Urejuje Gustav Pil'C, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v meseca ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na strani 5 gld in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe ^fSp- vojvodine kranjske. Obseg-: Ob novem It tu. — Skušnje govedorejca. — Majfartove prevozne štedilne peči. — Opravila pri čebelnjaku meseca janu-varija. — Opravila pri čebelnjaku meseca februvarija. — Kako se da pridelovanje lanu povzdigniti. — Riparija. — Sadno drevje in trata. Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — f Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Ob novem letu. Sedaj, ob pričetku novega leta, se držimo le stare, lepe navade, če tudi iz uredništva našega lista zakličemo svojim bralcem „veselo novo leto!" Pač ga ni stanu, ki bi potreboval veselejšega novega leta, t. j. sploh boljših časov, nego je kmetijski stan. Upanje, da taki časi gotovo še pridejo, vzdržuje kmetovalca pri težki borbi za obstanek. Da, prišli bodo boljši časi; toda ne čakajmo jih s prekrižanimi rokami, marveč priborimo si jih. Če je rek: „Sam si pomagaj in pomagal ti bo Bog" kje na mestu, gotovo je na mestu pri kmetovalcu ob sedanjih razmerah. Dokler bode naš stan živel zaspan in bo gospodaril starokopitno, ne zmeneč se za nove gospodarske, državljanske, socijalne in druge razmere, toliko časa naj ne upa izpremembe k boljšemu. Časov pečenih prepelic ni več, najmanjši košček kruba si je treba priboriti z delom. Delati in zopet delati ter pošteno živeti, da Bog da delu svoj blagoslov, to je edino sredstvo boljšati slabe razmere. To velja za posameznika, posebno pa za cel kmetijski stan skupaj. Kaj pomaga, če je posamezen gospodar priden, pošten in napreden, če mu pa razmere vzlic temu ne dajo napredovati. Za kmetijski stan žalostne časovne razmere odpraviti, oziroma zboljšati, bodi ena naših prvih nalog, a ker tega posameznik ne more storiti, se moramo družiti in z združenimi močmi delati za napredek. Kakor se drugi stanovi družijo in z vso silo delujejo za svoj gmotni napredek, tako moramo delati tudi kmetovalci. Za združenje je pa potrebno središče, okoli kterega se zbirajo posamezniki, in tako središče je naša družba. Kdo more tajiti uspehe naše družbe, ki so od leta do leta večji in lepši, in sicer v tej meri, kolikor močnejša je družba, t. j. kolikor več udov ima in kolikor bolj prodirajo njena načela med kmetovalce! Kranjska kmetijska družba in nje mnogoštevilne podružnice so učinile mnogo dobrega, a bodo še več, ko bodo kmetovalci splošno spoznali potrebo skupnega delovanja. Bes je, da je važna naloga naše družbe, pospeševati na vse dane načine posamezne panoge kmetijstva, a najvažnejša njena naloga pa bodi, kmetovalce združiti ter jih dovesti do tega, da nastopimo združeni kot pomemben faktor ter zahtevamo takih naredeb in zakonov, ki kmetijstvu omogočijo dobičkonosen obstanek. To je naša najvažnejša naloga, ki glede imenitnosti presega vse druge. Da pa to dosežemo, mora glavna družba, kakor posamezne podružnice, z delovanjem nase pritegniti veliko število udov, ktere moramo s poukom itd. gospodarsko ojačiti ter organizovati. Če pogledamo zapisnike udov, najdemo da so mnogi, in to premožni kraji naše dežele še slabo zastopani, in da se število članov še prav lahko podvoji. Združeni in organizovani pa zahtevajmo vselej in pri vsaki priliki nam ugodnih izprememb sedanjih skrajno žalostnih razmer. V kmetijskem stanu je pa sedaj še preveč zaspanosti, starokopitnosti in nezaupnosti, zato delujmo vsi tisti, ki nam je mar za napredek našega stanu, da te ovire odstranimo. Posamezni udje in podružnice naj probujajo kmetski narod, vnemajo naj ga z izgledi k napredku in s pridnim delovanjem naj ga pridobe za pristop k podružnicam. S tem da družbo krepimo, delamo za napredek kmetijskega stanu, in napredek bo naša sreča. Napredek pa ne bo prišel sam; priboriti si ga moramo z neprestanim in poštenim delom. Zato pač smemo reči: Sami si pomagajmo in Bog nam bo pomagal, sami si skušajmo priboriti srečno novo leto in Bog nam je bo dal! Pod tem naslovom prinaša „Gospodarski Glasnik" štajerske c. kr. kmetijske družbe spis posestnika Thun-harta, ki iznova spričuje resnico, da ima pincgavska, oziroma belanska goved vso prihodnjost in da ne pomaga nobeno zaviranje, kajti lastnosti te govedi so take, da ji povsod zagotovijo prodiranje. Na barvo gledati pač dan danes ni več umestno, ker je ta v resnici popolnoma brezpomembna postala tudi v kupčiji, za kmetovalca pa celo. Kdor za zabavo kmetuje, ta naj počne kar hoče, kdor pa mora od kmetije živeti, za tega pa ne sme biti merodajno to, kar njemu ugaja, ampak ono, kar donaša večji dobiček. Napo-minjani spis slove: V Vašem cenjenem listu sem že večkrat našel razprave o reji in o mlečnosti pincgavskega plemena. Ker sem tudi jaz eden izmed onih kmetovalcev, ki se zanimajo za to živinsko pleme, hočem objaviti svoje skromne skušnje o reji in mlekarstvu v obče in osobito z ozirom na pincgavsko pleme, ne da bi mislil, da so moji nazori neomahljivi. Jaz se že več kakor 20 let pečam s kmetijstvom in sem redil, kakor je tukaj navada, pomursko pleme. Moja častihlepnost pa me je pripravila do tega, da sem imel v hlevu le posebno lepe krave in ravno take bike. Imel sem pred očmi vedno le lepoto in enakost v obliki, kakor tudi čistost plemena. To prizadevanje se mi je tudi precej posrečilo, kajti dobil sem pri razstavi v Trofajah leta 1881. I. nagrado za bike, pa tudi pri drugih razstavah prve nagrade za krave in jalovino (domača izreja). Podoba 1. Podoba 2. odvisna od različnih Pri reji sem se vedno trudil izrediti le takozvano tržno živino. Ker je pomursko pleme, kakor uči izkušnja, med našimi štirimi štajerskimi plemeni v to svrho najboljše, izvolil sem to. Pomurska živina, ktero imajo skoraj povsod v političnih okrajih Ljubno in Judenburg, ima proti drugim plemenom to prednost, da se v mladosti hitro razvija in dobro prenaša mrzle podnebne razmere v naših visokih planinah. Pomursko pleme je v obliki že od mladosti lepo razvito (nasproti muricodol-skemu, ktero vsled svoje visokosti v prvih letih navadno ni lepo). Zato se proda v političnem okraju Ljubno velik del volov v primeri z njihovo težo za precejšnjo vsoto (do 100 gld. in čez) v starosti okoli l1/2 leta. Triletni lepi voli, ka-keršni se dobijo v judenbur-škem okraju, prodajo se v dobrih letih za 300 do 350 gld. Starejši, do 6. leta, pa se plačujejo komaj s 400 gld. Pomurski voli dosežejo torej od 11/i do 3. leta najvišjo ceno nasproti murico-dolski živini, ki je navadno večja. Voli tega plemena dosežejo največjo ceno, kadar popolnoma dorastejo. Pomursko pleme sicer ne daje posebno mnogo mleka, vender pa dobro. Posebna prikazen, ki se je pokazala na razstavah preteklega leta pri sv. Mihaelu in tekočega leta v Ju-denburgu, se mora imenovati to, da imajo najlepše krave, kterih telo je brez vsake