Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 1
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Počitnice so tu, kaj pa varstvo za otroke?   .... 4
SŠGZ: 
Gospodarstveniki o investicijskih projektih, 
gospodarstvu v preteklem letu in bilžajočih 
volitvah v zbornici  ................................................. 6
Občinski svet Mozirje: 
Svetniki za selitev knjižnice le, če bo 
občina zaprla finančno konstrukcijo  .............. 6
Poletna sezona na Golteh: 
Golte bodo uspešne le, če bodo 
sodelovale s ponudniki širšega območja  ..... 7
Mihael Miha Fajfar: 
Mali vinogradnik z velikimi uspehi  ................... 8
PGD Šmartno ob Dreti:
Ob 1 10-letnici podelili pohvale 
za pomoč in sodelovanje  ................................. 11
Rečica ob Savinji:
38. tradicionalna prireditev 
Od lipe do prangerja ........................................... 14
Zlati mladi raziskovalci:
Med najboljšimi Luka Humar, 
Lara Krivec in Žal Luc Krajnc  ........................... 19
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 27, 7. julij 2017. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Kam med počitnicami? V novinarsko šolo!
V skoraj nepregledni množici ponudb za po-
čitniško angažiranje otrok sem na spletu zasle-
dil tudi ponudbo za udeležbo na Časorisovi no-
vinarski šoli. Zaradi »profesionalne deformaci-
je« me je zanimalo, kaj omenjena šola ponuja in 
kdo jo organizira.
Ugotovil sem, da je Časoris spletni časopis 
za otroke. Še posebej je namenjen osnovnošol-
cem od 6. do 9. razreda, ki jih zanimajo informa-
cije iz domovine in sveta. Izdajatelj Časorisa se 
zaveda, da otroci današnjega časa iščejo novi-
ce predvsem na spletu, mnogi pa ne ločijo med 
pravimi in lažnimi. Časoris jim ponuja kakovo-
stne novice v jeziku, ki jim je blizu.
Letos prvič organizirajo počitniški program za 
najstnike - Časorisovo novinarsko šolo v Ljublja-
ni. Udeležence vabijo s temle nagovorom: »Vam 
je poleti dolgčas? Bi snemali video prispevke in 
fotografije ter pisali odmevne in razburljive član-
ke o vsem, kar se poleti dogaja v mestu? Pridru-
žite se Časorisovi ekipi in spoznajte osnove no-
vinarstva in medijskega ustvarjanja. 
Seznanili se boste s temeljnimi novinarskimi 
žanri in se preizkusili v njih. Pod mentorstvom 
izvajalke boste pripravljali novinarske prispev-
ke za spletni časopis Časoris in tako osvaja-
li veščine pisanja, fotografiranja in ustvarjanja 
video vsebin. Spoznavali boste tehnike intervju-
vanja. Urili se boste v komunikaciji z različnimi 
sogovorniki. Seznanili se boste s predstavitvijo 
vsebin na različnih družabnih omrežjih, z različ-
nimi mediji ter z medijsko in novinarsko etiko. 
Razvili boste svoje komunikacijske veščine, 
ustvarjalnost in spretnost v izražanju. Ker vse to 
ni dovolj, boste izvedeli, kako vsebine učinkovito 
predstaviti na facebooku, twitterju in youtubu. A 
ker se tudi mi radi učimo od mladih, vam bomo 
prepustili proste roke pri snapchatu. Imeli boste 
priložnost, da si zamislite učinkovito Časorisovo 
snapchat strategijo.«
Program novinarske šole izvaja dr. Sonja Mer-
ljak Zdovc, urednica spletnega časopisa Časo-
ris, ki je bila vrsto let novinarka in urednica pri 
časopisu Delo, za svoje novinarsko delo pa je bi-
la večkrat nominirana za različne evropske novi-
narske nagrade in za naziv Slovenka leta. O no-
vinarstvu in etiki predava na Fakulteti za huma-
nistične študije Univerze na Primorskem.
Menim, da je zamisel odlična in vredna po-
snemanja v našem lokalnem okolju. Če bi bi-
li na kakšni šoli ali drugi organizaciji, ki ni zapr-
ta za občinske plotove, prihodnje poletje priprav-
ljeni sprejeti ta izziv, bi jim v uredništvu Savinj-
skih novic z veseljem priskočili na pomoč. Zna-
nje komuniciranja lahko mladim v življenju na-
mreč pomaga bolj kot marsikatera druga vešči-
na. Torej … 
(PV)
(PV)
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 4
Tema tedna, Aktualno
NA REČICI OB SAVINJI CENTER ZA DRUŽINE MEDGEN HIŠA 
Center bo sofinanciran do 
konca leta 2020
Predsednica Društva prijateljev 
mladine Rečica ob Savinji Lara 
Selišnik je na ministrstvu za delo, 
družino, socialne zadeve in ena-
ke možnosti podpisala pogodbo 
za sofinanciranje delovanja cen-
trov za družine. Med 23 prijavljeni-
mi vsebinami je namreč kot prija-
vitelju uspelo tudi rečiškemu dru-
štvu ob izdatni pomoči matične 
občine. 
Tako na Rečici ob Savinji v pro-
storih Medgen borze izvajajo vse-
bine Centra za družine Medgen hi-
ša, ki je v prvi vrsti namenjena dru-
ženju različnih generacij in zagota-
vljanju prostora za neformalno dru-
ženje z namenom srečevanja ozi-
roma neformalnega prenosa naj-
različnejših vsakodnevnih pozitiv-
nih praks med otroki, mladostniki, 
odraslimi oziroma družinami. Cen-
ter bo sofinanciran do konca leta 
2020. 
Poleg tega pripravljajo izobraže-
valne in praktične delavnice na te-
mo razvijanja pozitivnega staršev-
stva, izvajajo počitniške aktivnosti 
za otroke in organizirajo občasno 
varstvo otrok ter aktivnosti, name-
njene vsem družinskim članom, 
za organizirano in kakovostno pre-
življanje prostega časa. 
SU
POČITNICE SO TU, KAJ PA VARSTVO ZA OTROKE?
Tudi v naši dolini se najdeta tako varstvo kot zabava 
za otroke
Konec junija so otroci in mladostniki nastopili poletne poči-
tnice. Dobra dva meseca brez šolskih obveznosti se veselijo 
tudi njihovi starši, a hkrati je veliko tistih z mlajšimi otroci, ki 
se zaskrbljeno sprašujejo, kje iskati varstvo zanje. Kar se ti-
če dejavnosti za otroke, se v naši dolini ponuja pester izbor. Z 
njimi si lahko popestrijo vsaj dopoldan, nekaj je tudi povsem 
brezplačnih. Če je vaš otrok pripravljen izven doma preživeti 
več dni in je primerne starosti, je izbor še bolj pester, seveda 
tudi precej dražji.
PROSTOVOLJSKE ORGANIZACIJE
Poletne nekajurne dejavnosti v 
dolini organizira več organizacij in 
društev, veliko povsem brezplač-
no ali za manjši prispevek. Zveza 
prijateljev mladine Slovenije orga-
nizira delavnice v okviru svojih lo-
kalnih društev po državi. Na Rečici 
ob Savinji je lokalno društvo prijate-
ljev mladine ob pomoči občine us-
pelo na razpisu, ki bo družinam in 
predvsem otrokom prinesel veliko 
zanimivih vsebin. V prostorih Med-
gen borze namreč izvajajo vsebine 
Centra za družine. Tako od prvega 
ponedeljka v juliju ves teden v do-
poldanskih urah poteka varstvo za 
otroke, popestreno z različnimi de-
javnostmi.
VELIKO ŠTEVILO 
ZGORNJESAVINJSKIH OTROK 
PRIVABIJO ORATORIJI 
Župnije nudijo nekajdnevno 
oziroma tedensko varstvo otrok 
v okviru oratorijev. Gre za široko 
vzgojno prostočasno dogajanje, 
ki že skoraj tri desetletja poteka 
v slovenskih župnijah. Po infor-
macijah, ki so bile v času pripra-
ve članka dosegljive na spletni 
strani www.oratorij.net, so imeli 
v Mozirju oratorij ta teden, v Gor -
njem Gradu bo potekal v drugi 
polovici avgusta, prav tako v Na-
zarjah. Samo v omenjenih treh 
župnijah se je v lanskem letu ora-
torijev udeležilo okoli 250 otrok. 
Za ostale naše župnije informa-
cij o letošnjih oratorijih še ni bi-
lo, vendar se načeloma izvajajo 
še marsikje. 
DRUŠTVA SKRBIJO ZA 
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 
SVOJEGA PODMLADKA
Počitniško varstvo izvajajo tu-
di v nekaterih društvih, in sicer 
s tovrstno dejavnostjo pomaga-
jo staršem sočlanom, ki se v po-
letnem času znajdejo v stiski z 
varstvom. V Društvu Sožitje Zgor-
nje Savinjske doline so v ponede-
ljek pričeli z dvotedenskim dopol-
danskim varstvom otrok s poseb-
nimi potrebami, staršem se pri-
lagajajo tudi glede časa priho-
da otrok. 
Varstvo skozi ves dopoldan v 
okviru društva je redkost, a v na-
ši dolini jih deluje še veliko, ki pro-
stovoljsko organizirajo dejavnosti 
za otroke. Planinska društva orga-
nizirajo tabore ali nekajdnevne iz-
lete za svoj društveni podmladek, 
kot to vsako leto naredijo v PD Na-
zarje. 
Za otroke, ki svoj čas radi pre-
živijo v naravi, so odlična ideja tu-
di skavti ali taborniška društva. Ta-
ko Taborniško društvo Rod Soto-
čje Nazarje-Kokarje na taborjenje 
na Lazah nad Kokarjah vabi v ča-
su med 10. in 15. julijem. 
Tudi nekatera zgornjesavinj-
ska gasilska društva organizirajo 
obmorska letovanja za svoj pod-
mladek. Za zelo ugodno ceno ot-
roci preživijo teden dni ob morju 
v varstvu njim poznanih anima-
torjev.
NA POMOČ STARŠEM LAHKO 
PRISTOPIJO TUDI 
OBČINE
Na trgu je veliko različnih ponu-
dnikov, ki organizirajo varstvo ot-
rok, a navadno precej stanejo. Tu-
di nekatere osnovne šole organi-
zirajo počitniško varstvo, a vpra-
šanje, kako otroci sprejemajo to, 
da so tudi med počitnicami v šol-
skem okolju. Cenovno ugodno re-
šitev ponekod ponujajo kar sa-
me občine. Tako na primer v ob-
čini Hoče – Slivnica z organizaci-
jo poletnega tabora poskrbijo za 
dnevno varstvo otrok. Odziv dru-
žin je zelo pozitiven, kako ne bi bil, 
saj imajo starši v vseh občinah te 
potrebe. Na omenjeni občini pravi-
jo, da lahko na ta način na pomoč 
staršem pristopi prav vsaka obči-
na, saj ne gre za zelo velik strošek. 
Ideja je vsekakor na mestu in bi jo 
lahko povzele tudi zgornjesavinj-
ske občine. S tem bi razbremeni-
le številne družine iz svojega oko-
lja, ki se srečujejo s problemom 
počitniškega varstva osnovnošol-
skih otrok.
Tatiana Golob
Nekatera društva v dolini, med njimi društvo Sožitje Zgornje Savinjske 
doline, med poletnimi počitnicami organizirajo zabavne dejavnosti za 
otroke in hkrati poskrbijo za njihovo varstvo. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 5
Aktualno, Iz občin
OBČINSKI SVET LJUBNO
Predlagane spremembe aktov gladko 
skozi prvo obravnavo
V lanskem letu je bil na Občini Ljubno izve-
den pregled aktov občine. Pregled je izvedla 
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in re-
gionalno politiko in pri tem ugotovila določena 
neskladja z veljavnimi predpisi. V zvezi s tem je 
služba občini naložila ureditev in popravek ne-
katerih aktov. 
Na zadnji seji občinskega sveta so tako v prvi 
obravnavi pregledali predloge statuta občine, 
poslovnikov občinskega sveta in nadzornega 
odbora. Prevetrili so tudi tri predloge odlokov, in 
sicer o pokopališkem redu, o javnem redu in mi-
ru ter o določitvi volilnih enot za volitve članov v 
občinski svet in za volitve župana v občini. Vse 
naštete predpise je občinski svet v prvi obravna-
vi potrdil.
V drugem branju so obravnavali predlog od-
loka o ustanovitvi Javnega zavoda Glasbena 
šola Nazarje in predlog odloka o ustanovitvi sve-
ta ustanoviteljic. Oba dokumenta so s sklepoma 
potrdili.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Svetniki 
sprejeli odloka 
o prenehanju 
ureditvenih načrtov
Na zadnjo sejo solčavskega občinskega sve-
ta je županja Katarina Prelesnik uvrstila točki o 
prenehanju veljavnosti odlokov o ureditvenem 
načrtu (UN) za naselje Solčava in za območje 
Plest-Poljanca v Logarski dolini. Svetniki so od-
loka, ki govorita o prenehanju odlokov o uredit-
venih načrtih, soglasno sprejeli.
Županja je uvodoma povedala, da je na ob-
močju naselja Solčava v veljavi prostorski akt 
Ureditveni načrt Solčava, ki natančno določa 
gradnje. Ker so se težnje in način urejanja v ča-
su od sprejema ureditvenega načrta spremeni-
le, posegi, ki so bili načrtovani z UN Solčava, ni-
so več aktualni. Zaradi tega prihaja pri gradnji 
različnih objektov, predvsem pri gradnji nezah-
tevnih in enostavnih objektov, do tako imeno-
vanih birokratskih ovir. Posledično je bil podan 
predlog, da obstoječ odlok o UN Solčava prene-
ha veljati in začne veljati tako imenovani PUP ce-
lota, ki sicer velja za večji del občine. 
Svetniki so s predlogom soglašali. Prav tako 
so bili enotnega mnenja, da se sprejme odlok o 
prenehanju leta 1994 sprejetega odloka o ure-
ditvenem načrtu Plest-Poljanca v Logarski doli-
ni, kjer je bila situacija podobna. 
Marija Lebar
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
Za ohranitev bolnišnice skoraj 17 tisoč podpisov
Potem ko je ministrica za zdravje Milojka Ko-
lar Celarc sporočila, da na ministrstvu priprav-
ljajo pripojitev Bolnišnice Topolšica k Splošni 
bolnišnici Celje, se je zganila civilna družba, ki 
tej odločitvi nasprotuje, prav tako ji nasprotuje-
jo v lokalnih skupnostih. Civilna iniciativa je pri-
čela z zbiranjem podpisov podpore za ohrani-
tev topolške bolnišnice in v kratkem času zbra-
la 16.779 podpisov. 
ZA PREDLAGANO PRIPOJITEV NI RAZLOGOV
V okviru akcije civilne iniciative je bila v Topol-
šici organizirana tematska okrogla miza. Kot 
menijo v iniciativi, je razprava pokazala, da za 
pripojitev, kot je predlagana, ni utemeljenih ra-
zlogov. S temi zaključki, s problematiko in zbra-
nimi podpisi so seznanili predsednika vlade dr. 
