruh in podpirali domovino. Nešteto slovenskih domov so rešili pred propadom. l)o zadnjih let so pošiljali v domovino vsako leto na milijarde dinarjev, krvavo prislu-žen je bil ta denar, pa so ga ki jub temu radi izročali rodni domovini, ker jo ljubijo kot pravi sinovi in hčere. Zadnja leta pa so spravile žalostne gospodarske razmere, ki so zajele ves svet, tudi naše ljudi v tujini ob delo in kruh. Nešteto pridnih slovenskih rok je zdaj brez dela, brez denarja. Cesto sc zgodi, da nam tujina vrača naše sinove in hčere duševno in telesno uničene brez vseh življenjskih sredstev. Naše najboljše delavne moči nam je vzela tujina, zdaj nam jih pa strte in izmozganc vrača! Mnogi naši izseljenci se z žalostnim srcem obračajo v domovino in prosijo naše pomoči in ljubezni. Mi smo pa tako često gluhi za njihove potrebe in prošnje. In vendar so nam oni poslali že mnogo, mnogo milijard dinarjev. Celo v najtežjih letih gospodarske krize niso pozabili na nas. če pomislimo, da so nam v 1.1955 poslali 192,000.0«» Din. Treba je, da jim tudi mi vračamo l jubezen za ljubezen! Naši ljudje so se pričeli izseljevati okoli I. 1850. in izseljevanje je trajalo do I. 1950. V tem času se je izselilo na vse dele sveta nad 400.000 Slovencev. Izselili so se iz najrevnejših predelov naše domovine. Če premislimo to dejstvo, moramo reči. da izseljevanje za našo domovino ni bila bolezen, ampak življenjska potreba. l»o ugotovitvah občinskih uradov sije . Laško 2.812 20. Slovel) jgradec 1.804 Če prištejemo k temu še izseljence iz ljubljanskega sreza in mesta Maribora. dobimo rezultat, da se je iz Dravske banovine izselilo okoli 180.000 Slovencev. Računati smemo, cla obstoji družina slovenskih izseljencev povprečno iz treh ali štirih oseb, potem imamo iz Dravske banovine nad 400.000 Slovencev v inozemstvu. Tu pa niso všteti Slovenci iz črnomel jskega sreza. iz slovenskega Primorja in iz slovenskega dela koroške. Če prištejemo k prejšnjemu številu še te Slovence. potem ji' slovenske krvi nad 1,000.0(10 izven državnih meja. To je ogromna številka za naš mali slovenski narod! k je bivajo Slovenci v tujini? 1. \ Zed. državah Severne Amerike 280.000 Slovencev 2. \ Argetini (Južna Amerika) 50.000 Slovencev 3. \ ostalih deželah Juž. Amerike 10.000 Slovencev 4. V Kanadi 12.000 3. V Avstraliji 500 (). V Nemči.j i 50.000 7. v Franciji 20.000 S. v Belgiji 6.000 9. v 1 lolandij i 5.000 10. v Avstriji (Cr adec in Dunaj) 20.000 Slovencev 11. \ Egiptu 15.000 12. v Čehoslovašk i 1.000 15. V Poljski 500 14. v Rusi j i 751 13. v Rumuniji 247 16. v Turčiji 82 r. v Bolgari j i 43i 18. v Grčiji 112 19. v Palestini 28 20. v Španiji 254 21. v japonski 17 22. v Kitajski 26 25. v Švedski 25 24. v Norveški 15 25. v Irski 17 26. v Angliji 207 27. v Škotski 18 28. \ Skandinavi j i 16 Skupaj 450.022 Slovencev I o je ogromna številka za naš mali slovenski narod! Mirno lahko trdimo, da je danes več kot polovica Slovencev izven državnih meja naše domovine. Večje slovenske naselbine imajo slovenske župnije in slovenske šole, zlasti v Severni Ameriki, kjer zdaj deluje nad 100 slovenskih duhovnikov. Po drugih državah pa, kjer Slovenci niso kompaktno naseljeni, pogrešajo vsega tega, zaradi tega pa jim grozi marsikje moralni in narodni pogin. Utonili bodo v ogromnem tu jem morju, če jim