napake, najslabša mlečna znamenja; med manj lepimi kravami pomurskega plemena se pa dobijo tudi dobre dojilke. Ker je cena živine v veliki meri slučajnostij in torej kmetevalee ne more nikdar računati na gotov dohodek, ki bi se dal že prej določiti, poskusil sem tudi jaz pečati se zraven živinoreje z mlekarstvom. Ali kmalu sem prišel do prepričanja, da se ne more služiti dvema gospodoma, kakor pravi pregovor. Odločiti sem se moral, pečati se ali z rejo ali pa z mlekarstvom. V to svrho sem postavil v hlev enako število pomurskih in pincgavskih krav, da bi se prepričal, ktero izmed obeh plemen daje več mleka. Po dveletni skušnji sem uvidel, da dajejo pomurske krave na leto po\prečno 3 do največ 5 litrov mleka dnevno, pri pincgavkah pa sem prišel povprečno na dan na 5 do 6V2 litra mleka; vsled tega sem odstranil pomurčanke in si pridrčal le pincgavke; izvolil sem si namreč goto-vejši dohopek mlekarstva. Zraven sem redil toliko telet (telic in bikov), da mi ni bilo treba kupovati. Vsekakcr moram zopet posebno povdarjati, da se upeljane pinc-gavske krave ob pričetku niso hotele privaditi in sem bil popolnoma zadovoljen če le s kravjim izpodrejkom. Dozdeva se mi, da so v teku let ravno iste po-skušnje delali tudi mnogi drugi, posebno veliki posestniki na srednjem in spodnjem Štajerskem, ker se pinc-gavsko pleme vedno bolj razširja po Štajerskem, kar kažejo osobito okraji okolica Gradec, Caurek, posebno pa Radgona. Pincgavsko pleme se zelo hitro razvija, je zadovoljno s krmo, ima mnogo dobrega mleka in se da vsled svoje lepe rasti prav dobro in hitro pitati. Kakor se razvidi iz moje knjižice, v kteri so zaznamovani uspehi pcsku-šenj in v ktero je vsakemu dovoljen vpogled, sem dobil od leta 1888. do 1894. povprečno množino mleka od ene krave 2500 litrov pri ž'vi teži 450—550 leg. Krave, ki dajejo manj kakor 2000 litrov mleka, se ne trpijo v hlevu. Omeniti moramo še, da se postavijo v hlev za molznice le krave s tretjim teletom. Prvenke kakor tudi krave z drugim teletom pridejo po letu na planino, po zimi pa na posestvo, na kterem se redi jalovina, ki dobi za hrano na polovico slame. Krave v hlevu za molznice dobijo po letu zeleno klajo, po zimi pa seno in gomoljnice brez primesi druge krepčalne klaje. Posebno se gleda na krepčalno klajo 3—4 tedne pred otelitvijo; v tej dobi se tudi dobro iz-miva vime in se mora natezati, prvič da se povzroči tvorba mleka, potem pa tudi, da se pripravi prostor. Telice se pripustijo z 1 J/2 do 1 a/4 leta. Pozneje pripuščati ni dobro, ker se pojajo navadno že s prvim letom in pozneje ne stoje več rade, ako preteče doba. Ako hočemo izrediti, dobre molzne krave, telice ne fmejo biti nikdar pitane; držati se morajo torej vedno pri ne preobili hrani, vender ne tako, da bi bile ovirane v rasti; gledati se mora le, da ne dorastejo prezgodaj. Glede reje in izbiranja plemena naj bo še opomnjeno: Ker so pincgavke najbolj sposobne kot molzne krave, ne gleda naj se preveč natanko na barvo in na bela znamenja, kajti pri takem postopanju se dostikrat oddajo najboljša teleta v mesnico, ker imajo preveliko znamenje. Opozarjam na znamenja simodolcev; pri tem plemenu so znamenja vedno popolnoma nepravilna, in vender vsakdo spozna pleme. Prepričan sem, da bi posestniki simodol-skega plemena, ako bi prestrogo gledali na barvo, nikdar ne bili povzdignili svoje živine do sedanje velikosti, teže in popolnosti. V izbiri plemena sem zelo natančen, kajti telet prihranim le Va ■ Tele, ki se ima rediti, mora biti od dobro doječe krave, kakor tudi od bika, kterega je vrgla dobra krava. Posebno skrb je treba obračati na vzrejo bika, ker se plodovitost v mleku po navadi v največji meri podeduje na nasprotni spol (torej od dobre krave na bika in nasprotno). Z ozirom na to načelo je vsekakor dostikrat jako težavno, pri izbiranju pravo zadeti. Tudi pri tem plemenu bi bilo namreč dostikrat pri najboljih molznih kravah marsikaj želeti v rasti; v hlevu imamo lahko prav dobre molzne krave, ki so pa manj prijetne oblike za oko. V to svrho je neobhcdno potrebno, da se vodi za plemeno živino posebna knjiga, v kteri je natanko dokazano, od kod prihaja žival. Majfartove prevozne štedilne peči. Že več let rabijo parilnike za pripravljanje krme, posebno za parjenje krompirja. Parilnik ima parni kotel ter eno ali dve kadi, kamor se dene krmilo. Iz parnega kotla se napelje par po ceveh v kadi, da spari krmila. Parilnikov je sicer več vrst, vender imajo vsi ta nedo-statek, da se morejo rabiti le za parjenje. Sicer jih pa tudi zato niso povsod uvedli, ker so precej dragi in potrebujejo precej kurjave. Zato opozarjamo na neko pripravo, v kteri se krmila lahko parijo ali pa kuhajo; to so prevozne štedilne peči, (glej ped 1. in 2.) ktere nekaj časa sem prodaja Majfart na Dunaju *). Ta peč se tudi lahko rabi za izvlečenje grenkih snovij iz volčjega boba, pa tudi za vse kuhe v gospodarstvu. Prevozna štedilna peč ima zunajen obod ter notrajen kotel. V spodnjem delu obodovem je kurišče, pod tem predal za pepel. V zgornjem delu obodovem visi kotel tako, da mu vroči plini prihajajo prav do roba ter tako obdajajo skoraj vso površino. Peč ima nastavek, na kterega se pritrdijo odvodilne cevi za dim. Ker se peč rabi za razne namene, je njen kotel surov ali pa posteklen (pološčen). Ako hočemo pariti krompir, nalijemo v notranji kotel vode, približno za 1/i njegove prostornine, prav nad vodo vložimo sitasto dno in na to nasujemo krompirja. Ko voda zavre, uhajajo pare skozi sitasto dno med krompir ter ga sparijo, voda pa se odteka doli. Da moremo vodo vsak čas odtočiti, je na strani kotla pipa. Ako hočemo kako reč skuhati, tedaj seveda ne potrebujemo sitastega dna; skuha se v 15 minutah. Peči s polo-ščenimi kotli se tudi v mnogih obrtih lahko rabijo. Ako hečemo volčjemu bobu odvzeti grenkih snovij, nasujemo ga v kotel do 3/4 prostornine ter nanj nalijemo toliko vode, da stoji nad zrnjem, potem pa tako zakurimo, da voda zavre. Voda je pri tem postala taka. kakor gnojnica, in jo moramo odtočiti, doliti nove in zopet segreti. To se ponovi 2—3krat, dokler voda ne ostane čista. Prevozne peči se lahko povsod postavijo, kurijo pa se z drvmi, s šoto ali pa s premogom. Dobivajo se v 16 velikostih, držeče po 25—400 litrov. Opravila pri čebelnjaku meseca januvarija. Sem ter tja se nahaja zelo razširjena misel, da čebele zimske mesece spe. Ta misel je napačna. Čebele ne spe, zato potrebujejo hrane vsak dan. Rade pa imajo popolen mir; vsak nepokoj jim je škodljiv ter jih zapelje užiti obilnejše hrane nego je potrebujejo. Ker ne morejo iz panja, prisiljene so osnažiti se v njem; s tem pa ga seveda onesnažijo, in zaradi tega se jih lahko poloti neka driska ali griža, ktera je čebelam silno silno škodljiva, tako rekoč kužnostrupena, ter pokonča brez števila panjev. Ta nezgoda se zabrani, če se pred izletna žrelca denejo podolgaste dratene pletenice, da