Mira Cerarja, predsednika državnega zbora Mi-
lana Brgleza in komisijo državnega zbora za pe-
ticije. Stranka SDS je podala zahtevo za sklic iz-
redne seje odbora za zdravstvo. Zaenkrat v ci-
vilni iniciativi še pričakujejo odgovore pristojnih.
OD MINISTRSTVA DENAR ZA PLAČE IN 
OBVEZNOSTI 
Na ministrstvu za zdravje medtem, kot piše 
Mojca Marot v časniku Dnevnik, pravijo, da so 
za nemoteno dejavnost bolnišnice letos name-
nili že preko 1,1 milijona evrov. Zagotavljajo, da 
bolnišnične dejavnosti v Topolšici ne namerava-
jo ukiniti, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da je mini-
strica v maju podpisala pogodbo za nakup treh 
novih rentgenskih aparatov v višini pol milijona 
evrov. 
PROTI PRIPOJITVI TUDI OBČINSKI 
SVETNIKI
Tako na seji sveta Mestne občine Velenje kot 
Občine Šoštanj so se svetniki izrekli proti name-
ravani pripojitvi. Svoje so povedali tudi prebival-
ci Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter to potr-
dili s številnimi podpisi. Te so zbirali tako v gasil-
skih društvih, društvih upokojencev, društvih in-
validov in še marsikje. Gotovo pa je takih pod-
pornikov, ki so proti krnjenju zdravstvenih uslug, 
Zbiranja podpisov podpore samostojnosti Bolnišnice Topolšica in dostopnosti tukajšnjih prebivalcev 
do hitre in enakovredne zdravstvene oskrbe se je z vnemo lotil tudi poveljnik Gasilske zveze Zgornje 
Savinjske doline Slavko Bric (desno). (Foto: Mojca Marot)
ki jih dobijo v Bolnišnici Topolšica, še mnogo, a 
peticije iz različnih razlogov niso podpisali. 
POVELJNIK GASILCEV NA REHABILITACIJI
Zbiranja podpisov podpore samostojnosti 
bolnišnice in dostopnosti tukajšnjih prebival-
cev do hitre in enakovredne zdravstvene oskrbe 
se je z vnemo lotil tudi poveljnik Gasilske zveze 
Zgornje Savinjske doline Slavko Bric. Sam je bil 
ravno v tem času na okrevanju v Topolšici, po-
tem, ko je nedavno doživel srčni infarkt.
»V Topolšici so mi nudili izjemno pomoč pri 
okrevanju po napadu. Ne samo mene, tudi šte-
vilne druge rehabilitante postavijo na noge in 
nazaj v normalno življenje. So prijazni in obe-
nem strokovni,« pravi ob tem Slavko Bric. Podob-
nega mnenja so številni drugi od okoli 1 1.000 
bolnikov, kolikor so jih je v Topolšici zdravilo v 
zadnjih treh letih.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 6
Gospodarstvo, Iz občin
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Gospodarstveniki o investicijskih projektih, gospodarstvu v 
preteklem letu in bližajočih volitvah v zbornici
Udeleženci zadnje seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pred jesenskimi 
volitvami (fotodokumentacija SŠGZ)
Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške 
gospodarske zbornice (SŠGZ) so se v prosto-
rih podjetja BSH Hišni aparati Nazarje srečali na 
17. redni seji. Na njej so pregledali rezultate gos-
podarjenja v preteklem letu in spregovorili o bli-
žajočih se volitvah. Gospodarstvenikom so bili 
predstavljeni projekti, ki jih izvaja Center za ra-
zvoj terciarnega izobraževanja (CRTI), in poslo-
vanje nazarskega podjetja BSH. Sprejeli so pred-
log medsebojnega informiranja glede investicij-
skih planov z negospodarskim sektorjem. Prvo 
srečanje bo potekalo v začetku oktobra, poleg 
podjetnikov bodo vabljeni tudi odgovorni za in-
vesticije v javnem sektorju.
POSLOVANJE BSH HIŠNIH APARATOV V 
VZPONU
Matija Petrin, direktor področja tehnike v BSH 
Hišni aparati Nazarje, je predstavil delovanje 
podjetja in plane za prihodnost. Podjetje, ki je v 
popolni lasti koncerna Bosch, v zadnjih letih be-
leži pozitivne rezultate, saj so podvojili tako koli-
čino proizvedenih aparatov kot število zaposle-
nih. Lani so ustvarili skoraj tristo tisoč evrov do-
bička. Zaradi prostorske stiske so oziroma še 
bodo pričeli z gradnjo dveh večjih skladišč za 
vhodne materiale pri nekdanjima Elkroju in Gli-
nu ter skladišča za gotove izdelke, ki bo stalo pri 
tovarni na drugi strani regionalne ceste.
MLADE ŽELIJO VZPODBUDITI K ŠTUDIJU 
TEHNIČNIH SMERI
Dr. Franc Žerdin iz CRTI je zbranim predstavil 
projekt, ki se tiče kvalitete življenja mladih in nji-
hov pogled na gospodarstvo in stanje v državi 
na sploh. V razpravi po predstavitvi so bili člani 
upravnega odbora enotnega mnenja, da je tre-
ba mlade spodbuditi k študiju tehničnih smeri, 
saj bodo podjetja v nasprotnem primeru ime-
la probleme pri zagotavljanju ustreznih kadrov. 
Strinjali so se, da je z mladimi treba delati že od 
osnovne šole dalje ter se povezovati s posame-
znimi srednjimi šolami in fakultetami.
LANSKO LETO GOSPODARSTVO V REGIJI ZOPET 
POZITIVNO
Direktor zbornice mag. Franci Kotnik je 
predstavil rezultate lanskega gospodarjenja 
gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov 
in zadrug v regiji. Prav vse tri skupine so v pre-
teklem letu poslovale pozitivno, saj so povečale 
število zaposlenih in prihodke. O povečanju ras-
ti podjetij pričajo tudi napovedi centra za social-
no delo, saj za drugo polletje napoveduje več kot 
tristo novih zaposlitev.
JESENI BODO POTEKALE NOVE VOLITVE
Ob koncu seje so se gospodarstveniki dotak-
nili še jesenskih volitev. Dosedanjemu upravne-
mu in nadzornemu odboru zbornice se v začet-
ku novembra izteče mandat, zato se bodo ko-
nec septembra pričele zbirati kandidature za 
vse organe. Prva seja novoizvoljenega upravne-
ga odbora naj bi bila predvidoma 7. novembra.
Primož Vajdl
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Svetniki za selitev knjižnice le, če bo občina zaprla finančno 
konstrukcijo
Pobuda mozirskega župana Ivana Suho-
veršnika za nakupu prostorov za selitev Osre-
dnje knjižnice Mozirje med svetniki ni naletela 
na najbolj pozitiven odziv. Največji razlog za to 
je novo zadolževanje občine za nakup in ure-
ditev prostorov, za kar svetniki niso bili navdu-
šeni. 
Ob koncu razprave so sicer potrdili sklep, 
da občina lahko nadaljuje aktivnosti v tej sme-
ri, ampak predvsem na področju pridobivanja 
sredstev za investicijo.
PROSTORI ZA KNJIŽNICO IN ZBIRKE
Suhoveršnik je povedal, da se v knjižnici soo-
čajo z veliko prostorsko stisko. Že pred leti se je 
občina začela dogovarjati z Mercatorjem za od-
kup zgornjih dveh nadstropij nad mozirsko bla-
govnico, v zadnjem času so pogovore za nakup 
1.200 kvadratnih metrov prostorov obnovili. 
Občina in knjižnica sta skupaj pripravi-
li predračun stroškov. Celotna naložba naj bi 
znesla 1,5 milijona evrov. Prostori bi stali dobrih 
600 tisoč evrov, skoraj toliko bi znašala strojna 
dela in elektro instalacije za ureditev prostorov, 
splošni stroški bi znašali 73 tisočakov. Vir finan-
ciranja večine tega sta dva kredita, ki bi ju najela 
občina. Skoraj 300 tisoč evrov bi poskušali do-
biti z razpisov, in sicer za gradbena dela in na-
bavo opreme.
V srednji etaži bi imela svoje prostore knji-
žnica, v zgornji bi postavili Videčnikovo in do-
moznansko zbirko. V prostore sedanje knjižni-
ce bi preselili zbirko Mozirje in Mozirjani, uredi-
li bi se tudi prostori za vaje za Godbo Zgornje 
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 7
Iz občin, Gospodarstvo
Savinjske doline. Kot je omenil Su-
hoveršnik, bi godbeniki poskuša-
li z donacijami zagotoviti sredstva 
za ureditev prostora za vaje, ki naj 
bi znašal okrog 90 tisoč evrov. S 
selitvijo zbirke Mozirje in Mozirja-
ni iz kaplanije bi letno privarčevali 
osem tisoč evrov najemnine in dru-
gih stroškov.
UTEMELJENA MNENJA 
SVETNIKOV
Jože Jelen je v razpravi povedal, 
da je to ena najtežjih točk v njegovem 
mandatu svetnika. Investicija se mu 
je zdela previsoka glede na zmož-
nosti občine. Poleg tega jih čaka do-
zidava zdravstvenega doma v Na-
zarjah, potrebna bi bila energetska 
sanacija šole, obstajajo še hiše brez 
vode. Zato je menil, da se težko odlo-
či, ali je ta investicija nujno potrebna.
Jože Kumer je povedal, da je 
že odbor za gospodarstvo me-
nil, da je potrebno poiskati vire 
sredstev, saj sama investicija pre-
sega zmožnosti občine. Tudi o de-
ležih ostalih občin bi bilo treba raz-
misliti, saj knjižnica pokriva celot-
no Zgornjo Savinjsko dolino, je bilo 
mnenje odbora za gospodarstvo. 
Hkrati je poudaril, da se število obi-
skov v knjižnici z leti manjša.
Da je knjižnica potrebna, je me-
nil tudi mag. Samo Kramer, a ne na 
račun ponovnega zadolževanja. Za-
dolževanje namreč ni problem, če 
prinaša neko dodano vrednost, ki 
pa je v tem primeru ne bo. V kolikor 
bo finančna konstrukcija investicije 
zaprta, je prepričan, da ne bo svetni-
ka, ki bi temu projektu nasprotoval.
PROJEKT OB 700-LETNICI TRŠKIH 
PRAVIC MOZIRJA
Suhoveršnik je odgovoril, da je 
v finančni perspektivi 2014-2020 
kar nekaj evropskih sredstev za vo-
dovod in odvajanje odpadnih voda 
ter tudi za prizidek k zdravstvenemu 
domu, za knjižnice pa teh sredstev 
ni. Strinjal se je, da je še kaj drugega 
bolj potrebno kot knjižnica, hkrati pa 
dodal, da bi bil takšen projekt zelo 
lep ob 700-letnici trških pravic Mo-
zirja, saj bo služil vsem občanom.
Štefka Sem
POLETNA SEZONA NA GOLTEH
Golte bodo uspešne le, če bodo sodelovale s ponudniki širšega 
območja
Direktor Golt Ernest Kovač, predsednik nadzornega sveta podjetja Sicom 
Invest Samo Krivic in lastnik omenjenega podjetja Sandi Brezovnik (z leve) 
so predstavili prizadevanja za nadaljnji razvoj gorskega turizma na Golteh. 
(Foto: Marija Šukalo)
S četrtkom, 29. junija, so na Gol-
teh pričeli poletno sezono. Ob tej 
priložnosti so pripravili krajšo slo-
vesnost. Dogodka se je udeležilo 
več sto povabljenih. Zbrane je uvo-
doma pozdravil lastnik podjetja Si-
com Invest Sandi Brezovnik. Slav-
nostni govorci, med katerimi so bili 
direktorica Slovenske turistične or-
ganizacije Maja Pak, predsednik 
Gospodarske zbornice Slovenije 
in direktor podjetja BSH Hišni apa-
rati Nazarje Boštjan Gorjup, župa-
nja občine Solčava Katarina Pre-
lesnik in podžupan občine Mozirje 
Roman Čretnik, so pohvalili načrte 
lastnika ter izpostavili, da imajo se-
daj Golte obetavnejšo prihodnost.
Z VZDRŽEVALNIMI DELI DVIGNILI 
KVALITETO PONUDBE
Vizijo razvoja gorsko turistične-
ga centra so predstavili direktor 
podjetja Golte Ernest Kovač, pred-
sednik nadzornega sveta podjetja 
Sicom Invest Samo Krivic in San-
di Brezovnik. Krivic je dejal, da so 
od februarja, ko je Sicom Invest 
postal 76,66-odstotni lastnik Golt, 
in do konca junija veliko postorili. 
Najprej so se lotili finančne sanaci-
je in se dogovorili z največjim upni-
kom NLB. 
»Izvedena so vzdrževalna dela 
v hotelu. Z njimi smo dvignili kvali-
teto nočitvene ponudbe, wellness 
programov in kulinarike ter spre-
mljevalnih vsebin, namenjenim 
hotelskim in dnevnim gostom,« je 
med drugim povedal Krivic ter do-
dal, da so obnovili tudi apartmaje. 
Ali jih bodo obdržali in tržili ali pro-
dali, bo jasno v prihodnjih mese-
cih. Podjetje Golte je z novim logo-
tipom spremenilo tudi celostno po-
dobo.
POLETNO SEZONO BODO 
ZAZNAMOVALI TEMATSKI 
DOGODKI
Razvoj gorskega turizma na 
Golteh novi lastniki po besedah 
Sandija Brezovnika namenjajo 
dvigu kvalitete ponudbe, ki bo za-
dovoljila zahtevnejše goste. Svojo 
edinstveno pozicijo vidijo tudi v se-
gmentu poslovnih prireditev in izo-
braževanj. V kulinariki bo njihova 
ponudba temeljila na ponudbi tra-
dicionalnih planinskih jedi na eni 
strani in sodobni kulinariki najbolj-
ših restavracij. Poletno sezono bo-
do zaznamovali tematski dogodki, 
namenjeni različnim ciljnim skupi-
nam.
Tudi priprave na zimsko sezono 
so že v teku. Junija so namreč pri-
čeli s prodajo sezonskih kart, ve-
ljavnih med tednom.
Vodja marketinga in prodaje Mitja Škrabl je spregovoril o dodanih 
vrednostih hotela, med katere sodi tudi obnovljeni wellness.
HOTEL NAMERAVAJO VKLJUČITI V 
ZDRUŽENJE ECO-HOTELI EVROPE
V prihodnje je cilj po besedah di-
rektorja podjetja Golte Ernesta Ko-
vača dokončanje zunanje ureje-
nosti hotela in apartmajskega na-
selja. Svojo energijo bodo vložili tu-
di v pripravo investicijskih načrtov 
za ureditev nočne smuke in v do-
datno umetno zasneževanje.