ne bomo priskočili na pomoč takoj! Marsikje mlajši rod ne zna več jezika svojih staršev in tudi ne poznajo svoji' prave domovine in tako se cesto zgodi, da mislijo in pripovedujejo tujcem. da so doma iz Avstrije! In to po tolikih letih naše nove domovine Jugoslavije! Kako se jim zdaj godi? t e bi bilo mogoče, bi se jih zelo mnogo vrnilo takoj v domovino. Mnogi so brez dela. kruha in celo brez strehe. Tuje dr- žave jih ne ščitijo, ker nimamo z njimi sklenjenih konvencij, kot so to pravočasno storile druge države. Naši izseljenci leta in leta plaču jejo ogromne prispevke v razne zavarovalne delavske fonde, pa jih kljub temu na stara leta mečejo na cesto, da morajo iti brez vseh sredstev v domovino umirat. njihov krvavo prisluženi denar pa ostane v tujini. l)o danes je ostalo v tujini že na milijone našega denarja, pa to vsled tega. ker smo se do zdaj vse premalo brigali za našo kri v tujini. /a zgled bodi omenjen samo en primer: I.. 1929 je umrl Anton K. v l SA. Domači se zanj niso brigali. Imel je prihranjenih 50.(1311 dolarjev, to je 2,5«9.«00 Din in ti so ostali v l SA. namesto da bi jih bila dobila naša domovina. Podobnih primerov je nebroj, ki se še zdaj ponavljajo! žalostno dejstvo! Niti toliko se ne brigamo, da bi ves denar prišel v domovino! Kako skrbimo za naše izseljence? Na splošno smemo trditi, da do zdaj nismo zanje storili skoro ničesar. Spomnili smo si- nanje le tedaj, kadar so nam poslali kaj denarja. Denarno ljubezen smo imeli, bratske pa nikoli! Kdino »Družba sv. Rafaela« v Ljubljani. ta skrbna mati naših izseljencev. je z veliko ljubeznijo delala in še zdaj deluje za naše izseljence. To je privatna družba, ki se vzdržuje z milodari naših izseljencev in dobrih src v domovini. Na izseljenskem po-prišču ima Rafaelova družba že neminljive zasluge. Mnogim našim izseljencem je že rešila imetje in jih obvarovala pred moralnim in narodnim poginom. Na pobudo dolgoletnega izseljenca in sedanjega predsednika gospoda p. Kazimirja / a k r a j š k a je Rafaelova družba uvedla izseljensko nedeljo, ki se je spočetka obhajala samo v Dravski banovini, zdaj pa jo praznuje vsa naša domovina. Rafaelova družba izdaja mesečno glasilo »Izseljenski vestni k Rafael«, ki omogoča trdne in žive \ezi med našimi izseljenci in domovino. Naročnina stane letno samo 12.— Din. Za letošnjo izseljensko nedeljo, ki bo 29. novembra, želi Družba sv. Rafaela pokloniti našim številnim izseljen- ceni »Izseljenski koledar«, kjer bodo imena vseli naših članov in dobrotnikov. Do zdaj ima družba šele 250 članov, ki podpirajo njeno prevažno versko, narodno in kulturno delo za izseljence. Za naš veliki narodni praznik ob priliki izseljenske nedelje želi Družba sv. Rafaela pokloniti našim izseljencem saj 4000 novih članov, zato prosi, da pristopite v velikem številu \ njen krog. Letna članarina znaša za osebno 10.— Din, za društva, zavode in trgovine pa 100.