se čebelice snažijo, ob toplih solnčnih dnevih ven in notri letaje, kar jim je ljubo, ker čebela je zelo snagoljubna živalca ter se v panju ne snaži, ako ni prisiljena. Ena taka pletenica zadostuje več panjem, ker ni treba, da bi se dajala vsem čebelam en dan, ampak en dan tem, drugi dan drugim. — Paziti je tudi treba, da do čebelnega stanu ne morejo miši, brglezi ali siničice, in če dohajajo, treba jih je, kakor se da, poloviti ali odpoditi. Koliko škode storijo čebelam miši, ker vsak panj pokončajo, v kterega pridejo, ve vsak čebelar; ptiči pa kljujejo na končnico ter čebele izvabijo, da jih požro. — Tega meseca kakor tudi svečana in sušca je treba narejati nove panje in stare popravljati, ker malega in velikega travna ima kmetovalec drugih opravil dovolj, mu torej posebno dobro služi, če ima v Čebelnjaku vse pripravljeno, kar je treba vzeti v roke. Opravila pri čebelnjaku meseca februvarija. Čebele nastavljajo zalego dostikrat že proti koncu tega meseca; tedaj je čebelarju treba skrbeti, da imajo dovolj vode. Potrebno je, izpred čebelnjaka odmetati sneg ali vsaj prostor pokriti s slamo, da čebele ne ostanejo v snegu in ne zmrznejo. Kdor še ni prepričan, naj zdaj pogleda, ali imajo celice še zadosti medu ali ne; pa pregleda naj naglo, da se zalega ne premrazi. Ko bi čebelam primankovalo živeža, naj se jim poklada med v satovju ali v nalašč zato pripravljenih posodicah. Kdor nima medu, lahko jim polaga kristaliziranega sladkorja. Ako so čebele panj ponesnažile, bodisi od znotraj ali od zunaj, treba jih je ob toplih dnevih poškropiti z mlačnim raztopljenim medom (2/s medu in V3 vode), da se privabijo iz panja in se tako osnažijo. če se jim vsa nesnaga pusti in se jim ne da prilika, da se osnažijo zunaj, poloti se jih lahko griža, ktera večkrat mnogo panjev uniči ter je nevarna za ves stan. Ob hudem mrazu naj se odvračajo soinčni žarki kolikor mogoče, zlasti od takih panjev, kteri imajo le eno steno morebiti celo iz prav tankega lesa. Kdor prezimuje panje po kleteh, ali sicer temnih krajih, naj jih postavi ob toplih pomladnih dnevih na zrak, da se z izletom osnažijo. Kmalu popoldne naj jih spet dene v navadne prostore. Kako se da pridelovanje lanu povzdigniti. Že nekaj let sem nazaduje pridelovanje lanu. Mnogi kmetovalci, ki so pridelovali pred 10—15 leti lan tudi za prodajo, pridelujejo ga dandanes le še za domačo rabo; v drugih gospodarstvih se je pa ta panoga kmetijstva popolnoma opustila. V celem se toraj sedaj lanu prideluje mnogo manj kakor v prejšnjih letih. Vzrok nazadovanja v pridelovanju lanu se mora v prvi vrsti iskati v tem, da se rabi za izdelovanje obleke in perila bombaž. Za to se je prej rabilo laneno vlakno, in je bilo torej tudi mnogo več lanu treba. Celo one množine lanu, ktere se še dandanes po-delujejo v avstrijskih tvornicah, n. pr. na Češkem, prihajajo večinoma iz inozemstva, osobito iz Ruske, ter se ne pridelujejo doma. Na ta način pridejo velike vsote denarja, ali za bombaž ali za lan, v inozemstvo. Našim kmetovalcem, ki so prej v mnogih krajih izdelovali iz domačega lanu ne le potrebno perilo, marveč tudi večji del svoje obleke za potrebo po letu, se zdi mnogo bolj pripravno in prosto, da si kupijo potrebno tkanino iz bombaža in lanu. Na ta način se da namreč izogniti delu, kterega zahteva sejanje, gojenje in pobiranje, kakor tudi predelovanje lanu; kmetici ni treba po zimi presti in po letu beliti platno. Trdi se tudi, da kupljena bombaževa tkanina ni tako draga kakor doma pridelano platno; tako se prihrani dela in navidezno tudi denarja. V resnici je pa stvar seveda vsa druga. Če tudi ni meter bombaževe tkanine tako drag kakor meter doma pridelanega platna, mora se vender jemati v poštev to, da se tanka bombaževa tkanina kmalu raztrga in se mora perilo ali obleka najmanj dvakrat do trikrat tolikrat obnoviti, kakor če bi bila narejena iz trpežnega domačega platna. Mnoga dela, ktex-a zahteva izdelovanje domačega platna, kakor na pr. predenje, se sploh ne smejo tako visoko računati, kakor druga dela, ker zahtevajo iz ene strani le malo moči in ker se dajo iz druge strani izvršiti ob času, v kterem bi moral kmetovalec sicer lenobo pasti. Kaj naj počenja gospodinja z odrastlimi hčerami in deklami v dolgi zimi, osobito zvečer, ako se ne prede? Kmetovalec mora gledati, da prideluje, kolikor mu dopuščajo razmere, vse poljske pridelke sam, ktere potrebuje, da izda manj denarja. Pri nas, po hribovitih, pa tudi po ravnih legah, koder tla niso presuha, so zelo ugodne razmere za pridelovanje lanu. Kakor uči izkušnja se da pridelati, ako se rabi dobro seme in se prav obdeluje, izvrsten surov pridelek, s kterim se troški gotovo bolje poplačajo kakor z žitom, ktero ne daje skoro nobenega dobička več, ker je žitna cena nizka. Zakaj ne bi naši kmetovalci v onih krajih, v kterih lan dobro stori, vsaj toliko pridelovali te rastline, kolikor se je doma potrebuje? Žensko osobje v kmetskih hišah, kteremu osobito pripade delo, ki ga zahteva obdelovanje lanu, bi se s tem priganjalo k pridnosti in štedljivosti, in bi se prihranil marsikteri goldinar, kteri se izda sicer za kupljeno tkanino. Lan pa ne bi dajal v kmetskem gospodarstvu le koristi, ki prihaja iz vlakna, marveč se mora v poštev jemati tudi korist semena, ki daje ali tako ali pa kot ostanek pri izdelovanju olja kot Ianeni kravojci zelo dragoceno krepčalno klajo za jalovino, pitano in molzno živino. Pridelovanje lanu bi torej koristilo tudi pri reji živine, na ktero bi morali naši kmetovalci osobito gledati. Vzrok nazadovanju v pridelovanju lanu se mora nadalje iskati v tem, da se ravno pri tej vrsti gospodarskega dela ni vpeljala nobena zboljšava; vedno se še dela tako, kakor je bila navada v starih časih. Ko bi bili zaostali tudi v drugih panogah kmetijstva tako daleč, kakor v pridelovanju in izdelovanju lanu, potem bi ne mogli naši kmetovalci ža dolgo več obstati. Navadno pridelovanje lanu na deželi že pri pobiranju ne daje toliko pridelka, da bi se izplačalo delo. Lan je kcmaj pol tako visok kakor bi moral biti, kajti premalo se gleda na izbiranje dobrega semena, tla se ne obdelajo primerno in rastline dostikrat ne najdejo one skrbi, ki je potrebna za prospeh. Surovi pridelek se pa potem še pokvari pri rosenju in beljenju, ki je zelo pomanjkljivo, in pri neprimernem sušenju na sušilnicah iz les. K temu se pridruži še drago trenje s trlicami. Jasno je, da pri takih razmerah pridelovanje lanu ne more dajati koristi. V naslednjem hočemo pokazati, kako je treba lan obdelovati, ako hočemo od njega imeti ne le glede množine, marveč tudi glede dobrote, povoljen pridelek. Pridelujeta se dve vrsti lanu, namreč glavatec (Schliess- ali Dreschlein) in prezavec (Klang- ali Spring-lein). Prvi se pozna na tem, da ima višje, manj vejnato, močnejše steblo, bolj trpežno vlakno, in da ima glavice, ki se ne razpokajo same od sebe, kadar