Ob zaključku so si bili enotni, da 
bodo Golte uspešne le, če bodo so-
delovali s ponudniki s širšega ob-
močja. Želijo si dobrega sodelova-
nja tudi z občinami, ki so dvoodsto-
tne lastnice. Sam hotel namerava-
jo do konca leta vključiti v eno naj-
večjih združenj Eco-hoteli Evrope. S 
tem bi dodatno prispevali k razvo-
ju trajnostno naravnane turistične 
ponudbe. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 8
Ljudje in dogodki, Organizacije
MIHAEL MIHA FAJFAR
Mali vinogradnik z velikimi uspehi
Zibelka Mihaela Miha Fajfarja, sedaj občana 
občine Šmartno ob Paki in po svoje Mozirjana, 
je stekla v kraju Korenjak v občini Zavrč ob hr-
vaški meji. Po otroštvu, osnovnem šolanju in iz-
učitvi za poklicnega avtomehanika voznika se 
je zaposlil v Eri Velenje. Pot ljubezni do sedanje 
žene, Mozirjanke Tatjane Petrovič ga je pripelja-
la najprej v Zgornjo Savinjsko dolino v družin-
sko podjetje Petrovič, dom za družino pa sta z 
ženo zgradila v bližnjem idiličnem zaselku Sla-
tina. Miha je od takrat dalje zaposlen v pekarni 
Mišmaš, z ženo pa izvajata še dopolnilno dejav-
nost na turistični kmetiji (TK) Vinotoč Fajfar na 
svojem domu. 
V zadnjih dveh desetletjih je Miha postal 
izvrsten vinogradnik in kletar odličnih vin, pride-
lanih tako v rojstnem Korenjaku kot v Kolovratu. 
Kot uradno imenovani trški viničar Občine Mo-
zirje je s svojo vsestransko vinogradniško dejav-
nostjo postal tudi skrbnik znamenite trte, potom-
ke žametne črnine, najstarejše trte z Lenta, ki jo 
je pred 12 leti Mozirju podarila Mestna občina 
Maribor.
ZANESLJIV SODELAVEC IN AKTIVEN ČLAN 
DRUŠTVA VINOGRADNIKOV
Danes 54-letni Mihael, družinski človek, je ob 
intenzivnem izobraževanju v okviru delovanja 
Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki posto-
poma postal prvi vinogradnik v obeh občinah. S 
trdim delom, ljubeznijo do vinske trte, znanjem 
in občutkom za sonaravno kletarjenje je doka-
zal, da se da tudi iz butičnih vinogradov pridela-
ti odlična in vrhunska vina. 
Uspešno prideluje modro frankinjo in rume-
ni muškat v Kolovratu, kjer ima skupaj posaje-
nih 1.260 trsov (načrtuje še povečanje za oko-
li tisoč). V urejeni mali kleti v Slatini vsakoletno 
dokletari okrog 10 tisoč litrov vina letno za potre-
be domače gostinske dejavnosti in prodajo. Ob 
tem je imel čast (in skrbi) dve leti voditi društvo 
vinogradnikov v Šmartnem ter dodati nekaj svo-
jih idej v enem najbolj aktivnem tovrstnem zdru-
ženju malih vinogradnikov. 
Za svoje vestno in strokovno delo je bil večkrat 
nagrajen: tri leta zapored je postal kletar leta Slo-
venije med malimi vinogradniki, kar štirikrat kle-
tar leta v Šmartnem, po vsem tem ga je doletela 
še čast in dolžnost (!) skrbeti za modro kavčino 
in negovati njeno vino za občinske poslovne na-
mene Občine Mozirje. 
LESK MEDALJ, A PREDVSEM VESELJE DO DELA 
IN DRUŽENJA
V dobrih petnajstih letih je Fajfar na različnih, 
vedno uglednih ocenjevanjih prejel okrog 140 
zlatih medalj za svoja vina, a tudi še zelo veli-
ko srebrnih odličij. Od leta 2015 si je prizadeval, 
da je njegova občina Šmartno ob Paki dobila v 
dar cepič – sadiko legendarne trte z Lenta, za 
tem še 15 cepičev za člane društva vinogradni-
kov. Sam bo imel na doma posajeni potomki že 
prvo trgatev prav letošnjo jesen, saj trta že dob-
ro kaže. 
Vinogradništvo je Mihovo veselje, ki ga ob 
vsemogočih vremenskih in delovnih težavah ne 
mine. Dejstvo je, da ga uspehi in druženje s pri-
delovalci vin ter kletarji spodbujajo k načrtnemu 
gospodarjenju tudi v povezavi z značilno savinj-
sko kulinariko. 
Ko so pred kratkim odprli Vinsko-turistično 
pot v Šmartnem, je s svojo kletjo postal med de-
vetimi eden od dveh ključnih, uradno registrira-
nih gostinskih ponudnikov – TK Vinotoč Fajfar. 
Ob veliko prostovoljnega dela in donacij, ki jih 
opravi za različna društva in ustanove, sta Miha 
in Tatjana Fajfar tudi dobrodelneža. Ko je prilož-
nost podpreti organizatorje, ki poskrbijo za na-
čin, kako pomagati ljudem v stiski, ne odrečeta 
deleža ne v denarju in ne v pridelkih svoje kmeti-
je in podjetja pekarne Mišmaš. 
DOBRO VINO JE PRIVABILO ŽE SEDEM 
SLOVENSKIH VINSKIH KRALJIC 
Miha je bister človek, ki ne potrebuje beležk, 
saj si vse dogovore, podatke, imena zapomni in 
suvereno komentira. S svojo iskrivostjo, vztraj-
nostjo in prijazno pikantnim humorjem zna pri-
tegniti in zabavati sogovornike. 
Prav njemu so že pred 15 leti pripeljali v nje-
gov domači kraj prvo vinsko kraljico. Do zdaj se 
jih je tam zvrstilo že sedem, največ prav po nje-
govi zaslugi. Ob dnevih odprtih vrat ali podelitvi 
medalj za ocenjena najboljša vina je prisotnost 
prve dame vinogradnikov vedno žlahtni sijaj in 
ponos vseh, ki jih vinska kraljica Slovenija po-
časti z obiskom. Vse po vrsti so lahko odlične-
mu kletarju in gostitelju le čestitale. 
A, kot je vinogradnik Miha že večkrat javno 
povedal, so za uspehe potrebni odločenost, vo-
lja, znanje in trdo delo. Do znanja in vinogra-
dniških veščin so v tem okolju najbolj prispe-
vala vodstva društva vinogradnikov, ki so razu-
mela, da so izobraževanje, ekskurzije, izmenja-
va praks, spoznavanje metod gojenja in zašči-
ta trt, ključnega pomena za uspešno pridela-
vo vin. 
PITI MODRO IN JESTI DOBRO ZA PRAVO 
ŽIVLJENJSKO FORMO
Do tega so jih pripeljali številni, najboljši stro-
kovnjaki, agronomi, enologi, somelierji, med nji-
mi je po Mihovem najpomembnejši mag. Anton 
Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Roman Šta-
buc, somelier Darko Špenko idr. 
Ob srečanju smo zaprosili sogovornika še za 
kakšen moder nasvet v zvezi z uživanjem vin. 
Dejal je, da je slišal pregovor bolj moder od nje-
ga: »Pij modro, jej dobro, kar pomeni, da je cilj 
ponuditi dobro vino, dobro hrano in bosta zado-
voljna gost in ponudnik.« In prav to je vodilo Mi-
ha Fajfarja, ki v domači kuhinji ali kjerkoli na te-
renu pripravi okusne prigrizke z vedno doma pri-
delano hrano, z odlično modro frankinjo iz nje-
mu tako ljubega Kolovrata pri Mozirju. 
Miha Fajfar bo s ponudbo posebne polnitve 
modre frankinje; pridelane v Kolovratu, sodelo-
val na Grajski gostiji na gradu Vrbovec v Nazar-
jah, ki bo v soboto, 15. julija.
Jože Miklavc 
Velik garač in pridelovalec vina Mihael Fajfar 
najraje naredi vse v zvezi z vinom kar sam. 
(Foto: Jože Miklavc)
Mozirski trški viničar pri žlahtnem opravilu 
(foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 9
Iz občin
OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD S PODELITVIJO PRIZNANJ
Večer posvečen občanom, ki s svojim udejstvovanjem puščajo 
pozitivne sledi
Dobitniki priznanj Občine Gornji Grad 
za leto 2017
Pisana druščina občinskih nagrajencev v družbi župana Stanka Ogradija (manjkata Ivan Černevšek in 
predstavnik Strelskega društva Gornji Grad) (foto: Štefka Sem)
Na zadnji junijski dan je bila v kulturnem do-
mu v Bočni osrednja proslava ob gornjegraj-
skem občinskem in državnem prazniku. Zaslu-
žnim občanom so podelili dva zlata in tri grbe 
občine, priznanje občine je prejelo osem društev 
in posameznikov, podeljeni sta bili tudi župano-
vo in Kocbekovo priznanje. Poleg praznika obči-
ne, ki ga praznujejo 30. junija v spomin na pode-
ljen status mesta v letu 1928, so se na proslavi 
spomnili dneva državnosti.
DOPRINOS K UGLEDU LOKALNE SKUPNOSTI
Župan Stanko Ogradi je v govoru izposta-
vil nagrajence, posameznike in društva, ki so 
s svojim prostovoljnim delom ali znanjem dali 
svoj doprinos k ugledu, razvoju in utripu lokal-
ne skupnosti. Naštel je najpomembnejše inve-
sticije v občini, začete ali zaključene v zadnjem 
obdobju. Predvsem velika vlaganja so namenje-
na šolstvu.
Kulturni program so oblikovali moški in ženski 
val intervencij, na katerih je pokazal obilo znanja 
in prenašal svoje izkušnje na mlajše.
GRB OBČINE 
… so prejeli: Frančišek Zalesnik za pomem-
ben doprinos k razvoju in delovanju Čebelarske 
družine Gornji Grad, Martin Ugovšek za aktivno 
in predano delo v Prostovoljnem gasilskem dru-
štvu Gornji Grad, Darinka in Franc Grudnik za 
dolgoletno uspešno in prizadevno oskrbovanje 
Doma na Menini planini.
PRIZNANJE OBČINE 
… so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo 
Bočna za 1 10 let delovanja, Prostovoljno gasil-
sko društvo Nova Štifta za 80 let delovanja, Če-
belarska družina Gornji Grad za 1 10 let delova-
nja, Lovska družina Gornji Grad za 70 let delo-
vanja, Strelsko društvo Gornji Grad za 20 let de-
lovanja, Gobarsko društvo Ajdovec za 20 let de-
lovanja, Renata Vršnak za nesebično pomoč 
in predano prostovoljno delo v Centru starejših 
Gornji Grad, Valerija Krznar za velik doprinos 
kraju in PGD Nova Štifta.
ŽUPANOVO PRIZNANJE 
… je prejel Borut Stojilkovič.
KOCBEKOVO PRIZNANJE 
… je prejela Iza Presečnik.
pevski zbor Kulturnega društva Bočna, Folklor-
na skupina Oštarija Društva upokojencev Boč-
na ter skupina devetošolcev: Marcel Ugovšek, Ti-
len Zalesnik, Matic Ermenc, Primož Mlinar in Ur-
ška Sovinšek.
Štefka Sem
OTVORITEV CESTE V VARPOLJAH
Povečali varnost in pretočnost vozil
Prerez traku sta opravila župan Vinko Jeraj (desno) in Milan Cajner. 
(Foto: Marija Šukalo)
Ob občinskem prazniku občine 
Rečica ob Savinji so v petek, 30. ju-
nija, v Varpoljah svojemu namenu 
predali tretjo etapo obnovljene ces-
te od bencinske črpalke proti kam-
pu. 
Na odseku v dolžini nekaj več 
kot 230 metrov so po besedah žu-
pana Vinka Jeraja zamenjali pod-
lago, uredili kanalizacijo in vodo-
vod, pripravili instalacijo za javno 
razsvetljavo ter cesto preplastili z 
grobim asfaltom. Vrednost investi-
cije je okrog šestdeset tisoč evrov. 
Stroške bodo pokrili s sredstvi ob-
činskega proračuna. Z razširjenim 
in na novo preplastenim odsekom 
so povečali varnost ter pretočnost 
vozil domačinov in obiskovalcev 
kampa Menina. 
Županu je pri prerezu traku po-
magal Milan Cajner, blagoslov 
pridobitve je ob asistenci diako-
na Stanka Čeplaka opravil rečiški 
župnik David Zagorc. Dogodek je 
s kulturnim programom obogatil 
harmonikar Primož Zvir.
Marija Šukalo
ZLATI GRB 
… je prejel Rafael Žerovnik, dolgoletni član 
Planinskega društva Gornji Grad, aktiven na 
vseh področjih društvenega delovanja. Doslej je 
prejel bronasti, srebrni in zlati častni znak Pla-
ninske zveze Slovenije. Nepozaben pečat je za-
pustil tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu 
Nova Štifta, v Civilni zaščiti in občinskem svetu. 
… je prejel tudi Ivan Černevšek za preko pet-
deset let plodnega dela v gasilstvu. Kar dve de-
setletji je bil glavni orodjar v PGD Gornji Grad in 
član nadzornega odbora. Redno se je udeleže-
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 10
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Nadzorni odbor pri delu ni naletel na nepravilnosti
Po besedah Irene Vodušek so povsod naleteli na 
dobro sodelovanje društev, nepravilnosti niso 
zaznali. (Foto: Štefka Sem) 
Na zadnji seji gornjegrajskega občinskega 
sveta je poročilo o delu nadzornega odbora 
občine podala njegova predsednica Irena Vo-
dušek. Odbor je preveril razpolaganje s sred-
stvi, prejetimi na razpisih iz proračuna obči-
ne pri lokostrelskem društvu, gornjegrajskem 
športnem društvu in Prostovoljnem gasilskem 
društvu Bočna ter Kulturnem društvu Gornji 
Grad. 
BREZ VEČJIH 
NEPRAVILNOSTI
Po besedah Voduškove so povsod naleteli 
na dobro sodelovanje društev, nepravilnosti ni-
so zaznali. Nadzorni odbor je podal nekaj pripo-
ročil. PGD Bočna so še posebej pohvalili za iz-
jemno urejeno računovodstvo. Članice nadzor-
nega odbora so pregledale tudi tekoče poslova-
nje občine. Tudi pri tem nadzoru ni bilo opaziti 
nepravilnosti, podana so bila le določena pripo-
ročila.
ZIMSKA SLUŽBA
Na seji je poročilo o izvajanju zimske služ-
be podal direktor Komunale Gornji Grad Zden-
ko Purnat. Povedal je, da so bili stroški izvajanja 
zimske službe 36 tisoč evrov, v kar je zajeto delo 
Komunale, podizvajalcev, nakup soli in peska. V 
zadnji zimi so na lokalnih cestah prvič namestili 
prometno signalizacijo, ki opozarja na obvezno 
uporabo verig ob sneženju in poledici. Pripomb 
na delo podizvajalcev ni bilo. 