— Din. Naj bi ne bilo niti enega prosvetnega društva, ki bi ne hotelo biti tudi član Rafaelove družbe! ložnih krikov naših izseljencev iz tujine naj nihče ne presliši, ampak naj jim skuša pomagati vsak izmed nas po svojih močeh in zmožnostih. Društvena kronika Občni zbori so .se vršili: v Šenčurju pri Kranju 25. avgusta 1956: v Škofji Loki 3. septembra: v Čemšeniku 16. septembra: na Breznici 20. septembra: na Ježici 21. septembra: na Viču 25. septembra: na Rovih 27. septembra: v Žireh 27. septembra: v št. Jakobu ob Savi 27. septembra:, v Št. Juriju pri Grosupljem 2~. septembra: v Predos-ljih 27. septembra: v Sostrem 27. septembra: v Šmihelu pri Novem mestu 27. septembra: v Mekinjah 2". septembra: v Novem mestu 1. oktobra; v Dolu pri Ljubljani 4. oktobra; pri Sveti Trojici nad Moravčami 4. oktobra: v Hrušici pri Ljubljani 4. oktobra; v Naklem 4. oktobra; pri Sv. Krištofu v Ljubljani S. oktobra. kovor pri Tržiču. Na Mali Šmaren popoldne smo pri nas imeli veliko slovesnost, fantje in dekleta v narodnih nošah so sprejeli goste iz Tržiča, Križ in od drugod ter jih pel jali najprej k slovesnim litani-jam v župno cerkev, nato pa v dolgem sprevodu do novega prosvetnega doma. Na čelu so šle tri društvene zastave, nato pa vsi člani in članice ter ves naraščaj kovorskega prosvetnega društva, za njimi drugi. Predsednik je potem uvodoma spominjal na ustanovitev društva in njegove težke ure pod prejšnjim režimom. Govornik dr. Jože Pogačnik je izredno številnemu občinstvu tolmačil potrebo slovenske katoliške prosvete ter jo utemeljeval iz slovenske in slovanske zgodovine, iz potreb fare in občine, posameznega stanu in posameznega človeka. I )omači Župnik Anton Hostnik je potem opra- vil obredni blagoslov novega, sicer skromnega, pa prisrčnega in krasno urejenega Prosvetnega doma. Domači in sosedni odseki so potem nastopili z lepo izvajanimi gimnastičnimi ter ritmičnimi vajami, spremljala jih je tr-žiška godba. Posebno tržiški odseki so želi mnogo odobravanja. Pogrnjene mize, godba, skrbna postrežba ter prosta zabava so potem pomagale do prisrčnega razpoloženja vsega občinstva. Mlado kovorsko društvo je v nekaj le-lili obstoja dobilo že tudi svoj dom! Takega navdušenja ne pomni vsa fara! Prosvetni dan na Breznici. Breznica na Gorenjskem je proslavila v nedeljo 27. septembra svečano 30 letnico Prosvetnega društva. Že na predvečer so domačini zažgali kresove po gorah, pa tudi na vasi, ob katerem so se zbrali društveniki na pravo gorenjsko kresovanje. lani so ustanovitelji pripovedovali anekdote iz svojih mladih let, ko še ni bilo društva ter kako so ga ustanavljali, da se je po 30 tih letih razrasel v to, kar je danes. Pisatelj Janez Jalen, domačin z Roden, je ob tej priliki imel govor, v katerem je bodril na delo za pravo narodno prosveto. Tamburaši in pevski zbor pa so poživljali kresovanje do pozne noči. Drugi dan je bil slavnostni sprevod po Breznici, v katerem so budile veliko navdušenje številne narodne noše ter lepe skupine, noseč v sprevodu podobe najznamenitejših brezniških rojakov, Prešerna, škofa Pogača rja. Čopa, Finžgarja, I onio Zupana. Svetino itd., saj je znano, da je samo ta fara dala nad 120 izobražencev našemu narodu. In na to so Brez-ničani ponosni! Cerkveni govor je imel rojak in Prešernov sorodnik župnik \ ovk iz Tržiča, glavni prosvetni govor pa dr. Šmajd iz Radovljice. Popoldne je imela godba z Jesenic svoj koncert. Po slovesnih ve-černicah pa je bila v Prosvetnem domu akademija, katere se je udeležilo toliko ljudi, da je rekel brezniški oča-nec: \ se preveč!