dozorijo. Prezavec pa ima krajše, bolj vejnato steblo, tanjše, ne tako trpežno vlakno, zrele glavice pa pokajo same od sebe. — Glavatec se seje na pomlad kot prvi pridelek, prezavec pa po letu kot drugi pridelek. Posebno vrednost ima le glavatec, ker more dajati večji pridelek. Prezavec je bolj postranskega pomena. Pridelovanje te vrste se priporoča le tam, kjer se gleda največ na pridelovanje semena za dobivanje olja. Kar bomo v naslednjih vrsticah povedali, velja o glavatem lanu. Lan hoče imeti za dobro prospevanje peščeno ali lahko ilovico; zelo težka, mokra ilovnata tla, kakor tudi suha, peščena ali zelo kamnita tla mu ne ugajajo. Kjer niso tla primerna, je pač bolje, da se ne bavimo s pridelovanjem lanu. Tla morajo biti močna, t. j. imeti morajo mnogo redilnih snovij v sebi, da jih uživajo rastline; ali nov hlevni gnoj se ne sme spraviti na njivo, ker pride z njim navadno tudi plevelno seme v tla, česar se je treba pri lanu skrbno varovati. Razun tega zgubi vlakno na svoji dobroti, ako se gnoji s svežim gnojem. Polje naj bo torej že prej pognojeno, nahajati se mora v stari moči. Najbolje je torej lan sejati po turščici, repi, pod-žemljicah ali zelju. Zelo rad ima lan tudi preorana de-teljišča in travnike. Taka polja niso le čista plevela, marveč podorana detelja, oziroma tratina, daje tudi prav izvrstno gnojilo. — Polje, ki je namenjeno za lan, bi bilo dobro dvakrat prav plitvo preorati takoj, ko se do-tična okopavina spravi, potem pa v pozni jeseni globoko. S tem bi se plevel kolikor mogoče uničil. Ali čas redko kdaj dopusti tako obdelanje, ker se pobiranje predhodnega sadu navadno zakasni. Navadno nam bo torej mogoče, njivo po okopavini preorati le enkrat; to delo se pa mora na vsak način izvršiti jeseni, in orje naj se kolikor mogoče globoko. — Če se lan seje v deteljišče ali trato potem je dvakratno oranje prav lahko mogoče. Po zadnji košnji se pobere le zgornja plast in brazde se pustijo ležati, da se dobro osušijo. Kadar se je to zgodilo, prerahljajo se tla dobro z brano, potem se pa zopet pustijo, da se suše; nazadnje se preorjejo globoko. Pri zadnjem oranju naj se delajo široki ogoni, da ostane kolikor mogoče manj jamčev. Lan glavatec se seje kolikor mogoče zgodaj na pomlad, t. j. kakor hitro se tla toliko osuše, da se dajo obdelovati. Ako se zgodaj seje, klije seme bolj enakomerno, in nežne rastlinice se razvijejo veliko bolje, ako se nahaja še zimska mokrota v tleh; sploh ugaja hladno vreme v zgodnji pomladi lanu bolj kakor poznejša velika vročina in z njo združena mokrota. Iz tega vzroka je tako važno, da se laneno polje že jeseni globoko preorje, Pred setvijo naj se tla kolikor mogoče skrbno poravnajo, kamenje in tratina odstrani in neravnote se morajo kolikor mogoče zravnati. Le potem se bodo rastline povsod enako razvile, kar je pri lanu posebne važnosti. Velik vpliv na pridelek ima seme. Kdor seje le domače seme, čakal bo zaman na dobro žetev; rastline dosežejo, če tudi so druge razmere ugodne, komaj 1;'2 m visokosti, navadno zrastejo le 30—40 cm. Naša, za blagor kmetijstva neumorno delujoča kmetijska družba naroči vsako leto ruski lan in ga oddaja po znižani ceni kmetovalcem, kteri se pa še vedno mnogo premalo poslužujejo ponujane jim ugodne prilike, pridobiti si dobrega lanenega semena, Rusko laneno seme daje lanena stebla visoka do 1 meter; pridelek je torej lahko dvakrat tolik, kakor če bi sejali domače seme. Tudi z lanenim semenom, ki se dobiva iz doline Ec na Tirolskem, se doseže prav dober uspeh. Množina, ki je potrebna za setev, je odvisna od tega, ali gledamo bolj na to da pridelamo nežno vlakno, ali na to, da je seme dobro. Kolikor tanše vlakno si želimo, tem gosteje bomo sejali, da ostanejo debla drobna in se ne razbilčijo (ne postanejo vejnata). Ako pa hočemo pridelati popolnoma razvito seme, treba je redko sejati, da zrastejo krepka stebla, ki dajejo lepe glavice, pa debelo vlakno. Pri nas ne kaže, pridelovati posebno tanko vlakno; pred vsem se gre pač zato, da pridelamo trpežno platno za domačo rabo. Mi torej lahko združimo s pridelovanjem vlakna tudi gojenje semena. V to svrho se potrebuje za hektar 224 do 240 kg ali za oral 130 do 140 kg semena. Sejati se mora kolikor mogoče enakomerno. Seme se spravi pod zemljo prav skrbno z lahko brano tako, da ga ne ostane nekaj na površju, pa tudi da ne pride pregloboko v prst. Po brani se polje povalja z gladkim valjarjem, tako da pride seme v tesno zvezo s prstjo in da ostanejo tla v zgornjih plasteh vlažnejša. Po takem ravnanju bo seme enakomerno kalilo, kar je pri lanu posebno važno, sicer bi se rastline ne razvile enakomerno. „Gospodarski Glasnik". Riparija. Mnogo je prostih krajev in utic, s kterimi bi se bolje lahko okoristili nego se okoriščamo v resnici, kajti tjekaj posajamo vsakovrstne, večkrat malovredne rastline, samo da nekoliko pokrijemo kak gol zid ali pa napravimo nekoliko sence. Med mnogovrstnimi rastlinami je najbolj priljubljena divja trta (ampelopsis quinquefolia). Ta raste res bujno, naredi kmalu in gosto senco, vstraja tudi mnogo let, ne donaša pa nikakega dobička. Ali pa imamo kako drugo trto, ktera bi bila boljša? Da, ta je v sedanjem času zelo čislana in h.-alna ameriška trta „riparij a". Ker je riparije več vrst in so nektere za nas manjše vrednosti, sadi naj se riparija portalis (gloire de Montpellier). Ta trta zraste močna in visoka. Od vrste rupestris naj se sadi velikolista, ker močneje raste in postane višja nego malolista. Malolista rupestris tudi rada dobi bledico in se jako grmi (veji). Rupestris ima to prednost pred riparijo, da bolje uspeva v bolj apneni zemlji in se kot podloga razvija primerno s cepičem, riparija pa ostane tanjša, kar pa nima posebnega vpliva na razvijanje cepiča. Te vrste uspevajo v naših zemljah dobro in jih trtna uš ne uniči. Od 3letne take trte se dobi mnogo ključev, kteri se prav lahko prodajo. Vsako leto se trta obreže na 2 do 3 palce treh očes, in v kratkem je goljava ali utica spet obrastena. Tako se tudi mrčesi in druge živali ne morejo razmnožiti, kakor pri stalnih rastlinah, ker se tu trta vsako leto vnovič obreže in se vnovič obraste. Ker ta trta močno raste, naj se ji tudi pridno gnoji. Ključi ali bilfe se v vsaki trtnici dobe prav po ceni. Sadno drevje in trata. Trata, t. j. ruši na ali trava okoli sadnega drevja, je lahko škodljiva ali pa tudi koristna. Koristna je tamkaj, kjer je zemlja podvržena suši, in pr. na kakem bregu ali na peščenih tleh; škodljiva je pa v vlažnih legah, na zaprtih in na rodovitnih vrtih. — Iz tega po- snamemo, kje moramo za trato skrbeti in kje jo zatirati okolu drevja. To pravilo pa velja le v obče, v posebnih slučajih se je pa treba ozirati še na marsikaj drugega, kakor na pleme in starost dreves, na spodnjo plast, na debelost in na rodnost zemlje itd. Star« drevje veliko lože prenese gosto travo, nego mlado. Češpljevo