OBRAVNAVA TEKOČIH ZADEV
Svetniki so sprejeli še sklep o povišanju cene 
za uporabo počitniške hišice, ki jo ima občina 
v Termah Čatež. Prav tako so se strinjali z me-
njavo zemljišč. Prisluhnili so pobudi zaposlenih 
v Bolnišnici Topolšica proti pridružitvi celjski bol-
nišnici. Že v uvodu pa so na eno naslednjih sej 
preložili drugo obravnavo odloka o ustanovitvi 
Javnega zavoda Glasbena šola Nazarje.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI 
Projekt prenove trškega jedra dobil zeleno luč
Rečiški svetniki so na zadnjih dveh sejah ob-
činskega sveta obravnavali izvedbo projekta 
ureditve trškega jedra na Rečici ob Savinji. Na 
majski seji je svet projektu izrekel podporo, na 
seji konec junija pa so že obravnavali in potrdi-
li dokument identifikacije investicijskega projek-
ta (DIIP) ter se seznanili s pripadajočim investi-
cijskim programom.
DOTRAJANA CESTNA IN KOMUNALNA 
INFRASTRUKTURA
Občina Rečica ob Savinji je že v letih 201 1 in 
2012 pristopila k pripravam na izvedbo obno-
ve rečiškega trškega jedra, prijave na več raz-
pisov za sredstva so bile takrat neuspešne. Ker 
neprimerno stanje trga zahteva prenovo, je žu-
pan Vinko Jeraj informacijo o projektu uvrstil na 
majsko sejo občinskega sveta.
Kot je pojasnil, je zaradi dotrajanosti cestnih 
površin trškega jedra in cestnih površin vpadnih 
cest, ureditev nujna. Prav tako je dotrajana jav-
na infrastruktura, to je kanalizacija, vodovod in 
elektro vodi. 
PEŠCEM IN DRUŽENJU PRIJAZNO 
SREDIŠČE
Sam projekt in njegovo načrtovano umesti-
tev je na majski seji predstavil strokovni sode-
lavec občinske uprave Rok Jamnikar. Svetniki 
so bili soglasni, da je trg potrebno urediti, ven-
dar so na predlagane rešitve imeli več predlo-
gov in pripomb. Te so se nanašale tako na upo-
rabo materialov kot na samo izvedbo središ-
ča trga s tako imenovanim amfiteatrom, pa tu-
di na prometno ureditev, saj so trg in vpadnice 
na Rečici izredno prometno obremenjeni. Pro-
met bi morali urediti tako, da bi bil ta bolj preto-
čen, središče bolj prijazno do pešcev in bi po-
nujalo možnost druženja ter izvedbe različnih 
prireditev. 
Po razpravi na majski seji je župan Jeraj 
še povedal, da je sedanja idejna rešitev na-
rejena s soglasjem celjske enote Zavoda za 
varstvo kulturne dediščine Slovenije in da so 
bile na temo ureditve trga v letu 2012 izve-
dene delavnice, na katerih so sodelovali ob-
čani. 
ODPRT JE RAZPIS ZA 
SREDSTVA 
Glede na podporo svetnikov projektu je nato 
občinska uprava nadaljevala z delom in prido-
bila ustrezno dokumentacijo. DIIP je potrebno 
sprejeti čim prej, da se občina lahko prijavi na 
javni razpis Slovenskega regionalno razvojnega 
sklada za sredstva z ugodnimi kreditnimi pogo-
ji, ki je trenutno odprt, in sicer do porabe razpi-
sanih sredstev.
ZAČETEK DEL PRIHODNJE 
LETO
Kljub temu da so svetniki še vedno imeli ne-
kaj alternativnih predlogov, zlasti glede preno-
ve vpadnih cest, so DIIP in investicijski program 
potrdili. Občina se bo prijavila na razpisana 
sredstva in če bo rešitev pozitivna, bodo nada-
ljevali s pridobivanjem potrebne nadaljnje doku-
mentacije, z deli pa bi začeli v prihodnjem letu, 
je povedal župan. 
Marija Lebar
NAZARJE
Pri gradu Vrbovec 
zopet srednjeveško 
vzdušje
Tudi letošnje poletje se bo Nazarje srednjeve-
ško obarvalo. V soboto, 15. julija, bo od 16. ure 
dalje pri gradu Vrbovec potekala srednjeveška 
gostija v organizaciji Muzeja Vrbovec. 
Organizatorji bodo obiskovalcem na raz-
lične načine skušali približati čas srednje-
ga veka. Priča bodo mečevanju in lokostrel-
stvu, v bogatem kulturnem programu bo moč 
videti srednjeveške glumače in plesalce. Za 
najmlajše bodo skrbeli z različnimi delavnica-
mi, srednjeveški pridih bo imela tudi kulinarič-
na ponudba.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
Organizacije
11
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Ob 110-letnici podelili zahvale za pomoč in sodelovanje
Prejemniki zahval za pomoč in dobro sodelovanje s Prostovoljnim gasilskim društvom Šmartno ob 
Dreti (foto: Primož Vajdl)
V okviru praznovanja 1 10-letnice, ki jo obele-
žujejo gasilci iz Šmartnega ob Dreti, so dan pred 
državnim praznikom na igrišču v Račneku prip-
ravili slovesnost, na kateri so podelili zahvale 
vsem, ki so kakorkoli pomagali Prostovoljnemu 
gasilskemu društvu (PGD) Šmartno ob Dreti, in 
na razstavo postavili novo opremo. Ob obletnici 
so prejeli dva dihalna aparata in zaščitno oble-
ko ter izdali kroniko, ki jo je uredila Maja Benedik. 
ŠTEVILNE ČESTITKE OB VISOKEM JUBILEJU
Po svečanem prihodu gasilcev je goste poz-
dravil predsednik društva Bojan Štrukelj. Pouda-
ril je, da je za Šmartno značilna bogata tradicija 
gasilstva, česar se zavedajo krajani, ki cenijo nji-
hovo aktivnost in požrtvovalnost. Poudaril je, da 
društvo dobro sodeluje tako z občino kot z lokal-
no skupnostjo. Veseli podatek, da je vsak drugi 
Šmarčan vključen v društvo.
V slavnostnih govorih podpredsednika Ga-
silske zveze Slovenije Jožeta Derlinka, predse-
dnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline 
in sveta savinjsko-šaleške regije Janka Žuntar-
ja, Janeza Melanška iz Uprave RS za zaščito in 
reševanje ter župana občine Nazarje Mateja Pe-
čovnika je bilo moč slišati številne čestitke in po-
hvale za tako dobro dolgoletno delo. 
ŠMARSKI GASILCI PREJELI VISOKI 
ODLIKOVANJI
Sledila je podelitev zahval za pomoč in 
dobro sodelovanje društva z različnimi insti-
tucijami in posamezniki. Predsednik Bojan 
Štrukelj in poveljnik Tomaž Farkaš sta podeli-
la spominske zahvale šmarški krajevni skup-
nosti, Občini Nazarje, Osnovni šoli Nazar-
je, podružnični šoli Šmartno ob Dreti, župni-
ku Ivanu Šelihu, zgornjesavinjski gasilski zve-
zi, Upravi RS za zaščito in reševanje, Maji Be-
nedik ter podjetjema KLS Ljubno in BSH Hišni 
aparati Nazarje. 
Ob obletnici je PGD Šmartno ob Dreti prejelo tu-
di dve visoki odlikovanji, in sicer srebrni znak Civil-
ne zaščite ter plaketo Gasilske zveze Slovenije. Te 
sta podelila Janez Melanšek in Jože Derlink.
SLOVESNOST DOPOLNILI S KULTURNIM 
PROGRAMOM
Prireditev je bila bogato kulturno obarvana. 
Najprej so se predstavili učenci POŠ Šmartno ob 
Dreti, ki so zapeli pesmi Gasilec Samo in Zem-
lja pleše. Za njimi so zbranemu občinstvu zape-
le Ljudske pevke Lipa, ob koncu so zaigrali še 
tolkalci Glasbene šole Nazarje. Program je po-
vezovala Nataša Bele.
Primož Vajdl
PREDAVANJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU
Poudarek dali vožnji v krožiščih in na avtocesti
Udeleženci predavanja so na praktičnih primerih obnovili znanje cestnoprometnih predpisov. 
(Foto: Štefka Sem)
V gasilskem domu v Radmirju so pripravili 
predavanje iz programa Sožitje za večjo var-
nost v cestnem prometu. Izvajala ga je Javna 
agencija RS za varnost prometa s partnerji. Do-
godek za seniorje in upokojence je organiziralo 
Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji na po-
budo Maksa Slatinška, ki je v uvodu pozdravil 
prisotne.
Vodja projekta Sožitje Sebastjan Turk je z 
udeleženci osvežil znanje pravil cestnega pro-
meta. V praktičnem delu se je predvsem osre-
dotočil na krožišča in križišča, ki delajo voz-
nikom največ težav. Praktične izkušnje polici-
je je povzel Peter Neuholt s Policijske postaje 
Mozirje, nato je Marko Bezovšek z udeležen-
ci obnovil znanje temeljnih postopkov oživlja-
nja.
Beseda je tekla tudi o zdravstvenih kriterijih 
za vožnjo in o varni vožnji po avtocesti ter hitrih 
cestah, ki starejšim velikokrat povzroča težave. 
Udeleženci so lahko opravili svetovalno vožnjo z 
ocenjevalci na vozniškem izpitu in preverili svoje 
znanje ter sposobnosti. Izrazili so zadovoljstvo, 
da so obnovili znanje s področja prometnih 
predpisov, temeljnih postopkov oživljanja in se 
preizkusili na praktičnem delu.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
12
Organizacije, Informacije
80 LET GASILSTVA V NOVI ŠTIFTI
Ob okrogli obletnici namenu predali moštveno vozilo
Prostovoljni novoštiftni gasilci 
so slavnostno proslavili 80 let de-
lovanja društva in namenu predali 
novo moštveno vozilo. Slavja so se 
udeležili predstavniki Gasilske zve-
ze Slovenije, Gasilske zveze Zgor-
nje Savinjske doline in SAŠA regije, 
poslanka Nada Brinovšek, župan 
občine Gornji Grad Stanko Ogradi, 
župnik Lojze Ternar, številni prapor-
ščaki in predstavniki gasilskih dru-
štev iz Zgornje Savinjske doline in 
širše okolice. Donatorjem za vozilo 
so podelili spominske plakete, za-
služni gasilci pa so prejeli društve-
na priznanja.
PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA
Predsednik Branko Stenšak je v 
govoru povzel zgodovino društva. 
Le-ta se je pričela pisati, ko so le-
ta 1937 krajani dali pobudo in us-
tanovili prostovoljno gasilsko če-
to Nova Štifta. Zgradili so skromen 
gasilni dom in ga za takratne ča-
se opremili z dobrim gasilskim 
orodjem. Skozi vseh 80 let delova-
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Lara Paukovič: Poletje v 
gostilni
Glavna protagonistka roma-
na Poletje v gostilni je Nastja, štu-
dentka slovenščine in sociologije, 
ki se po neuspešnem iskanju služ-
be v svoji stroki zaposli v srbski go-
stilni, nekje na ljubljanskem obro-
bju. S tem pade v svet, popolnoma 
nasproten tistemu, ki ga je kot na-
duta intelektualka, poznavalka sla-
vistike, živela vse svoje študijsko 
obdobje. Slovnične napake v me-
niju, »južno« zveneč govor zaposle-
nih, vse to in še kaj, jo opominja, da 
ji v tem svetu vsa njena izobrazba 
pravzaprav nič ne koristi. Za piko 
na i pa postaja vse bolj zagledana 
v enega izmed natakarjev …
Poletje v gostilni je lahko zgod-
ba o izkušnjah kateregakoli sloven-
skega mladega intelektualca, ki 
mu vstop v realni svet zamaje usta-
ljene predstave o rožnato obarvani 
in strogo začrtani prihodnosti. 
nja so člani prizadevno skrbeli za 
operativno delovanje in opremlja-
nje s potrebno opremo. Leta 1980 
so povečali gasilski dom, zadnja 
dograditev je bila leta 2010. V zad-
njem obdobju so dom uredili ta-
ko zunaj kot znotraj, nazadnje so 
okolico olepšali z asfaltno prevle-
ko. Društvo šteje 300 članov, kar je 
vsak drugi krajan, njihova pomoč 
pri nakupu moštvenega vozila kot 
tudi pri vseh prejšnjih nabavah je 
neprecenljiva, je zaključil Stenšak.
PRAVA POT S PRAVIMI 
LJUDMI
Čestitkam in dobrim željam se 
je pridružil župan Stanko Ogradi, ki 
ve, da so gasilci tisti, ki vedno vsa-
kemu priskočijo na pomoč in so 
nepogrešljivi. Predsednik zgornje-
savinjske gasilske zveze in hkrati 
predstavnik SAŠA regije na prazno-
vanju Janko Žuntar se je zahvalil 
vsem generacijam, ki so tlakova-
le in usmerjale delo društva. Dejal 
je, da so jih dobri voditelji peljali po 
pravi poti. Namestnik predsedni-
ka Gasilske zveze Slovenije Janko 
Cerkvenik je izrekel pohvale in če-
stitke v imenu krovne organizacije 
ter novoštiftnim gasilcem podelil 
odlikovanje in listino. Čestitkam so 
se pridružili tudi poslanka državne-
ga zbora Nada Brinovšek in pred-
stavniki društev.
ČAS ZA PRIZNANJA IN 
BLAGOSLOV VOZILA
Domači gasilci so podelili pri-
znanja zaslužnim gasilcem iz 
Župnik Lojze Ternar je blagoslovil novo moštveno vozilo. 
(Foto: Štefka Sem)
društva. Zlati in srebrni sponzorji 
so iz rok predsednika Stenšaka in 
poveljnika Uroša Poličnika preje-
li spominske plakete. Župnik Lojze 
Ternar je blagoslovil moštveno vo-
zilo. Ključi so iz rok župana prešli 
v roke poveljnika Poličnika, ki je za 
vozilo zadolžil Žana Zavolovška. 
Kulturni program so izvedli no-
voštiftni šolarji ter Katja in Nastja 
Stenšak. Moderatorka prireditve je 
bila Sara Gluk, gasilce pa je zaba-
val ansambel Pogum.
Štefka Sem
Prejemniki društvenih priznanj in spominskih plaket (foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Heraldika (11)
Nadaljujemo s povzetkom študi-
je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he-
raldika.
HERALDIČNI ATRIBUTI – 
nadaljevanje iz prejšnje številke
Če ima postava heraldične ži-
vali noge s kremplji in pri tem eno 
nogo dvignjeno, mora v njej držati 
heraldični predmet. He-
raldična žival lahko dr-
ži predmet tudi v gob-
cu ali kljunu. Če je ži-
val dolgovrata, ji je mo-
goče predmet namestiti 
na vrat, ne primer štorklji 
krono.