« Akademija je poudarjala veliko ljubezen do slovenstva ter poleg Župančiča (Duma) in Preglja (Makabejci) predvajala samo dela domačinov, tako Finžgarja (prizor iz Naše krvi«: grunt ima korenine do pekla) ter Jalena (prizor iz Doma : naš narod bo živel!). Na akademiji je imel slavnostni govor pisatelj Finžgar, ki je poudarjal prav lo ljubezen do domačije, do vsega, kai- je našega, do naše zgodovine in naše vere. Po akademiji je bila prosta zabava. Pokroviteljstvo nad izredno zanimivo proslavo te duhovno tako bogate gorenjske fare je prevzel ban dr. Natlačen, ki pa se zaradi zadržanosti ni mogel osebno udeležiti. Občni zbor prosvetnega društva v Kranju. Iz predsedniškega poročila, ki ga je podal društveni predsednik g. kokalj posnemamo, 'da je imelo društvo v preteklem letu kaj živahno delovanje. Društvenih odsekov je pet in sicer: dramatični, pevski, fantovski, dekliški in godbeni. Društvo je priredilo v preteklem letu sedem prosvetnih večerov, ki so liili vsi prav dobro obiskani. Odbor je razmotrival o svojem delu na I I sejali. katerih so se odborniki redno udeleževali. Društvo se je udeleževalo prireditev in nastopov bratskih društev širom Gorenjske. Predsednik je v svojem govoru lepo razvijal program in cilj našega prosvetnega društva. Napočil je čas, ki zahteva veliko večjo aktivnost pozitivnih narodnih sil. da premagajo sovražnika. ki dviga glavo širom sveta in ki se imenuje komunizem. Mrtvaški duh uničen ja vsega, kar je katoli- ško. se čuti že preko vse Evrope. Zato moramo danes v katoliški prosveti posebno poudarjati jasnost, odločnost in borbenost. \ prosvetnih in socialnih vprašanjih moramo biti vsaj toliko brezkompromisni, kakor so komunisti. Nov duh in z njim nov človek mora vstati v naših domovih z nalogo zavreti val komunizma. Zato pa vsi domoljubi brez razlike na stan in poklic v naša katoliška prosvetna društva. da bo armada čim mogočnejša, kljub težkim časom, v katerih danes živimo, ostane osnova vsega delovanja v našem društvu: katoliški nauk, pri katerem bomo poudarjali zlasti socialno stran in vzgojo srca in izobrazbo duha. Naše geslo in naš cilj bodi: za liberalizmom mora pasti še židovski komunizem, da bo bodočnost katoliška! Društveni blagajnik g. dr. Simončič je poročal, da je znašal denarni promet društva v preteklem letu Din 82.>20.0; in sicer dohodkov 42.710.75 Din in izdatkov 39.809.28 Din. Med dohodke je prvič v zgodovini društva zabeležena podpora mestne občine Din 4.000. koncem leta ima društveni blagajnik v svoji blagajni še 2.901.47 Din. Zanimivo je ugotoviti, da je društvo plačalo v preteklem letu na taksah 4.121 Din. kar predstavlja že kar dobrega davkoplačevalca. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Društveni tajnik g. Eržen je poročal. da je društvo preteklo leto prejelo 55 raznih dopisov, odposlalo pa ~2. Društvo se je udeležilo številnih društvenih in verskih prireditev po raznih krajih naše domovine, k večnemu počitku smo spremili med letom z našo društveno zastavo gospodično Angelo Hafnerjevo, g. Mihaela Zevnika in g. Mohorja. Naj jim bo Bog bogat plačnik za n jihovo delo. Poročilo tajnika je bilo sprejeto z vel i ki m odobravati jem. knjižničar g. \ ertovšek poroča, da vsebuje knjižnica 2105 knjig, katere so člani, 14(> po številu, med letom pridno prebirali. Za dramatični odsek l judski oder« je poročal njegov predsednik g. Tre- falt. Uprizorjenih je hilo v pretekli sezoni 14 predstav. Oder je priredil med letom za svoje člane strokovno predavanje. Za bodočo sezono se je preskrbel z deli. ki jih bo tekom sezone uprizoril. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Za pevski odsek je poročal g. Gra-šie. Društvo ima kar štiri pevske zbore in sicer dva moška in dva mešana zbora. Pevske vaje so si- vršile redno. Moški zbor. ki slovi daleč naokrog, je imel v preteklem letu H javnih nastopov tako v domačem društvu, kakor tudi pri raznih prireditvah, katere so priredila razna društva in organizacije v Kranju. V imenu fantovskega odseka je poročal g. Gogala Jardo. Iz tega poročila sledi, rednih članic. Polletni občni zbor je bil I-, maja I95(>. Si- j je bilo 14. sestankov pa 10. Pri sestankih smo čitale iz sv. pisma, nato so bila razna poučna predavanja, deklamaci-je in dramatični nastopi, kratka molitev in himna Povsod Boga . Pozimi so bili dekliški večeri, na katerih so se učile članice vezti ter krojiti obleko ter perilo. Bili so po "i krat na mesec. Dekliški krožek je gojil tudi šport. Načelnica se je udeležila športnega tečaja v Ljubljani. Vadile so se simbolične vaje. Skupno z Marijino družbo je imel krožek 2 prireditvi: igro Prisegam in 2~>. marca Materinski dan. I eda j so nastopile članice S simboličnimi vajami, govorom, dekla-macijo in petjem. 18 članic si' je udeležilo lepega izleta na Zabreško planino. Krožek ima v blagajni >14.75 Din gotovine. Rednih članic je sedaj 49. Poročila se odobre soglasno. Preglednik Erjavec Egidij poroča, v.a so pregledali vse poslovne knjige lir jih našli v redu. Odboru predlaga absolutori.j. kar občni zbor odobri. Nato je sledila volitev odbora. Knjižnica Dr. Robert Neubauer: TBC jetika, zdravim v pouk, bolnim v pogum. Izdala in založila Protituberkulozna zveza v Ljubljani, Čopova ulica I. Cena Din 5.—. S to knjižico, ki obsega 84 strani, smo dobili prepotrebna navodila za borbo proti morilki jetiki. Ako pomislimo, da odpade v Jugoslaviji 23 smrtnih žrtev izmed 10.000 na jetiki. Med evropskimi državami nosi Jugoslavija rekord v umrljivosti za jetiko. Prav zaradi tega dejstva si moramo učitelji še posebej šteti v svojo dolžnost in nalogo, delati z vsemi močmi proti razširjenju te bolezni. Najlepša navodila, najboljše podatke za to svoje delo dobimo prav v omenjeni knjigi. Nizka cena omogoča vsakomur nabavo prepotrebne knjige, predvsem pa ne bo smela bili brez n je nobena šola. Gradovi in graščine \ narodnem izročilu. 1. Gradovi in graščine ob Savinji. Sotli in Savi. Priredil Janko Orožen. Celje 1956. Strani 268. Cena 30 Din. Samozaložba. Avtor knjige je zbral zanimivo in za domoznanski pouk nujno potrebno dradivo. ki bo prav dobro služilo uči-teljstvu narodnih šol pri zemljepisju. \ drugem zvezku namerava obdelati gradove in graščine ob Dravi in Muri. Na žalost so razmere seda j take. tla je moral avtor izdati delo v samozaložbi. Izdaja drugega dela je v mnogem odvisna od uspega prvega dela. Knjigo priporočamo v nakup šolam in učiteljstvu. ki bo v njej našlo zelo mnogo izčrpno in pregledno obdelanega gradiva za domoznanski pouk. Vsebina: Oklic za XXXVIl. redni občni zbor Prosvetne zveze \ Ljubljani.— Smernice za bodoče delo v letu 1956-37. — Prosvetni program radijske postaje v Ljubl jani.— Naši bratje in sestre v tu jini.— Društvena kronika. — Knjižnica.