drevje na pr. prav dobro uspeva med trato, nasprotno pa čreš-njevo drevje v zarastenem svetu slabo raste. Kakor na eni strani trata suhi zemlji pridržuje vlago, tako zopet v posebnih slučajih lahko izboljšuje vlažno zemljo, ker trava cdvaja preobilo mokroto. Ako imamo na pr. prav senčen in zaveten vrt s težko zemljo, ki postane, če bedimo po nji, trda kakor deska, potem je skoraj bolje travo pustiti, ker potem lahko hodimo po vrtu. Za drevje samo bi bilo seveda bolje, če bi bilo okopano. V največ slučajih je pa priporočeno trato tik dreves odstraniti, in sicer toliko, kolikor daleč segajo veje, kajti v cbče računamo, da segajo korenine tako daleč kakor veje in da je dobro, da koreninam nobena rastlina ne jemlje hrane. Na suhih mestih, po bregovih in na slabih tleh je pa rast trave uže tako slaba, zato vzame koreninam malo hrane ter drevju koristi, ker pridržuje vlago, hladi zemljo ter jo vaiuje pred naliv i in vetrovi. Razne reči. — Drevje ob gnojišču. Gnojišče mora biti obsenčeno, sicer se gnoj slabo godi ter izgubi veliko svoje vrednosti. Če gnojišče ni uže samo na sebi na kaki senčni strani, imamo ga obsenčiti z drevjem. Za to pa ni vsako drevo dobro, ker ne nspeva. Skušnje so pokazale da v bližini gnojišča najbolje uspeva kostanjevo drevje in razne vrste topola. Tudi akacijevo drevje je dobro, ima pa to slabo stran, da se mečno razrašča s koreninskimi poganjki, ktere je težko zatreti. — Merilo za vrednost hlapca. Če hlapec pravi: „Konji mojega gospodarja," potem ni dosti vreden, ter ga odpusti; če reče: „naši konji," tedaj ga obdiži, ker je dober; če pa pravi; „moji konji," je pa izvrsten, in ga ni moči preplačati. Vprašanja in odgovori. (Dobro vemo, da se je ta predel v našem listu najbolj priljubil, zato ga bodemo tudi v novem letniku skrbno gojili ter kolikor mogoče popolne ter točne odgovore dajali ua došla nam vprašanja. Vse družabnike ter tudi naročnike .Kmetovalca, pa prosimo, naj nam prav pridno stavijo vprašanja gospodarske vsebine; pristavljamo pa, da bodemo odgovarjali le na tista, ktera nam dojdejo s podpisom. V listu seveda ne bodemo prijavljali imen. Na vprašanja, ki ne zanimajo splošno in na ktera se da odgovriti z nekterimi besedami, odgovarjati hočemo v listnici uredništva na koncu lista.) Vprašanje 1. Nekaj mojega letošnjega mosta na zraku Sčmi, ako stoji par ur v odprti posodi na zraku. Domnevam, da to prihaja od železa, ker sem rabil železno stiskalnico. Ali se da to popraviti, in če ne, je li poraben ta mošt za kis. in kaj je početi da tudi kis ne bo sčrnel? (E. M. v Z) Odgovor: Da mošt sčrni, res prihaja od železa, ki je v njem razstopijen Tak mošt popravite, ako ga "a ta ali na oni način tako pretočite, da pride mečno z zrakom v dotiko. Pustite ga na pr. teči skozi kako cedilce v posodo, ki stoji globoko spodaj. Tako z zrakom pomešani mošt bode ves sčrnel. Sčrneli mošt čistite potem na običajni način z žolico (želatino) ali z beljakom in ga potem pretočite v zdravo posodo'. Za kis velja isto, vender ta ne bo nikdar posebno črn postal, ker nastala kislina nekoliko preprečuje barvanje. Vprašanje, 2. Kupil sem rabljen sodček 160 litrov vsebine, kterega sem najprej namakal z drozgo od slivovca vič nego 2 meseca, ga izmival z vročo in mi zlo vodo in potem sem ga še le napolnil z močnim slivovcem. Čez 3 mesece sem našel, da je slivovec v tem sodčeku postal ne le preveč rumen, tomuč tudi kalen, akoravno pravega okusa ni izgubil pri tem. Sčim očistim slivovec in mu odpravim nekaj preobilne barve? (ž. v N.) Odgovor: Žganje se čisti s precejanjem skozi oglje, k čemur je pa potrebno cedilo, kterega gotovo nimate. Precejanje pa barve vender ne bo znatno popravilo. Najpriprostejše in uajradikalnejše sredvtvo, Vaš slivovec poplaviti, bo prekuhanje; res bodete pri tem izgubili nekaj žganja, a nova pijača bo tem izbomejša in močnejša. Sedanji Vaš slivovec tako ni dovolj močan, kar spričuje njegova motnost, ki je dokaz, da je v Ejem premalo vinskega cveta in zato niso vsa eteriška olja razstopljena ter žganje kale. Vprašanje 3. Hude uirne so preteklo leto zadele naš kraj, tako, da večina gospodarjev nima potrebnega živeža in mnogo jih ni imelo niti semena za ozimino. Kam naj se obrne županstvo, da se odvrne preteča lakota? (A. E. v B) Odgovor: Županova, oziroma občinskega zbora naloga je poročati o takem položaju okrajnemu glavarstvu, ob enem pa obrniti se do deželnega in državnega poslanca Vašega okraja, da tudi oni storijo svojo dolžnost. Vprašanje 4. Minulo leto je črv tako močno uničil žito po vič krajih Notranjskega in Krasa, da mnogo gospodarjev ni pridelalo niti semena. Treba nam bo seme kupovati, zato vnašamo, kje in po kteri ceni se kupi 100 kg lepega semenskega ovsa in ječmena za jaro setev? (A. M. v D.) Odgovor: Dobrega semenskega blaga, bodisi že ovsa ali ječmena, ni ttžko dobiti, in mogli bi Vam naznaniti mnogo naslovov. Bojimo se pa, da Vam bodo cene previsoke, h kterim bi prišla še vozarina. Če bi Vas bilo več skupaj, ki bi vsake vrste semena vzeli po cel vagon, potem bi se uže dalo kaj napraviti. Sicer imamo pa sem ter tja tudi v deželi dobra semensko blago, zato prosimo, da vsi oni, ki imajo naprodaj semensko žito za jaro setev to prijavijo uredništvu našega lista, da sprejmemo prijave med „Mala naznanila", kar nikogar nič ne stane. Sporočiti je treba množino in ceno. Ako pa kdo hoče z vprašalcem neposredno stopiti v dogovor, naj pa piše gospodu Andreju Magajni v Dolenjih Vremah na Notranjskem Vprašanje 5. Imam leto starega junca belanske pasme, ki grize sebi in drugi govedi rep. Soli dobi vsak dan Je li kako sredstvo, s kterim se ta razvada odpravi?-(J. M v G) Odgovor: To ni razvada, ampak posledica prazne krme, t j. take, kteri primanjkuje fosforovokislega apna. |Krmite živini redno fosforovokislo apno, pa ne bo opustila le grizenja repov, žrenja cunj, lesa, gnoja itd , ampak se bo tudi uspešneje razvijala in redila Vprašanje 6. Imam hruševo drevo, ktero sem leta 1884. presadil. Popnj je rodilo, sedaj pa ne več. Kaj more biti temu vzrok in kaj naj naredim, da postane drevo zopet rodno? (F. Z v Ž) Odgovor: Da Vaše hruševo drevo ne rodi, moreta biti dva vzroka, in sicer je morda drevo sedaj na slabejši zemlji, ki ima v sebi tako malo redilnih snovij, da cvetje vsako leto odpade, ker drevb nima moči, da bi vzredilo plod, ali pa je zemlja prerodovitna, da drevo žene preveč v les. V prvem slučaju pomaga gnojenje, v drugem pa utegne pomagati pose--kanje enega dela korenin. Okoli drevesa se namreč naredi jarek meter od debla ter se posekajo vse korenine, ki segajo- vanj če drevo preveč žene v le3, Vas svarimo pred rezatvijo vej, kajti to rast lesa le še pospešuje. Vprašanje 7. Želim kupiti osipalnik, pa ne vem, kje se dobi in koliko stane; zato prosim o tem obvestila. (A. P. na L) Odgovor: Izmed tvornic, ki izdelujejo kmetijsko orodje ter tudi osipalnike, je