Zgoraj navedeno pra-
vilo ne velja za živali s 
parklji, kopiti in podob-
nim stopalom, razen če 
gre za grbovne čuvarje 
ali zgodovinske grbe.
Heraldične postave in 
figure morajo biti upo- 
dobljene v heraldično 
normirani podobi, ki ima 
zaradi jasnosti blazo-
na svoje poimenovanje. 
Določeni standardni po-
ložaji imajo svoja ime-
na, na primer vzpenjajo-
či se lev.
Arhitekturne figure in 
druga dela človeških rok 
ter postave živali in lju-
di morajo stati na tleh, 
alegorične postave in fi-
gure pa lahko po heral-
dični logiki tudi lebdijo.
Iz antike in drugih od-
daljenih kultur izposoje-
ne atribute, antična mi-
tološka bitja in figure, v 
katerih ni moč zaznati izpričevanja 
česa slovenskega, slovenska he-
raldika ne sprejema.
Atributov postav in figur, ki so 
močno prisotni v emblemografiji, 
se je treba izogibati. Uporabijo se 
lahko, če so dokumentirani z zgo-
dovinskim blazonom, na primer 
jeleni, gamsi, planike … Za zgodo-
vinske veljajo grbi z izvirnimi grbov-
nicami, starejšimi od 50 let.
HERALDIČNE BARVE
Barve ustrezajo izboru štirih he-
raldičnih barv, in sicer (po vrstnem 
redu njihovega pojavljanja v he-
raldiki) črne, rdeče, modre in zele-
ne ter kovin srebra in zlata, ki se v 
vsakdanji praksi nadomeščata z 
belo oziroma rumeno barvo. Do-
polnilna je barva človeške polti.
Vsaka od navedenih barv ima 
en sam ton. Obstaja torej samo 
ena rdeča, ena modra, ena zelena 
in ena heraldična rumena barva.
Besedne zveze pri označevanju 
barv, na primer nebesno modra ali 
listno zelena, so zaradi nejasnosti 
izključene.
Heraldični škrlat se zaradi preve-
like podobnosti z rdečo prizna le v 
zgodovinskih grbovnicah.
V slovenski heraldiki velja zara-
di boljšega umetniškega učinka 
barvna lestvica, ki nekoliko odsto-
pa od temeljnih heraldičnih kon-
vencij, toda izjema je dovoljena, da 
se omili togost barvnega izraza, le 
pri eni od prevladujočih barv. Pri 
preprosto zasnovanih grbih, z na 
primer samo dvema barvama, je 
dovoljeno predvsem rdeči, modri 
in zeleni, da nastopajo v dveh barv-
nih tonih, pri kovinah pa je to dovo-
ljeno samo rumeni, ki nadomešča 
zlato.
Priznanih je 16 temeljnih heral-
dičnih barvnih kombinacij, v kate-
rih se praviloma izmenjujejo barva 
na kovini in kovina na barvi.
V vsakdanji praksi so te barve 
enake tistim na prometnih znakih, 
kar velja tudi za nadomestno belo 
in rumeno.
Heraldične barve nimajo nobe-
nega simbolnega pomena, na pri-
mer rdeča ne pomeni poguma, 
krvi ali ljubezni, lahko pa to funkci-
jo prevzame t. i. legenda grba.
V vsebinsko in barvno »najniž-
jem« razredu lahko tvorita grb sa-
mo dve barvi (barva ščita in bar-
va atributa), v »najvišjem« razredu 
pa lahko tvorijo grb vse barve ali 
pa barvitost grba zagotovijo pono-
vitve atributa.
V slovenski lokalni heraldiki je 
ščitom ob zunanjem robu dodan 
zlat trak, ki ima le okrasno funkci-
jo in se ne blazonira.
Vse postave in figure smejo na-
stopati v poljubni heraldični barvi 
oziroma kovini.
Zelena kot četrta heraldična bar-
va nastopa skoraj izključno kot do-
polnilo, kot glavna barva ščita ali 
atributov je priznana le v redkih 
zgodovinskih grbih.
HERALDIČNO NOTRANJE 
OKRASJE
Grb je mogoče primerjati z or-
namentom, saj ima tudi okrasni 
pomen. Z drugimi besedami – 
poslanstvo grba je podobno pos-
lanstvu ornamenta, le da je njegov 
pomen globlji.
Arhitekturne figure nimajo pou-
darjene vrste in obdelanosti zidnih 
elementov, izjema so le kamniti loki 
(portali, ločni mostovi ipd.).
Rodovno grbovno okrasje je tre-
ba razlikovati od okrasja lokalne, 
korporacijske in ženske heraldike.
HERALDIČNO ZUNANJE OKRASJE
K heraldičnemu zunanjemu ok-
rasju štejemo:
- šlem (srednjeveško viteško če-
lado),
- šlemno ogrinjalo,
- plemenitno konico oziroma 
meščanki svitek,
- šlemni okras (bikovsko rogov-
je, orlovske peruti, pavovo perje …),
- postamente (grbovne podstav-
ke),
- ščitonoše oziroma čuvarje gr-
ba,
- grbovni plašč in grbovni šotor,
- grbovne trofeje,
- geslo, rek, vodilo.
Uporabljati je dovoljeno le slo-
govno (umetnostnozgodovinsko) 
istodobno ščitovo okrasje – šlem, 
šlemno ogrinjalo, konico ali svitek 
in šlemni okras. Anahronizmi, kot 
na primer baročno okrasje na got-
skem ščitu, niso dovoljeni.
Upodabljanje ščita in ščitove-
ga okrasja mora biti izvedeno na 
enak način – vse od spredaj ali vse 
iz profila.
Nadaljevanje prihodnjič.
Členitev meščanskega grba
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 14
Organizacije 
38. TRADICIONALNA PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA
Rdeča nit dogodka kruh
Z otvoritvijo razstav v osnovni 
šoli so v Turističnem društvu Reči-
ca ob Savinji pričeli sklop prireditev 
v okviru 38. Od lipe do prangerja. 
Na ogled so bile narodopisna raz-
stava Dober kot kruh in razstave li-
kovnih del Zlato zrno, literarnih in li-
kovnih del osnovnošolcev ter roč-
nih del vezilj. Dogodek so pripravili 
turistično društvo, Društvo likovnih 
ustvarjalcev Zgornje Savinjske doli-
ne Gal, društvo upokojencev in os-
nova šola. Razstave je odprl župan 
Vinko Jeraj, s kulturnim progra-
mom so ga obogatili pevci vokalne 
skupine Mozirski koledniki.
ZLATO ZRNO
Društvo Gal je predstavila pod-
predsednica Blanka Božič, likovno 
kritiko mag. Zorana Pozniča je po-
dala Simona Zadravec. »Koncept 
razstave temelji na sodobni likov-
ni umetnosti, izvedeni v različnih 
tehnikah abstraktnega slikarstva. 
Vsak sodelujoči avtor je popolno-
ma svobodno izbral svoj pogled 
na tematiko o kruhu in svoj umetni-
ški izraz. Različne poglede na kruh, 
njegov nastanek, nizajo v pestro 
celoto, bogato z domislicami in sa-
mostojno držo,« je zapisal Poznič.
DOBER KOT KRUH
Člani turističnega društva so 
razstavili eksponate, s katerimi 
so v preteklosti ljudje obdelovali in 
predelovali žito, mesili moko in ob-
likovali krušne izdelke. O kruhu in 
njegovem pomenu je spregovori-
la Jožica Jeraj. Kruh je simbol de-
la, pričakovanja, hranjenja in do-
mače sreče ter povezanosti in so-
lidarnosti med tistimi, ki ga jedo. 
»Peka kruha nas s svojim dišečim 
vonjem spominja na toplo družin-
sko ozračje, slovesnost ob prazni-
kih, na pridne roke babice ali ma-
me, ki ga bodo skrbno zamesile in 
spekle,« je med drugim povedala 
Jerajeva.
Vezilje so na ogled postavile vezenine z belim in barvnim vezom. 
(Foto: Marija Šukalo)
Župan Vinko Jeraj je v svojem nagovoru kot gospodar ugotovil, da je 
prinesel žito, odnesel pa bo pečen kruh. (Foto: Marija Šukalo)
V preteklosti so žemlje peki izdelovali s kalupom. (Foto: Marija Šukalo)
KRUH SKOZI OTROŠKE 
OČI
Kako vidijo kruh, njegov nasta-
nek in pomen, so v svojih likov-
nih in literarnih delih pokazali re-
čiški osnovnošolci. Razstavo sta 
predstavila ravnatelj Peter Podgor-
šek in učiteljica Sabina Kramer. Ot-
roci so pripravili različna likovna in 
literarna dela. Zgodbice o kruhu, ki 
so ga pekle njihove babice, so bi-
le prežete z otroško domišljijo. V 
zgodbe, pesmi in basni so strnili 
razmišljanja, povezana s pregovori 
in nauki o kruhu. Likovni ustvarjalci 
so naredili kolaže, lepljenke, kipe in 
pripomočke za peko kruha. 
VEZILJE SE PREDSTAVIJO
Po besedah vodje vezilj rečiške-
ga društva upokojencev Marte Ve-
lam poskrbijo, da enobarvnemu 
blagu vdahnejo novo življenje, do-
mu dajo toplino, oblačilom edin-
stvenost in okras. Vezenine na raz-
stavi so nastale na tedenskih sre-
čanjih, kjer so širile svoja znanja na 
mlajše rodove. »Vezenje je umet-
nost, v kateri se uporabljajo različ-
ni vbodi. Te pa je treba znati posta-
viti tako, da so na pravem mestu in 
z občutkom za pravo mero,« je de-
jala Velamova. 
Ob skrbno pripravljenih razsta-
vah tudi župan Vinko Jeraj ni skri-
val zadovoljstva. Tega je izrazil kar 
v skeču, ko je kot gospodar prinesel 
žito in domov odnesel kruh. Menda 
je kot gospodar v Vimpaslah imel 
smolo in mu je ob nedavni nevih-
ti strela raznesla dimnik. Tega sicer 
zidarji že popravljajo, a ne bodo go-
tovi do sobotnega jutra, ko bodo ob 
svitu prišli kosci na njegov travnik. 
Sledila je uradna čestitka vsem 
tistim, ki so s svojim delom pripo-
mogli, da se je predstavilo naro-
dopisno in likovno ter literarno bo-
gastvo rečiške občine. 
Marija Šukalo
Solčavske filcarke poslej v novih 
prostorih
Ta petek, 7. julija, začenjajo 
članice Društva Bicka iz Solča-
ve s svojo dejavnostjo v prosto-
rih nekdanje pošte v zgradbi, kjer 
je solčavska trgovina. V te prosto-
re so se preselile iz kulturne dvo-
rane. Na novi lokaciji bodo imele 
odprto stalno prodajno razstavo, 
izvajale bodo tudi učne delavnice 
za tiste, ki se želijo naučiti polste-
nja ali svoje znanje te spretnosti 
nadgraditi. Kot pravi predsednica 
društva Vida Matk, so vesele pod-
pore, ki so je bile pri pridobivanju 
novih prostorov deležne med sok-
rajani. Skozi poletno sezono bodo 
imele odprto vsak teden od sre-
de do petka popoldne, ob sobo-
tah pa dopoldne. Uradno otvori-
tev nove pridobitve načrtujejo za 
Solčavske dneve.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 15
Kultura, Organizacije, Šport
ATELJE FRANC IN LIZA
Ex tempore ustvarjalcev v filcu
Špela Orešnik in Franci Mager že načrtujeta izvedbo 2. natečaja Ex filcore 
naslednje leto. (Foto: Tjaša Pečovnik)
Organizatorja 1. Ex filcore Solča-
va, natečaja za najboljše filcano 
stensko delo, Špela Orešnik in Fran-
ci Mager, sta ob zaključku pripravi-
la sklepni dogodek, na katerem je 
akademska kiparka Saba Skaber-
ne predstavila rezultate natečaja 
ter kritično ovrednotila posamezna 
dela. Prvo mesto sta s sliko Savinja 
pozimi osvojili domačinki Bernarda 
Prodnik in Terezija Pahovnik.
Sodobna umetnost oblikovanja 
z volno je k sodelovanju pritegnila 
številne ustvarjalce, ki so z inovativ-
nimi idejami ustvarili polstene slike 
na vnaprej določeno temo vode. De-
la so se razlikovala v samem nači-
nu izdelave ter uporabljenih materi-
alih. Zmagovalki natečaja sta izha-
jali iz realistične podobe narave ter 
ga in večkrat zapostavljenega ma-
teriala, saj je z rezultatom presene-
til tako akademike kot tudi širše ob-
činstvo. 
Kulturni program je povezovala 
direktorica Centra Rinka Mateja Br-
lec Suhodolnik, s svojimi avtorski-
mi pesmimi ga je glasbeno pope-
strila Slavica Tesovnik. Dogodka 
se je udeležila tudi županja obči-
ne Solčava Katarina Prelesnik, ki je 
zbrane nagovorila z vzpodbudni-
mi besedami ter ustvarjalce in or-
ganizatorje podprla pri nadaljnjem 
delovanju. Prelesnikova je skupaj z 
vodjo JSKD Mozirje Simono Zadra-
vec podelila priznanja in nagrade. 
Razstava izdelkov bo na ogled do 
sredine julija v Centru Rinka. 
Tjaša Pečovnik
jo nadgradili z abstraktnejšimi rešit-
vami. Osnovnemu materialu sta do-
dali elemente lesa in kamna. Drugo 
mesto je osvojila Mateja Kuhar s Si-
lami življenja, tretje pa Urška Kuž-
ner s sliko Podvodni svet. Natečaj 
je dobro izkoristil svojo priložnost za 
prikaz mnogovrstne rabe preproste-
7. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE REČICA OB SAVINJI
Bočanke kot edina ekipa naše doline tretje
Cevi za vodo je bilo potrebno prenesti 
kar se da hitro. 
Rečiški prostovoljni gasilci so obe-
ležili občinski praznik z nočnim gasil-
skim tekmovanjem za pokal občine. 
Na poligonu ob gasilskem domu se 
je v vaji z motorno brizgalno pomeri-
lo deset moških in šest ženskih ekip 
gasilskih društev iz različnih krajev 
Slovenije. Tudi na sedmem druženju 
so tekmovali po pravilih slovenske 
gasilske zveze brez dodanih točk za 
starost tekmovalcev. 
V moški kategoriji so bili najhi-
trejši gasilci iz Lokovice, v ženski 
PGD Drešinja vas. Drugo mesto 
so tako v moški kot ženski katego-
riji zasedli PGD Levec. Tretje mes-
to je med moškimi pripadlo Letuša-
nom, v ženski kategoriji pa Bočan-
kam. Zadrečka ekipa gasilk je bila 
tudi edina iz naše doline, ki je svo-
je znanje in spretnost preizkušala 
na Rečici ob Savinji. Pokale najbolj-
šim je izročil župan občine Rečica 
ob Savinji Vinko Jeraj. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA
Ženska ekipa v pikadu zmagala na Koroškem
Zmagovalna ženska ekipa Bočne v družbi moških sotekmovalcev (fotodokumentacija Majde Žmavc)
Ob občinskem prazniku so na Muti organizi-
rali turnir v pikadu, ki se ga je udeležilo dvanajst 
ženskih in petnajst moških ekip iz društev upo-
kojencev in invalidov koroške regije. Povabili so 
tudi moško in žensko ekipo društva upokojen-
cev iz Bočne.
Medtem ko so se moški uvrstili v zlato sredi-
no, so članice bočke ekipe suvereno premaga-
le vso konkurenco in osvojile pokal za najbolj-
šo ekipo. Regina Žehelj je bil med posamezni-
cami na drugem mestu. Poleg nje so bile v eki-
pi še Majda Žmavc, Marjana Zavolovšek in Joži-
ca Veršnik.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 16
Ljudje in dogodki, Organizacije
Alojz Zavolovšek se je rodil le-
ta 1928 v kmečki družini v Rad-
mirju. Z glasbo in upodabljajočo 
umetnostjo se je srečal že v rani 
mladosti, saj je te darove nanj pre-
našal njegov oče, dober pevec in 
tesar. Alojz se je po končani osnov-
ni in ljudski šoli izučil za trgovske-
ga poslovodjo. Vojaški rok je služil 
v Beogradu, kjer se je po odsluže-
nju roka vpisal na tamkajšnjo Aka-
demijo za likovno umetnost. Diplo-
miral je leta 1946. 
V SPOMIN
Alojz Zavolovšek
1928 - 2017
Po vrnitvi v Slovenijo je službo-
val kot profesor likovne vzgoje v 
Slovenskih Konjicah in nato v Ve-
lenju. Tam je opravljal pionirsko 
delo na področju pedagoškega 
andragoškega mentorstva likov-
ne vzgoje. Leta 1975 je postal ku-
stos galerije v kulturnem centru v 
Velenju. Tam je ostal ves čas do 
upokojitve. 
Vodil je razne slikarske tečaje 
in postal prvi mentor Društva ša-
leških likovnikov. Razstavljal je na 
številnih samostojnih in skupinskih 
razstavah doma in po svetu. Bil je 
pobudnik razstave Mozirskih likov-
nikov. Sprva ob praznovanju kra-
jevne skupnosti, kasneje pa občin-
skega praznika Jurjevo. 
Za svoja dela je prejel več na-
grad in priznanj. Za strokovno de-
lo, strpnost in predanost v progra-
mih izobraževanja ga je Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije odli-
kovala z Ažbetovo nagrado, pre-
jel je tudi Kajuhovo nagrado. Prejel 
je Napotnikovo priznanje in plake-
to, nagradi Premogovnika Velenje, 
prejel je tri priznanja Občine Mo-
zirje. Ob občinskem prazniku leta 
2010 je bil imenovan za častnega 
občana občine Mozirje.
Alojz je bil tudi dober pevec, za 
kar je prejel zlato Gallusovo prizna-
nje.
Umetnostna kritičarka in odlič-
na poznavalka Zavolovškovega 
dela Milena Koren Božiček je o sli-
karju zapisala: »Po upokojitvi se je 
posvetil izključno slikanju. Zavolov-
šek je začel že v začetku šestde-
setih let prejšnjega stoletja razvi-
jati svoj način slikanja in oblikova-
ti svoj osebni slog. Nase je opo-
zoril z nostalgijo po doslej prema-
lo izrabljenem akvarelu v maniri 
modernega intimizma v krajinar-
stvu. Abstrahiranje krajine je razvi-
jal več desetletij, ko v njegovem de-
lu vendarle pride do izrazitejšega 
odmika v kontinuiteti ustvarjanja. 
Vedno pa je pri slikanju dajal pred-
nost barvitosti, tako v akvarelih kot 
v oljih in akrilih. Zastopal je vehe-
mentno potezo in čvrsto gradnjo 
kompozicije. Med obsežnimi opusi 
bo najbolj avtorski nedvomno ostal 
opus Elegija kozolcem.«
Poleg tega, da je bil dober pe-
vec in spoštovani slikar, je bil tu-
di družinski človek. Imel je tri otro-
ke. Z ženo Marijo, ki je zanj z vso 
vdanostjo skrbela zadnja leta živ-
ljenja, ko ga je bolezen prikova-
la najprej na voziček, nato pa na 
posteljo, sta se v Mozirje priselila 
pred 40-imi leti. 
Mozirje je s smrtjo Alojza Zavo-
lovška izgubilo človeka, ki je s svo-
jim ustvarjalnim delom ime kra-
ja ponesel daleč izven občinskih 
meja. Prav tako je izgubilo dobre-
ga občana, soseda in sogovorni-
ka, ki je imel za vsakogar priprav-
ljeno prijazno besedo.
Benjamin Kanjir
OKROGLA MIZA O KULTURNIH DOGODKIH V CERKVI 
Orgle kraljica bogoslužja, frajtonarica asociira na veselico in 
veseljačenje
Rečiški župnik David Zagorc meni, da posvetne pesmi ne sodijo v cerkve. 
(Foto: Marija Šukalo)
Kulturno-umetniško društvo Utrip 
je v Medgen borzi na Rečici ob Savi-
nji pripravilo okroglo mizo. Na njej je 
predsednik društva Aleksander Ob-
lak gostil domačega župnika Davi-
da Zagorca. Rdeča nit pogovora je 
bilo razmišljanje o tem, ali je primer-
no, da so kulturni dogodki v prosto-
rih cerkve.
CERKVE – KRAJI ZA KREPITEV 
VERE
V uvodu sta orisala zgodovino 
krščanstva in poudarila, da je grad-
nja cerkva skozi stoletja šla skozi 
različna obdobja razvoja. Ob tem 
sta se strinjala, da je naša drža-
va zelo bogata s sakralnimi objek-
ti. Da pa turist lahko vstopi v njih, 
se je potrebno držati bontona. Ne-
pisano pravilo je namreč, da mora-
jo moški imeti oblečene hlače, dol-
ge vsaj do kolen, in so brez pokri-
val, ženske pa lahko nosijo pokri-
vala, a ne smejo pokazati preveč 
gole kože. 
Prav tako se v cerkev ne nosi-
ta hrana in pijača. To namreč v 
cerkvah, ki so odprte za turiste, po-
sebej poudarjajo. »V cerkev se use-
di, umiri in pusti, da te nagovori,« 
je med drugim povedal rečiški žu-
pnik, obenem pa poudaril, da je 
cerkev poseben kraj, ki je določen, 
da bi v njej krepili svojo vero. 
POSVETNE PESMI NE SPADAJO V 
CERKVENI PROSTOR
Sicer pa cerkveno pravo določa 
uporabo cerkve. V sakralni objekt 
nikakor ne sodijo likovne razsta-
ve, gledališke igre in plesni dogod-
ki. Tudi glede koncertov je Zagorc 
zadržan, meni namreč, da so le 
sakralni koncerti zelo dobrodošli. 
Pri vokalni glasbi je vsebina bese-
dila tista, iz katere je lahko razbra-
ti, ali je primerna, medtem ko je pri 
instrumentalni skladbi odvisno od 
namena, za katerega je bila prip-
ravljena. 
Po teoriji naj bi o kulturnih do-
godkih v cerkvi odločali v škofi-
ji na osnovi predstavljenega pro-
grama, v praksi pa o tem odloči žu-
pnik. »Posvetne pesmi ne spada-
jo v cerkveni prostor, prav tako ne 
ljudski instrumenti. Mednje vseka-
kor sodi frajtonarica, ki takoj aso-
ciira na veselice in veseljačenje. 
Orgle pa so kraljica bogoslužja,« 
je ob zaključku pogovora povedal 
Zagorc.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
Kultura, Oglasi
17
KONCERT OKTETA ŽETEV NA 3. KRESNO NOČ V LUČAH
Pevcem poklon s stoječimi ovacijami
Nuša Derenda in pevci Okteta Žetev so na Kresni noči v Lučah pripravili nepozabno glasbeno 
druženje. (Foto: Marija Šukalo)
Pevci Okteta Žetev pod vodstvom Matije Veni-
šnika so pripravili Kresno noč, ki nikogar ni pus-
tila ravnodušnega. Na glasbeno druženje so v 
petek, 23. junija, v goste povabili 17-članski The 
Moonlighting Orchestra in pevko Nušo Deren-
da. Za povezovanje programa je poskrbel Fran-
ci Podbrežnik – Solčavski. Številni obiskovalci so 
športno igrišče ob šoli napolnili do zadnjega ko-
tička in s stoječimi ovacijami dosegli kar nekaj 
podaljškov. 
PESMIH O VINU 
Janez Rosc, Dominik Prušnik, Niko Bezovnik, 
Tomaž Robnik, Rok Suhodolnik, Bojan Čopar, 
Klemen Matk in Mitja Venišnik so prijatelji, ki sku-
paj prepevajo že sedmo leto. Fantje so prekalje-
ni pevci, ki so glasove brusili v različnih vokalnih 
skupinah. Tokrat so posegli po zdravicah in na-
pitnicah ter pesmih o vinu. Slišati je bilo tudi slo-
venske zimzelene popevke ter črnske duhovne 
pesmi. Premierno so predstavili nekatere prired-
be izpod rok umetniškega vodje Venišnika. 
JAGODNI IZBOR USPEŠNIC 
NUŠE DERENDA
Da je bil večer glasbeno še bolj dovršen, so 
poskrbeli gostje, tako orkester kot Nuša Deren-
da. Skupaj so ponudili zanimive glasbene kom-
binacije. Derenda je občinstvu pripravila »jagod-
ni izbor« svojih uspešnic, pri katerih se ji je prid-
ružil tudi Franci Podbrežnik. Čestitke nastopajo-
čim je izrekel župan Ciril Rosc. »Božanje ušes in 
razvajanje čustev s pozitivnimi vibracijami har-
monije zapetih pesmi seže do srčnih globin,« je 
bil navdušen. 
Marija Šukalo
V GALERIJI JAKIJEVE HIŠE RAZSTAVLJA SRBSKI AKADEMSKI KIPAR IN SLIKAR DRAGO ĐOKIĆ 
Na ogled impresiven del umetnikovega ustvarjanja
Ob prazniku nazarske krajev-
ne skupnosti je tamkajšnje kultur-
no društvo v sodelovanju z obči-
no pripravilo razstavo akademske-
ga kiparja in slikarja Draga Đokića, 
ki bo v Jakijevi hiši – Galeriji Nazar-
je na ogled do konca julija. Odpr-
tja razstave se je udeležil tudi ume-
tnik, ki živi in ustvarja v Beogradu. 
Z nagovorom sta prireditev pospre-
mila župan Matej Pečovnik in pred-
sednik krajevnega odbora krajev-
ne skupnosti Ivan Turk.
Vladka Planovšek, skrbnica ga-
lerijske dejavnosti pri KD Nazarje, 
je predstavila gostujočega umetni-
ka, ki se predstavlja s svojimi skulp-
turami in slikami. Đokić, rojen v Mu-
rinu v Črni gori, je diplomiral na Fa-
kulteti uporabnih umetnosti v Beo-
gradu, nato se je izobraževal in de-
lal v ateljeju kiparja Ota Loga. Je 
prejemnik številnih priznanj in na-
grad za svoje delo ter član več aka-
demij in združenj.
Umetnikovo ustvarjalno pot je s 
tekstom umetnostne zgodovinar-
ke in likovne kritičarke Slavice Ste-
vanović, ki pripravlja tudi avtorje-
vo monografijo, predstavil Franci 
Kotnik. Umetnik se »predstavlja z 
zelo skromnim številom del iz svo-
jega obširnega opusa, ki ga ses-
tavljajo številni kipi in spomeniki, 
portretni nizi – od biblijskih preko 
zgodovinskih tja do portretov so-
dobnih osebnosti, plakete, reliefi, 
bareliefi, spominske plošče, risbe, 
slike in oblikovalska dela.«
Župan Pečovnik je izrekel po-
sebno dobrodošlico gostujočemu 
umetniku, razstavo pa je odprl Ivan 
Turk. Drago Đokić je zbranim izre-
kel prisrčno zahvalo in poudaril po-
membnost kulture v vsaki skupnos-
ti. Spremljajoči glasbeni program je 
izvedla vokalna skupina Sončnice.
Tatiana Golob
Draga Đokića, ki se predstavlja s skulpturami in slikami, je predstavila 
Vladka Planovšek. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
MATEVŽ LENARČIČ MERIL ČRNI OGLJIK OD SLOVENSKIH KONJIC DO 
BUKAREŠTE
Zadnja etapa ga čaka 
predvidoma jeseni
Po trimesečni pavzi se je na še 
eno etapo raziskovalne misije Me-
diteran 2017 podal pilot Matevž Le-
narčič. Štartal je 28. junija z letali-
šča v Slovenskih Konjicah. Družbo 
v ultra lahkem letalu Dynamic WT 
9 mu je delal prijatelj Domen Grauf.
IZMERILI ZANIMIVE 
KONCENTRACIJE PESKA IN 
ČRNEGA OGLJIKA
Uspešno sta opravila meri-
tve koncentracij črnega ogljika in 
puščavskega peska med pole-
tom od Slovenskih Konjic do Bu-
karešte – prek Grossglocknerja in 
Prievidze. »V bližini Sonnblicka in 
Grossglocknerja sva bila že na vi-
šini 4.300 metrov, oblaki pa so se 
še vedno dvigali. Kontrolor naju je 
obvestil, da se Innsbrucku približu-
jejo hude nevihte. Polet naprej proti 
zahodu sva zato prekinila in južno 
od Dunaja prečkala avstrijsko-ma-
džarsko mejo. 
Nad termoelektrarno Novaky in v 
bližini Prievidze sva pristala na trav-
natem letališču. Dolila sva nekaj go-
riva in nadaljevala naravnost preko 
Slovaške, Madžarske do Bukareš-
te,« je zapisal Matevž Lenarčič in po-
udaril, da so izmerili zanimive kon-
centracije peska in črnega ogljika. 
ČAKA NA USTREZNE VREMENSKE 
PRILIKE
Lenarčič je spet v Sloveniji, kjer 
čaka na ustrezne vremenske pri-
like za meritve nad osrednjimi in 
zahodnimi Alpami. V ekipi Green-
Light WorldFlight pričakujejo, da 
bodo te opravili najpozneje jeseni, 
nato bodo na vrsti analize podat-
kov in izdelava poročila. Tega bo-
do predstavili predvidoma tudi v 
evropskem parlamentu. 
Kot smo že pisali, se je misi-
ja Mediteran 2017 pričela mar-
ca letos. Tedaj je Lenarčič s por-
toroškega letališča poletel pro-
ti Malti in pot nadaljeval po za-
hodnem Sredozemlju. Cilj projek-
ta je ugotoviti, v kakšni meri Al-
pe ogrožata črni ogljik in sahar-
ski pesek. Prvi del misije je Reči-
čan končal v dveh tednih, a je za 
omenjeno etapo moral čakati ne-
kaj več kot tri mesece. Šele v teh 
dneh je namreč primeren ciklon 
pognal večje količine črnega oglji-
ka in puščavskega peska nad Al-
pe ter tako zagotovil ustrezne po-
goje za meritve. 