najbližja in najcenejša Luttenbergerjeva v Weizu na Štajerskem Ker nimamo cenika pri roki, Vam ne moremo naznaniti cene. Sicer pa sedaj na Sorškem polju uže močno rabijo osipalnike, ktere gotovo doma narede. Zato prosimo, da se nam prijavi naslov domačega kovača, ki izdeluje osipalnike. Vprašanje 8. Je li znana kaka trpežna ognjeporna impregnacija skodel (šintlov) in ali je kak stroj za izdelovanje skodel? (F. Ž. v P.) Odgovor: Skodle se na več načinov ognjneporno impre-gnujejo, a najpripro3tejši način je njih namakanje v apneni vodi (beležu). Za izdelovanje skodel je veliko vrst strojev. Glede zadnjih se obrnite na naslednje tvrdke: Tiinnies v Ljubljani, Makso Korn na Dunaju (17 Hernalser Hauptstrasse 150) in Kirchner & Cornp. tudi na Dunaju (1. Tuchlauben 14). Vprašanje 9. Imam kravo, ki sedaj molze grenko mleko, ktero se ne da umesti. Kaj je temu vzrok in kako odpomorem ? (F. J v Ž ) Odgovor: Vzroki grenkemu mleku, iz kterega se le težko da narediti surovo maslo, ki je pa žarko in neužitno, morejo biti različni, kakor na pr. krma, razkrojljive glive in notranje bolezni, zlasti v prebavilih. V zadnjem slučaju pride žolč s krvjo v mleko. Bolezen na jetrih je navadno vidna ca kravi, in sicer je belo v kravjem očesu rumenkasto ; isto tako kažejo tako barvo jezik, zobno meso, vime in sploh vsa tanka bela in malo obrastena koža po životu, če dobite na Vaši kravi taka znamenja, potem pojdite k živinozdravniku, da Vam bo dal navod in zdravila za zdravljenje. Pismeno se taka reč ne da opraviti. Gospodarske novice. * S pričujočo, prvo številko pričenjamo XIII. letnik. To številko dobe iz upravniških razlogov vsi dosenanji udje in naročniki. Prosimo, naj nam je nihče ne vrne, če tudi ne ostane v 1. 1896. družabnik, oziroma naročnik listov. Drugo številko dobe brez izjeme samo tisti, ki plačajo do 31. ja-nuvarija t. 1. letnino, oziroma naročnino. Prav nujno prosimo, naj vsak, kdor lista sploh ali redno ne prejema, to precej pri družbi, oziroma pri uprav-ništvu reklamuje, ne pa pozneje, kakor se dosedaj pogostoma dogaja, da nam konci leta ob pobiranju udnine udje tožijo, da celo leto niso lista prejemali. Kaka pomota se pri družbi, kteri se je delo ogromno pomnožilo, prav lahko pripeti. * G-lede oddaje družbenega sadnega drevja opozorimo na razglas v pričujoči številki „Kmetovalca" ter dostavimo, da se več nego 50 dreves ne bo prodalo nikomur, kajti drevesnica je osnovana v prvi vrsti v prid malemu posestniku, in njemu se naročitve ne smejo prikrajšati. Ob ti priliki pa enkrat za vselej izjavimo, da pravica do brezplačnih dreves velja, kakor je samo ob sebi umevno, vedno le za tekoče leto (pomlad); kdor se te pravice ne posluŽi, ne more potem drugo leto tir)ati dreves za prejšnje leto ali za več let nazaj. Dasi je to čisto naravno in se razume samo ob sebi, vender smo prisiljeni to naglašati, kajti vsako leto nam dohajajo zahteve: Jaz lansko leto nisem vzel svojih štirih dreves, zato prosim letos za osem, itd. Odgovarjanj a. na take zahteve nam povzročijo nepotrebno delo, kterega imamo spomladi i tako zelo veliko. * Dne 27. in 28. debembra 1895, 1. so se vršile na tukajšni podkovski šoli običajne skušnje pred izprašivalno komisijo, kteri je načeloval vodja dr. vit. Bleiweis-Trsteniški, izpraševalca pa sta bila e. kr. okr. živinoziravnik k. Folakovski in učitelj E Šlegel. Kovačev brez šole je prišlo 22, in sicer 14 Kranjcev, in 8 Štajercev. Prvikrat je prišlo k skušnji 18 kovačev, 4 so ponavljali skušnjo, ker so bili lanjsko leto pri skušnji propadli. 19 kovačev je naredilo skušnjo s povoljnim uspehom, eden je med skušnjo odstopil ter hoče priti v šolo, 2 kovača sta propadla in morata skušajo ponavljati. Učencev podkovske šole je bilo sedem, šest Krajncev, in eden Groričan. Vsi so imeli podpore, Groričan, ki je bil celo leto v šoli, je imel štipendij od dež. odbora goriškega. V podkovstvu so bili vsi učenci dobro izvežbani in so dobili diplome, iz mesogledstva je naredilo skušnjo šest učencev, in sicer 5 kovačev in eden poljedelec z Goriškega. Dva učenca nista bila izprašana, ker nista znala dovolj brati in pisati. Po uspehu skušnje se učenci vrste tako le: Mencinger Fran iz Mengša, okraja kamniškega, in Suhidolnik Ivan iz Stare Vrhnike sta dobila red ,.prav dobro". Maknc Jožef Ciril iz Pevme na Gro-riškem, Križman Pavel iz Čateža, okraja krškega, Zupanec Mihael iz Vogelj, okraja kranjskega, Delak Alojzij iz Senožeč, okraja postojinskega, in Kastelic Fran iz Dobrepolja, okraja postojinskega, so dobili red „dobro". Isti red iz mesogledstva je dobil poljedelec Makuc Štefan iz Pevme na Goriškem. * Program in poročilo kranjske deželne kmetijske šole v Grmu pri Novem Mestu za 1 2894/5 je vodstvo te šole ravnokar izdalo ter je priporočamo vsem onim, ki se zanimajo za to izvrstno in prekoristno šolo. * Štajerski deželni odbor je predložil tamošnjemu deželnemu zboru načrt zakona, ki radikalno spreminja dosedanji štajerski lovski zakon. V vs?h vinorodnih okrajih, kterih je 28, naj se namreč opusti varstveni čas za zajca. V občinah, ki imajo od obdelane zemlje najmanj 5 °/0 vinogradov, more občinski zbor, če dve tretjini za to glasujeta, proglasiti zajca za škodljivca, kterega sme vsakdo na svojem posestvu poljubno zatirati. Uradne vesti c. kr. kmetijske dražbe kranjska. Razglas o oddaji semena pravega ruskega lanu. C. kr. kmetijska družba je letos zopet naročila pravega ruskega lanenega semena neposredno iz Rige ter ga bode oddajala kmetovalcem po Kranjskem vsled dobljene državne podpore po znižani ceni. Kdor torej hoče imeti kaj takega semena za bodočo pomladansko setev, naj se kmalu zglasi ustno ali pismeno v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3. Naročnik mora priložiti nekaj za aro, da ob svojem času gotovo pride po seme. Kilogram semena stoji 15 kr. ali stari mernik 3 gld. 15 kr. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 1896. 1.) Vsaka podružnica mora naznaniti najkasneje do dne 1. februvarija vsakega leta, ali zahteva za svoje ude brezplačno sadnega drevja. 2.) Tiste podružnice, ki to zahtevajo, morajo celo letnino oddati glavnemu odboru. 3.) Glavni odbor je dolžan, ako se družabnik o pravem času zglasi, prihraniti mu 4 drevesa, bodisi brezplačno (glej točko 1.) ali proti plačilu 25 kr. eno drevo. 4.) Za ta 4 drevesa se je zglasiti najkasneje do dne 15. februvarija meseca pri glavnem odboru. 5.) Ker pa je očitno, da bode preostajalo drevja, vzprejemala se bodo do dne 1. marcija naročila od udov tudi na več nego na 4 drevesa. Po 1. marciju bode odbor precej naznanil vsakemu naročniku, koliko dreves mu je moči dati. Pri določevanju dreves posameznim naročnikom se bode gledalo na to, da se skrči število dreves, če bo treba, najprej pri večjih naročitvah; tistim pa, ki naroče le do 20 dreves, osobito kmetovalcem, ne bode se skrčilo število dreves, če bo le mogoče izvršiti naročitve. Cena drevesu je 30 kr., izvzemši one, ki jih omenja štev. 3. 