Marija Šukalo
Matevž Lenarčič in Domen Grauf na letališču v Bukarešti (Foto: ML)
Utrinek
Uporabi darove, ki jih imaš: 
gozdovi bi bili zelo tihi, če bi v 
njih prepevale samo tiste ptice, 
ki najlepše žvrgolijo. 
Henry Van Dyke
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 19
Ljudje in dogodki
ZLATI MLADI RAZISKOVALCI
Med najboljšimi Luka Humar, Lara Krivec in Žan Luc Krajnc
Lara Krivec in Žan Luc Krajnc sta raziskovalno 
nalogo posvetila zdravilnim lesnim gobam. 
(Foto: Helena Lekše)
Luka Humar je na matematični način izračunal, 
koliko kovancev bi potreboval za liter, meter ali 
kilogram. (Foto: Renata Humar)
Na prireditvi Zotkini talenti v Gallusovi dvorani 
Cankarjevega doma je Zveza za tehnično kultu-
ro Slovenije počastila dosežke nadarjenih mla-
dih, ki so na državnih tekmovanjih iz znanja z 
različnih področij in na srečanju mladih razisko-
valcev v preteklem šolskem letu prikazali največ 
znanja in dosegli najboljše rezultate. Med nagra-
jenimi sta bili raziskovalni nalogi Luka Humarja 
(OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad) in naloga La-
re Krivec in Žana Luca Krajnca (OŠ Ljubno ob 
Savinji). 
Obe raziskovalni nalogi sta bili na 51. sreča-
nju mladih raziskovalcev v Murski Soboti na-
grajeni z zlatim priznanjem. Najprej pa so mo-
rali raziskovalci preskočiti prvo oviro in svo-
je raziskovalne naloge prijaviti na regijsko tek-
movanje Gibanja mladi raziskovalci za razvoj 
Šaleške doline. Tam je prestižno priznanje Ber-
gmandeljc prejela mentorica Luka Humarja 
Dušanka Colnar.
Kaj naj izberem kilogram, meter ali liter ko-
vancev za 1 evro?, je v raziskovalni nalogi raz-
iskoval Luka Humar in se posvetil računanju 
ter raziskal še zgodovino kovancev. Njego-
va mentorica je bila Dušanka Colnar. Luka je 
zaključil osnovno šolo in se vpisal na srednjo 
šolo za tehnika laboratorijske biomedicine. V 
zadnjem šolskem letu je na področju naravo-
slovja za razna tekmovanja prejel blizu tride-
set priznanj.
Ljubenska sedmošolca Lana in Žan sta v raz-
iskovalni nalogi odkrivala zdravilne učinkovi-
ne lesnih gob. Ugotovila sta, da ljudje premalo 
poznajo njihove dobre lastnosti in da je to po-
dročje dokaj neraziskano. Mentorici Helena Lek-
še in Alenka Meža sta ju pri delu usmerjali. Pri 
raziskovanju so naleteli na dobro sodelovanje s 
strokovnjaki. Učenca sta za obširno nalogo po-
rabila tri mesece.
Štefka Sem
DRUŽENJE PEVCEV S KUHARJI GORNJEGRAJSKE ŠOLE
Na Zborovski BUM in pogostitev s strani učencev v hotelu Celeia
Deset učencev OŠ Gornji Grad je dobilo priložnost, da se preizkusijo v 
kuhinji hotela Celea. 
Člani mladinskih pevskih zborov iz Gornjega Grada in Rečice ob Savinji na 
Zborovskem BUM-u
Med pevci, ki so se udeležili Zbo-
rovskega BUM-a na stadionu Ljud-
ski vrt v Mariboru, so bili tudi člani 
mladinskih pevskih zborov iz Gor-
njega Grada in Rečice ob Savinji v 
spremstvu zborovodkinj Eve Stvar-
nik in Mateje Seitl ter drugih spre-
mljevalcev. Že sam glasbeni dogo-
dek je bil za udeležence nekaj po-
sebnega, na gornjegrajski šoli pa 
so si zamislili še posebno pogosti-
tev kot nagrado in presenečenje za 
pevce ob povratku iz Maribora.
Zbor hebrejskih sužnjev iz Verdi-
jevega Nabucca, Napitnica iz Tra-
viate, Papageno iz Mozartove Ča-
robne piščali, Barcarola iz Offen-
bachovih Hoffmanovih pripovedk 
je le nekaj odlomkov, ki so jih otro-
ci zapeli bodisi sami bodisi v druž-
bi opernih solistov.
Doživetje so nadgradili učen-
ci izbirnega predmeta sodobna 
priprava hrane z gornjegrajske šo-
le, ki so pevcem in spremljevalcem 
v hotelu Celea pripravili topel ob-
rok. Deset učencev 7., 8. in 9. ra-
zreda je namreč dobilo priložnost, 
da se preizkusijo v hotelski kuhinji. 
Šef strežbe pa jim je pokazal, ka-
ko se goste pravilno postreže. Mla-
di kuharji so v 45 minutah pripra-
vili 51 obrokov, ki so jih pevci dobi-
li postrežene na mizo v posebni je-
dilnici hotela. 
Štefka Sem, foto: Vojko Colnar
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 20
Ljudje in dogodki, Ej
MLADI V SVETU ENERGIJE – NATEČAJ DRUŽBE GEN-I IN EKOŠOLE
Inovativne elektrarne dosegle drugo mesto na natečaju
Učenci z učiteljico Lilijano Bele so bili 
povabljeni na zaključno prireditev v Krško. 
(Fotodokumentacija POŠ Bočna)
Med aktivnostmi, ki so jih učenci 3. in 4. ra-
zreda podružnične osnovne šole Bočna izvajali 
za Ekošolo, je bilo tudi sodelovanje na natečaju 
podjetja GEN-I z naslovom Mladi v svetu energi-
je. Razpis je veleval, da izdelajo makete elektrar-
ne, ki naj bodo malce fantazijske, drugačne, ino-
vativne. Inovativen pristop jim je prinesel 2. mes-
to med 57 sodelujočimi slovenskimi šolami v 
kategoriji glavce.
Kreirali so predvsem iz odpadnih elektronskih 
elementov in elektro materiala. Nastale so štiri 
makete: Vetrna elektrarna, Sončno-vetrna-elek-
trarna Bočna, Čar(ob)na elektrarna in pame-
tna elektrarna učenca Ožbeja, ki se je dela lotil 
kar sam. Zaradi teh izdelkov in njihove sporočil-
nosti so bili opaženi, izbrani, pohvaljeni in nagra-
jeni. Firma GEN-I in Ekošola sta jih povabila na 
zaključno podelitev priznanja in nagrad v Krško. 
Bili so veseli pohval in nagrad. Ogledali so si 
učni center in razstavo o jedrski elektrarni Krško. 
Poigrali so se z elektriko, jo proizvajali na poseb-
nih kolesih, naredili so jim strelo, delali so posku-
se, najbolj pogumni so se povezali v krog, skozi 
katerega je stekla elektrika. Nepozabno doživet-
je za znanja željne glavice.
Štefka Sem
NAJLEPŠI PAR NARODNOZABAVNE GLASBE
Slavila Lara in Aljaž 
iz ansambla Šepet
Na Golica TV so 
zaključili izbor najlepše-
ga para slovenske na-
rodnozabavne glasbe. 
Dve uri trajajoč spekta-
kel, ki ga je vodila Klav -
dija Winder, je postre-
gel s številnimi glasbe-
nimi gosti, smehom in romantiko. Na koncu 
sta slavila Lara Voler iz Mozirja in Aljaž Go-
ličnik, sicer člana ansambla Šepet. Prečudo-
vita Lara je bila ob razglasitvi zmagovalca vi-
dno ganjena, njene solzice sreče pa je z vro-
čim poljubom pogasil njen do ušes zaljublje-
ni fant Aljaž.
NZ
VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA
V poletje s plesnimi nastopi
Nastopajoči so uživali v nastopih in s pogledi iskali svojce, ki so jim nastop posvetili. 
(Foto: Štefka Sem)
Otroci iz vrtca Gornji Grad in Bočna so nasto-
pili na prireditvi na gornjegrajski šoli. Zatem so 
se zabavali še v družbi Damjane Golavšek. Vod-
ja vrtca Marija Grčar je napovedala male na-
dobudneže, ki so težko čakali, da odplešejo svo-
jo točko. Vseh pet vrtčevskih skupin iz Bočne in 
Gornjega Grada je pripravilo točke, ki so se na-
vezovale na počitnice, poletje, potovanje in pla-
že. Nastopajoči so uživali v nastopih in s pogledi 
iskali svojce, ki so jim nastop posvetili.
Ob koncu programa so se od vzgojiteljic in 
pomočnic poslovili tisti, ki bodo jeseni prestopili 
šolski prag. Zapeli so pesem Mi smo mali matu-
rantje in od vzgojiteljic dobili medalje ob zaključ-
ku obiskovanja vrtca. Slednjim so se starši zah-
valili za skrbno varstvo in prve korake v učenost 
njihovih otrok.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 21
Šport
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 
Tekmovanje ob občinskem prazniku
Najboljši strelci z malokalibrsko 
puško leže na 50 metrov (z leve): 
Tomaž Trogar, Primož Kopušar, Ivan 
Rihter in Jože Grudnik 
(foto: Konrad Zemljič)
Člani Strelskega društva Gor-
nji Grad so 25. junija organizira-
li strelsko tekmovanje v počasti-
tev praznika občine Gornji Grad. 
Udeleženci so tekmovali posamič-
no in ekipno z malokalibrsko pu-
ško leže na 50 metrov po pet na-
bojev za preizkus in deset za oce-
no. V nestanovitnem vremenu so 
poskušali doseči čim boljši rezul-
tat zase in za ekipo. Ekipno so 
zmagali strelci SD Gornji Grad (le-
tnik '69) v sestavi: Ivan Rihter, Jo-
že Grudnik in Tomaž Trogar. Med 
posamezniki je zmagal Primož 
Kopušar (82 krogov), drugi je bil 
Ivan Rihter (80) in tretji Tomaž Tro-
gar (73).
Janez Kolar
NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA
Turnir za mlade igralce ob koncu šolskega leta 
Člani Namiznoteniškega kluba Savinja na zaključnem turnirju v Grižah 
(fotodokumentacija NTK Savinja)
Namiznoteniški klub Savinja iz Luč je ob kon-
cu šolskega leta organiziral turnir za mlade 
igralce v Grižah. Športni dogodek je bil name-
njen otrokom, ki so se v minulem šolskem letu 
redno udeleževali treningov, in podpornikom nji-
hove športne aktivnosti.
V klubu se rojevajo številni perspektivni igral-
ci, kar je dokazalo vseh 48 tekmovalcev, ki so 
se udeležili turnirja. Z dobro odigranimi medse-
bojnimi tekmami so pokazali znanje in izkušnje, 
ki so jih pridobili v minuli sezoni. Treninge NTK 
Savinja je v šolskem letu 2016-2017 obiskova-
lo skupno kar 240 otrok na 13 osnovnih šolah.
Med učenci 1. razreda sta se na prvo mesto 
uvrstila Aisha Akimba Ogorevec in Bine Žličar. 
V kategoriji od 2. do 3. razreda sta bila najbolj-
ša Ana Leskošek in Žiga Pečnik. Nina Slapnik je 
prevzela vodstvo v kategoriji deklic od 4. do 9. 
razreda. Zmago med fanti 4. in 5. razreda je sla-
vil Matic Časl, med najstarejšimi dečki se je naj-
bolje odrezal Nejc Robnik. Zmagovalka absolu-
tne kategorije je bila Manuela Bezovnik.
Nadobudne namiznotenisače čakajo zaslu-
žene počitnice. Septembra pa bodo zopet nada-
ljevali s treningi in se trudili za vnovično uspeš-
no sezono.
Tjaša Pečovnik
DASKI TEAM MOZIRJE
Skupaj rolali in kolesarili
Otroci so uživali, starši pa bili hvaležni vaditeljem, da so njihove otroke 
naučili novih spretnosti.
Najmlajši člani društva DaSki te-
am so zaključili redno vadbo v mo-
zirski športni dvorani in nadaljeva-
li z aktivnostmi na parkirišču pred 
njo. Z vaditelji so se naučili varne-
ga rolanja in se po osvojenih osno-
vah kolesarjenja s kolesi podali na 
kolesarsko turo.
Po končani zimski sezoni so ma-
li športniki nadaljevali svoje aktiv-
nosti v Športni dvorani Mozirje. Ob 
prihodu lepšega vremena so se za-
čeli zbirati na travnem igrišču in na 
parkirišču pred njo. 
Začeli so z rolanjem. Uvodoma 
so se naučili osnovnih pravil, ki 
zadevajo predvsem varnost in hit-
ro reagiranje v nevarnih situacijah. 
Osveščali so jih o pomembnos-
ti uporabe zaščitne opreme. Nau-
čeno so pokazali na spretnostnem 
poligonu, tisti boljši so vijugali med 
slalomskimi količki. 
Druga disciplina, ki so se je loti-
li, je bilo kolesarjenje. Po parih urah 
vijuganja med ovirami na parkiri-
šču so se podali na vožnjo. S kolesi 
so prevozili bližnjo okolico Mozirja. 
Ob vrnitvi so se pomerili na tekmo-
vanju v vožnji s kolesi in priredili boj 
z vodnimi baloni. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 22
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Kronika, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
• POŠTENA NAJDITELJICA PRINESLA DENAR
Mozirje: 23. junija v večernem času je najditeljica na PP Mozir-
je prinesla dva bankovca po 20 evrov, ki ju je našla v reži banko-
mata NLB v zgradbi upravnega centra v Mozirju. Policisti so napi-
sali zapisnik o najdenih stvareh in dopis na NLB.
• GOLJUFIJA IN GOLJUFKA RAZKRITI
Luče: 30. junija v dopoldanskem času so bili mozirski policisti 
obveščeni o goljufiji. Neznana ženska je prišla na domači naslov 
oškodovanke v Lučah in ji povedala, da je dobitnica nagrade, ki ji 
omogoča obisk bolnišnice ob morju. Če ji plača 300 evrov, ji lah-
ko naslednji teden prinese še razliko 600 evrov, kar je oškodovan-
ka tudi storila. Po predaji denarja pa se ji je zazdelo, da je zadeva 
sumljiva, o čemer je obvestila policiste. 
Z zbiranjem obvestil je bila storilka izsledena. Policisti so ugo-
tovili, da gre za goljufijo. Zoper njo sledi kazenska ovadba na 
pristojno državno tožilstvo.
• ODSTRANILI POSLEDICO NEURJA
Mozirje: 30. junija popoldan so gasilci PGD Mozirje v Novih Lo-
kah obrezali drevo, katerega veje so po zadnjem neurju ogroža-
le mimoidoče.
• ZAGORELO ŽITO
Radmirje: Zaradi pretrganega električnega vodnika in posle-
dično iskrenja je 3. julija ob 15. uri zagorelo žito na površini okoli 
1.500 kvadratnih metrov v Radmirju. Posredovali so gasilci PGD 
Radmirje, Okonina in Ljubno ob Savinji, ki so požar omejili in po-
gasili, delavci Elektra Celje pa so odpravili okvaro na električnem 
omrežju. 
• POHODNIKI ZAŠLI
Klemenškova planina: 3. julija so se na poti proti Koči na Kle-
menči jami ob 17. uri izgubili štirje tuji državljani. Gorska reševal-
ca GRS Celje sta pohodnike našla nepoškodovane in jih pospre-
mila do planinske koče.
Iz policijske beležnice ali »Udri po siromaku« (SN 26, str. 22)
Gre za članek »Kolesarka pad-
la in se poškodovala«, iz katerega 
je razvidno, da se je kot udeležen-
ka v prometu pri padcu huje teles-
no poškodovala. Zgodilo se ji je torej 
to, kar se na naših t.i. cestah lahko 
zgodi prav vsakomur od nas, četudi 
ni »štorast«. Dovolj je, da so takšne 
naše ceste. Na njih zagotovo najbolj 
tvega kolesar, vojaška vozila bistve-
no manj. Če ceste ne poznaš, nikoli 
ne veš, kje te čaka »mina«.
Tokrat imam pravzaprav pripom-
be šele na vsebino zadnjega stav-
ka: » V zvezi prometne nesreče sle-
di policijsko poročilo na pristojno dr-
žavno tožilstvo, voznici pa bo izdan 
tudi plačilni nalog.« Groza! Preb-
ral sem večkrat in šele potem dou-
mel, kaj so oziroma bodo človeku, 
ženski, po vsem, kar se ji je že hu-
dega zgodilo, še storili. Absurdno je 
to, da v mojem in vašem imenu, ura-
dno torej v imenu ljudstva. Podlost, 
ki ji v svetu ni para. Takšna je lah-
ko le komunistična pogruntavščina. 
Res izvirno. Saj če bi bila pijana, je to 
druga stvar, a o tem nič v poročilu. 
Ne jočite ob mojem grobu, 
nisem tukaj in ne spim. 
Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu,
rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
ki krožijo po nebu. 
Zvezda sem, njena blaga luč v noči. 
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, 
tasta, brata, strica, svaka, bratranca in soseda 
Alojzija ZAVOLOVŠKA 
27. 4. 1928 - 29. 6. 2017
se iskreno zahvaljujemo dr. Blažičevi za dolgotrajno zdravljenje. 
Hvala dobrim sosedom Napotnik in Repše, bratu Venčeslavu ter sva-
kinji Gelci za nesebično pomoč v težkih trenutkih. 
Hvala pogrebni službi Ropotar, zastavonošema, pevcem za zapete 
žalostinke, g. Čretniku za lep in ganljiv govor ter g. župniku Sandiju 
Korenu in diakonu Čeplaku za lep cerkven obred. 
Iskrena hvala Društvu šaleških likovnikov za udeležbo in govor, ki 
ga je napisala Milena Koren Božiček. 
Hvala vsem ostalim, ki ste nam pomagali, pa vas v zahvali nismo po-
sebej imenovali. 
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili sveče in darovali 
za sv. maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu 
pospremili na njegovi zadnji poti. 
Žalujoči vsi njegovi
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 23
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Nikoli več sonce te ne zbudi, 
nikoli več, konec je vseh skrbi.
Kjer koli si, naj angel te čuva, 
kjer koli si, nate bomo mislili vsi.
V SPOMIN
Ivan ROSC 
17. 8. 1952 - 5. 7. 2016
5. junija je minilo leto dni, odkar te več med nami ni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. 
Vsi njegovi 
Spočij si delovne dlani,
za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca
ne bo nikdar pozabljena.
Draga mama, babica, prababica 
ZAHVALA
Rozalija GOLIČNIK
24. 8. 1928 - 13. 6. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. 
Posebej hvala patronažni sestri Sonji za njeno pomoč. 
Žalujoči vsi njeni
Ne bi verjel, da je to možno, am-
pak, prosim, tako vsaj piše v mojem 
izvodu SN. Če ne gre za napako, po-
tem je to šokantno. Vsaj zame. Ne 
vem, kako trdo kožo imate bralci. Je 
res treba polomljenega človeka, ki 
je kot tak seveda tudi v šoku, še do-
datno šokirati s plačilnim nalogom? 
Ljudje božji, naj bi bilo to dandanes 
že normalno? »Jao mama!« Je na-
ša oblast, so naši zakonodajalci 
sploh normalni? So morda vsaj na-
ši volivci normalni? Ob zadnjih vo-
litvah na to še ni kazalo. Mi je prav 
žal, ampak pišem tako kot mislim. 
Oblastniki, kakršnikoli so, se na-
mreč niso izvolili sami. Se strinjate? 
Če bi vedel, da mi pritrjuje več kot 
polovica, bi bil pred naslednjimi vo-
litvami bolj optimističen. Na sploš-
no mi je žal za ljudi, ki jih življenje 
tepe, še posebej, če jih »tepejo« po-
litiki. Čisto drugače je, če nas uda-
rijo »ta zgornji«, z vremenom, bo-
leznimi. Tu se ne da kaj storiti. To-
da politike se da vendar zamenjati. 
Tako delajo ljudje povsod razen pri 
nas, kjer gre očitno za vseodpušča-
jočo ljubezen do »večnih« politikov, 
ki nam »služijo« že od druge svetov-
ne vojne sem. To pa je bolezen. Iz-
gleda, da neozdravljiva. Za proble-
me ljudi, ki jih kar kličejo nase, se-
veda nimam posluha. Čim bolj naj 
jih »garbajo«. Mogoče se jim bo 
kdaj le odprlo. Samo to še čakam, 
nič drugega. Vse se bo potem sča-
soma vendarle normaliziralo. Me-
ni, sebi, vsem nam lahko pomaga-
jo samo volivci. Politično razgleda-
ni in pametni. Z butlji si Slovenija ne 
more prav nič pomagati. Samo ra-
zum šteje, samo razum kaj velja. 
Vse drugo ni nič. 
Leta 1991 smo menili, da smo 
za vselej prekinili z izkorišče-
valskim komunizmom. Upali smo 
celo, da bomo prej ali slej postali 
druga Švica. Čeprav od takrat nap-
rej vse bolj in bolj »švicamo«, za 
nas ni efekta. Denar sicer je, ven-
dar ne v naših žepih, sploh pa ne 
v žepih nas upokojencev. Ko bi ga 
imela vsaj država, ne pa tajkuni, ki 
ga niso zaslužili ampak ukradli. Ko-
mu? Tistim vendar, ki smo ga zas-
lužili, ustvarili, zdaj pa smo izvise-
li. »Zapopizdit!« Izraz, ki ga sicer en 
uporabljam, pač največ pove. Na-
rod pa nič. Če sploh ve, da zvoni, 
najbrž še ne ve, komu zvoni.
Janez Mavrič
Attemsov trg 8
Gornji Grad 
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 24
Za razvedrilo
NE BOŠ TI MENE MIM' GLAŽKA ŽEJNIGA PELJAL
Franci Podbrežnik – Solčavski (desno), ta 
hip še v Lučah na koncertu Okteta Žetev pre-
peva Ježkovo: »Glažek vinčka, hej, pa sonček 
skoz posveti nej, da cel svet bo kt mavrca ... vel-
bana ...«
Tomaž Guček, vsestranski glasbenik ob sinte-
tizatorju: »Glej, da ne bom žejen, ko te takole le-
po spremljam po tipkah!«
Franci: »Tomaž, to je sok. Rekvizit za na oder.«
Tomaž: »Jaaa? Diši že čisto drugače kot rekvi-
zit, pa barvo tudi nima nič rekvizitovsko.«
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
KO PRVOGOVOREČI OSTANE BREZ TEKSTA
Franci Podbrežnik – Solčavski, in sedaj že moderator šaljivih iger na Rečici ob Savinji: »Ko se vid-
va zasmejeta, se miza zatrese, kot da je potres, in izgubim rdečo nit vodenja.«
Rečiški podžupan Drago Poličnik (levo): »Ob gledanju iger in tvojem komentiranju se mora človek 
nasmejati, sploh ko ti zmanjka besed.«
Rečiški župan Vinko Jeraj, skrbnik ozvočenja: »No, ne recita, da je moje ozvočenje krivo, da osta-
ne Solčavski brez besed.«
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 26
Petek,
7. julij
petek, ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Zaključne delavnice z zabavo
petek, ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Med poslušanjem in reševanjem konfliktov
petek, ob 20.00. Atrij frančiškanskega samostana 
Nazarje 
Ljudski pevski večer z gosti
Sobota,
8. julij
sobota, ob 9.00. Golte
XC Golte - prosta tekma v jadralnem padalstvu
Nedelja,
9. julij
nedelja, ob 9.00. Katedrala Gornji Grad
Posvetitev novih zvonov
Nedelja, ob 16.00. Cerkev svetega Frančiška 
v Radmirju
Orgelski koncert Bernarde Štiglic
Torek,
1 1. julij
torek, ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Športne aktivnosti, ples, igre z žogo in drugo za otroke
Torek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
12. julij
sreda, ob 9.00. Športno igrišče Nazarje 
Igre z žogo, rolanje in ustvarjalne delavnice
sreda, ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic
Četrtek,
13. julij
četrtek, ob 9.00. Zbor pred OŠ Nazarje
Raziskovalne delavnice in ogled tabora na Lazah, 
streljanje z lokom
Petek,
14. julij
petek, ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti
Ustvarjalne delavnice, igre z žogo
Napovednik dogodkov
Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo 
v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 
041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo-
zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; 
gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372. 
Prodam teličko sivko, mlečno, staro 
10 dni; gsm 031/622-814.
Prodam bikca simentalca, starega 
2 meseca in pol, težkega 130 kg; 
gsm 041/216-481.
Menjamo 7 dni staro teličko si-
mentalko za bikca simentalca ali 
limuzin, starega do 10 dni; gsm 
031/815-238.
Prodam par gosk in več domačih 
kokoši; gsm 051/341-733. 
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; 
gsm 031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol; gsm 
031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam 5 lesenih  notranjih vrat v 
barvi hrasta različnih dimenzij; gsm 
041/962-546.
Otroško kolo, 16 col, ugodno proda-
mo za 40 eur; gsm 070/707-038.
Zelo ugodno prodamo družinski na-
pihljiv čoln z vesli za 4 osebe, cena 
30 eur; gsm 070/707-038.
Drva suha bukev, cepljena, mo-
žen razrez na kratko in prevoz; gsm 
031/585-735.
Prodam ciklonski sesalnik shark s 
pralnim filtrom hepa; gsm 041/731-
958.
Pajek sip, 4,5 m delovne širine, pro-
dam za 600 eur; gsm 041/372-
040.
Gumenjak yamaha,  zložljivo alumi-
nijasto dno s prikolico ali brez, pro-
dam; tel +33781 103205. 
Prodam obnovljen obračalnik sip 
220 in zaboje za krompir; gsm 
041/727-861.
Prodam doma pridelane ameriške 
borovnice; gsm 041/978-947.
Prodam kiper prikolico tehnostroj 
3 t in obnovljeno kosilnico sip 165; 
gsm 041/614-818.
Prodam štedilnik 2 x plin, 2 x elektri-
ka; gsm 031/774-520.
VOZILA – PRODAM
Prodam golf 2, letnik 1991/10, ce-
na po dogovoru; gsm 041/862-
205. 
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Prodam manjše stanovanje v okoli-
ci Nazarij – Gorica za 13.900 eur; 
gsm 031/526-984.
Kmetijsko zemljišče, možno za sa-
dovnjak ali vinograd v Ljubiji – Ko-
lovrat, 3.633 m2, prodam, ; gsm 
070/777-281.
OSEBNI STIKI
48-letni, veren moški želi živeti s 
punco do svojih let, gsm 031/807-
376. 
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM
Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor-
ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko-
čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš-
ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na-
ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat-
ki naročnika. 
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem 
času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho-
du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, 
vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa-
vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa-
nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo-
nu malih oglasov ne sprejemamo. 
Uredništvo
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017
Oglasi
27
Kolikokrat ste že »poslikali« za-
nimiv in prijeten dogodek, digital-
nih fotografij pa nikoli več pogle-
dali? Fotografije v svoji fizični po-
javni obliki nikoli ne bodo in niti ne 
smejo izumreti. Človeški spomin je 
namreč dokaj temeljita stvar, ni pa 
trajna - zato moramo za trajne spo-
mine poskrbeti sami. 
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi-
sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za 
naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa-
ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate-
ro so vkomponirane naše slike, besedilo, 
ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis-
to sami oblikujemo kar preko spleta. 
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? 
Omenjeno storitev ponuja za mno-
ge že znana spletna stran Fotoknjiga.
net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to-
rej preko interneta, zato na domačem 
računalniku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. Storitev 
je brezplačna, uporabnik plača le stro-
ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo-
či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema 
Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki 
je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo-
če osvojiti v zelo kratkem času. 
PREDNOSTI FOTOKNJIGE 
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, 
so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-
toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih 
bo z veseljem pokazal prijateljem in so-
rodnikom - malce drugače kot klikanje 
po prenosniku, mar ne? 
Ohranite 
spomine na
počitnice
Fotoknjiga v primerjavi s klasični-
mi fotoalbumi nudi veliko možnosti 
pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad-
ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, 
vedno pa lahko tudi sami prispevamo h 
končnemu videzu. 
KOMENT ARJI FOTOGRAFIJ 
Kdor je že kdaj urejal običajen foto-
album, dobro pozna težave pri pisa-
nju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri 
drugih pa je to opravilo zamudno - sploh 
pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo-
to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo-
tografijo lahko napišete kratek komen-
tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, 
dokler z njim niste zadovoljni. 
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS 
Kot lastnik digitalnega fotoaparata 
imate gotovo veliko fotografij na raču-
nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi 
naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-
toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-
toknjigo, obenem že delate izbor foto-
grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo 
fotostudiu, in ko fotografije postavite v 
fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, 
ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela-
nih fotografij v fotoalbum. 
KOMU JE NAMENJENA 
FOTOKNJIGA? 
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni-
majo posebnega oblikovalskega znanja, 
vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na-
redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo-
gam dodamo še svojo umetniško žilico, 
bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na 
internetu, zato ni 
potrebna instalacija 
nobenega programa. 
Otročje lahko boste 
dosegli izredno lepe 
rezultate tudi brez 
oblikovalskega znanja.
Spomini nimajo cene.
Slika pove več kot tisoč besed.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
www.fotoknjiga.net
Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 28