6.) Od dne 1. marcija dalje sme glavni odbor izvrševati vsa naročila, ako je še kaj drevja, in sicer po vrsti, kakor dojdejo. Cena enemu drevesu za neude je 60 kr. 7.) Vse navedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvora ljubljanskega, in sicer z zavojem vred. Opomnja: Letošnjo pomlad se bode oddajalo tudi pritlično drevje, to je tako, ki je pripravno za vzgojo pritličnih piramid. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vabilo k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Košani, ki bo v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah v šoli. VZPORED: 1) Poročilo o podružničnem delovanju v 1. 1895. 2.) Govor o ustanovitvi sirarske zadruge za podružnični okoliš. Poroča ravnatelj G. Pire. 3. Volitev enega uda v podružnični odbor. Vabljeni so razven udov tudi gospodarji, ki se zanimajo za kmetijski napredek. Jos. Rustja s. r., načelnik. Vabilo na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Št. Jarneju, ki bode v nedeljo, dne 19. januvarija t. I. popoldne ob V24. uri v šolskem poslopju v Št. Jarneju. VZPORED: 1.) Poročilo o podružničnem delovanju 1. 1895. 2.) Poročilo blagajnikovo. 3.) Govor o škodi, ki jo povzroči vtihotapljanje hrvaških prašičev. 4.) Slučajnosti. 5.) Volitev novega odbora. A. Wutscher s. r., načelnik. Vabilo k veselici s srečkanjeui, ktero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Mošnjah dne 26. januvarija t. I. v Zgornjem Otoku v prostorih g. A. Rozmana „pri Matičku". Pričetek ob 5. uri popoldne. Čisti dohodek je namenjen za podružnične smotre. Dobitki za srečkanje se hvaležno sprejemajo. Odbor. Št. 17.767. Razglas. Glasom uradnih naznanil je med srbskimi prašiči v zapornem zavodu v Steinbruchu na Ogrskem nastala kuga v gobcu in na parkljih. Deželna vlada zatorej razveljavlja tuuradni razglas z dne 29. julija t. 1., št. 9918., ter iznova brezizjemno prepoveduje uvažati srbske prašiče iz Steinbrucha (Kobanya) na Kranjsko. Prestopki te prepovedi se kaznjujejo po zakonu z dne 24. maja 1882. 1., drž. zak. št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in po izvišitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu, drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 1880. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 27. decembra 1895. Št. 17875. Razglas. Glasom uradnih naznanil se je pri nekterih prašičih, poslanih iz Debreczina na Dunaj, iznova dognalo, da so bolni za svinjsko kugo. Zategadelj se uvažanje prašičev iz mestnega ozemlja Debre-czinskega na Ogrskem na Kranjsko, ktero je bilo dopuščeno s tu-uradnim razglasom z dne 20. decembra t. 1., št. 17.213., razveljavlja ter se v zmislu tuuradnega razglasa z dne 3. julija t. 1., št 8510., spet brezizjemno prepoveduje. To se razglaša v izogib kazenskih nasledkov po zakonu z dne 24. maja 1882. L, drž. zak. št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdelanega izvršit' venega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 1880. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 30. decembra 1895. Št. 101. Razglas. Glasom uradnih naznanil je svinjska kuga v mestnem ozemlju Oseškem popolnoma ponehala. Zategadelj se deloma razveljavlja tuuradni razglas z dne 8. avgusta 1895. 1., št. 10.450., ter se iznova dovoljuje uvažati normalno težke pitane prašiče (z živo težo najmenj 120 kilogramov) iz gorenjega mestnega ozemlja, toda samo po železnici v mestno klavnico ljubljansko. To se razglaša z dodatkom, da uvozna prepoved z dne 9. jn-lija 1895. L, št. 8895., za trgovinske prašiče pod 120 kilogramov žive teže iz vse Hrvatske in Slavonije še nadalje ostane v veljavnosti. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 3. januvarija 1896. Listnica uredništva. A. R. v B. Zaradi vodnjaka se obrnite do c. kr. deželne vlade potom okrajnega glavarstva in na deželni zbor potom Vašega deželnega poslanca. J. O. na V. Če ima kdo na Delenjskem prave hudanske kokoši, nam ni znano. J. F. v S. Cesarskega žrebca v Vaš krnj sedaj ne bo mogoče dobiti. Za plemenega bika se pa zglasite, kadar bo oddaja razpisana v ^Kmetovalcu". Fr. Z. v C. Mi Vam ne moremo drugega sveta dati, nego ta, da se v novič podaste k lokalnemu komisarju za agrarske operacije. Njega prosite, da zadevo v tek spravi. Prejšnji lokalni komisar je gotovo na to zadevo pozabil, sedaj je pa premeščen iz Notranjskega na Dolenjsko ter ima druge posle. A, L. v. P. Pošljem Vam spis, po kterem morete posneti, kakšno travno zmes bo najbolje sejati. Pri Vaših razmerah je pa zavisno od sreče, če se bo nje prva setev sponesla, kajti več tednov stoječa voda mlade rastlinice kaj lahko zaduši. J. K. v D. Če ima Vaš junček oba dela, če tudi enega pod kožo, potem je gotovo dober za pleme. Zgodi se pa, da ima le polovico — kar pa more dognati strokovnjak, potem je pa bolje takega junca rezati. Urejuje Glista v Pire, družbeni tajnik. Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v meseca ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/2 strani 8 gld., na 1/i strani 5 gld in na '/$ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Tržne cene. Deželni pridelki: V LJubljani, 15. januvarija 1896. (Izvirno poročilo.) .Semena: Domača detelja, novo blago gld. 32.— kr. do gld. 34.— kr.; nemška detelja (lucerna)gld. 40.— kr. do gld 50.— kr.; gorenjska repa gld. 36.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.50 kr.; konopno seme gld. 13.50 kr. do gld. 13.70 kr.; kuminovo seme gld 33,— kr. do gld. 34.50 kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 10 —kr.; rudeči Hrvat gl. 9.50kr.; prepeličar (koks) gld. 11 — kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj.) Suhe češplje: v dimu sušene gld. 14.— kr. do gld. 15.— kr. n brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 19.— kr. " Orehi domači: gld. 12.- kr. do gld. 13.— kr. Ježice nove: gld. 5,— kr. do gld. 5.50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 24 — kr. do gld. 25 — kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 34,— kr. do gld. 36,—kr. „ težke od 30 do 40% „ „ 28 — „ „ „ 30,— „ „ lahke „ „ 27,- „ . „ „ 28,- „ (Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove koše po 31 kr. klgr.) Telečje kože: 55 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. 1.— kr. do gld. 1.05 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 27 kr. za kg. Druge vrste 15 do 20 „ „ „ Kože lisic po gld. 3.— do 6.— | „ kun „ „ 4,— „ 8,- l za „ dihurjev „ „ 2,- „ 2.10 F „ vidr „ „ 10,— „ 12,- | Kože zajcev po 15 do — gld. za 100 komadov. Pepelika (potoši) po gld. 15,— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 11. januvarija 1896. Pšenica gld. 8,— kr., rž gld. 7.50 kr., ječmen gld. 6.60 kr., oves gld. 7,— kr., ajda gld. 7.50 kr., proso gld. 6.50 kr., turšica gld. 5.50 kr., leča gld. 12,— kr.. grah gld. 12— kr., fižol gld. 12,— kr.. seno gld. 2.50 kr., slama gld. 2.70 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunaji, 13. januvarija 1896. Pšenica gld. 7.29 kr., rž gld. 6-44 kr, ječmen gld. 6,— kr, oves gld., 6.43 kr., turSica gld. 4.75 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) V Budapešti, 13. januvarija 1896. Pšenica gld. 6.93 kr., turšica gld. 4.46 kr., oves gld. 6.11. Proda se (8_1} hiša s hlevom in dvema vrtoma v lepem kraju na Gorenjskem poleg železniške postaje. Naslov pove kupcem uredništvo »Kmetovalca". oooooooo< 3 zlate. 15 srebrnih svetinj, 12 častnih in prlznanskih diplom. Varnostna o ^ T "+-1 o 2, t_ OS "5 — > a Franc Iv. Kvvizda. g iiimiiMB—— Kwizdov restitucijski flujid c. in kr. priv. umivalna voda za konje. Cena I steklenki I gld. 40 kr. av. v. 30 let v porabi v dvornih hlevih ter v največjih vojaških in drugih hlevih kot krepilo pred in po velikih štra-pacili, pri zvinenju in izpalinenju, pri trdih nogah i. t. d. Usposoblja konje za izredne uspehe v treningu. a. < -i o » = "5" < » "I »3 . Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti (15—1) c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. O vporabi Barthelnove apnene klaje podajamo od mnogo nam došlih tu nekoliko priznanj: Vaš preparat sem pod osobnim nadzorstvom za poskušnjo krmila, kteri se je pa popolnoma obnesel ter Vas prosim, pošljite mi ga nemudoma že 10 kg. *** 25. septembra 1895. Baronica Melanija Redi. Vaša apnena klaja obnese se pri molznih kravah, posebno pa pri mladi govedi proti vsakem pričakovanju dobro, tako, da sem se odločil. Vašo apneno klajo še nadalje rabiti. Ista bila je preiskana pri c. kr. kmetijski poskuševalni postaji. Sem z vspehom prav zadovoljen in upam, da bo Vašo apneno klajo kmalo vsaki živinorejec rabil. *** 26. decembra 1894 Th. Jaritz, grajščinski oskrbnik. Usojam se Vas prositi, da mi zopet dopošljete * * kg fosforo-vega kislega apna za krmitev telet. Z dosedanjimi vspehi krmenja z apnom pri mladi živini sem zelo zadovoljen. *** 16. avgusta 1895. Hinko Bauer, oskrbnik. Vaše fosforovo kislo apno je (izvrstno, posebno letos ko krma ni imela nikakega fosfata in apna v sebi, bil je vspeh Vašega apna pri govedi izboren. Tudi sem opazil, da si je živina zelo opomogla j in veliko več mleka dajala. *** 15. majnika 18J4. J. Schornbock, gozdar. Prosim pošljite mi še ** kg Vaše apnene klaje Smo zelo zadovoljni z Vašo apneno klajo in jo [bomo še vedno več naročili, ker se je uspeh te klaje očividno pokazal, priznamo, da je Bar-thelnova apnena klaja ena najboljših. *** 19. junija 1895. J. Schornbock, gozdar. Prosim zopet za ** kg apnene klaje. Zadnja pošiljatev se je prav dobro obnesla. Imel sem kravo, katera je vsled premembe krme tako lizava postala, da je vsako cunjo požrla. Po prav kratkem I krmljenju z Vašo apneno klajo ji je takoj lizavost prešla in se tudi mleko pomnožilo. *** 16. februvarija 1895. Florijan Šveiger. Pri vseh poskusih se Vaša apnena klaja najbolj obnese in opažam, kako izvanredno služi ista za krmljenje govedi, prašičev kakor tudi kuretnine. Ker imam v dobrih uspehih najbolje prepričanje, prosim, pošljite mi še 200% Vaše apnene klaje. *** 3. avgusta 1895. Em. Sykora, c. kr. poštar. Prosim pošljite mi nemudoma še 100 kg Vaše apnene klaje koja se pri moji živini tako izvrstno ponaša *** 24. junija 1895. Em. Kluzacsek, najemnik grajščine. Prosim, da mi z obratno pošto pošljete 50 kg Vaše apnene klaje. Dosedanji uspeh je jako povoljen *** 23 majnika 1895. Ant. VVeinhard, oskrbnik. Prosim, pošljite mi nemudona 20 kg apnene klaje koja se pri moji kuretnini tako izborno ponaša. *-* 24. junija 1895. A. Kirhlechner, posestnica Prosim, pošljite mi zopet 50 kg Vaše izvrstne apnene klaje. 3. februvarija 1895. Miha Hojas. oskrbnik. Z poslano apneno klajo, s kojo sem napravil poskus pri moji živini, sem na vso moč zadovoljen Kravam in prašičem ugaja prav dobro, kokoši jo prav rade jedo in je uspeh viden. *** 4. avgusta 1895. Gundizalljo Neumayer, župnik. Z Vašo apneno klajo, kojo sim rabil celo preteklo leto, dosegel sem pri živini nepričakljivi uspeh. *** 15. novembra 1895. Lovro Floh, župnik. Vaša apnena klaja ugaja živini izborno *** 17. Sajnika 1894________H. Heckel. Prosim, pošljite mi nemudoma 100 kg Vaše apnene klaje. S poskusno pošiljatvijo sem zelo zadovoljen. *'* 25. oktobra 1894.__Emil Leithner. Prosim uljudno, da mi pošljete 50 kg apnene klaje, koje poskusi imajo izborni uspeh. *** 4. junija 1895. Wiljem Sobotka, nadgozdar. Z prvimi 100 kg Vaše apnene klaje, kojo sem vzel za poskušnjo, sem prav zadovoljem, ker pri kravah se je pomnožilo mleko; tudi pri konjih in drugi govedi se spoznava korist te izvrstne krme. Prosim Vas torej, pošljite mi še 200 kg Vaše fosforovo kisle apnene klaje. *** 15. novembra 1894__Vinko Weichselbaum. Prosim, pošljite mi nemudoma 50 kg Vaše apnene klaje. S poskusom sem zelo zadovoljen; kokoši začele so takoj valiti in moje dveletno žrebe dobiva tudi močneje kosti. *** 27. februvarija 1895. Matija Majerpeter S poslano fosforovo kislo apneno klajo sem prav zadovoljen; napravil sem poskušnjo le pri dveh govedih pri kterih se je pa ta krma prav dobro obnesla. Pošljite mi je nemudoma še 200 kg ker hočem vso svojo goved s to krmo krmo krmiti. *** 3. februvarija 1895 Josip Gruber, veleposestnik. Prosim, pošljite mi še 50 kg apnene klaje po poštnem povzetju s kojo sem na vso moč zadovoljen. *) *** 9 novembra 1895. Franjo Danter. Razpošilja se po pošti ali 'pa po železnici. 5 kg po pošti za poskus stane 1 gld, — 100 kg 16 gld. — iz zaloge na Dunaji. — Prospekti zastonj. Mihael Barthel & drug, Dunaj X, Keplergasse 20. Dopisuje se slovenski. (5—1) *) Originalna pisma so na ogled v administraciji. 1 i Majfartha in drugov premakljive štedilne kotlene peči za kuho in parjenje živinske krme, krompirja itd., kakor tudi za drugo kuho in perilo. Zelo porabne za peke, mesarje, maslarje in milarje, za kemična podjetja, kakor tudi za vsako drugo domačo porabo. Kurila se porabi zelo malo; postavi se ta peč lahko na vsakem kraju. Prave so le tiste, kateie imajo vdelano tvrdkino znamko. — Zahteva naj se tudi cenilnik za slamoreznice, stroje za rezanje repe in krompirja, vsakovrstne stiskalnice, robkače za turščico, žitočistilnike, trijerje, sti-kalnice za seno in slamo, gepelje in jmlatilnice. Ph. Mayfarth & dr. Dunaj, ||., Taborstrasse 76 — Tovarna kmetijskih strojev. Obširni ceniki z mnogobrojnimi priznanskimi pismi zastonj. Prekupci in zastopniki se iščejo. (11—1) da se G-ozdni pašnik Krepak vrtnarski učenec 1QnC 1 Pnni co rrlrl • cnnrla r>nrl kataster eo u?nroimP tnkni TT<*Pr»Pf». rlnhi nrAQtn hrnnn in etn nrwftr*i*» i najem za 1896. 1. — Ceni se 40 gld.; spada pod kataster Col in Vodice. (20-1) Natančneje se poizve pri Iv. Pipanu, gozdnemu oskrbniku na Planini pri Vipavi. se vzprejme takoj. Učenec dobi prosto hrano in stanovanje in se mu je učiti tri leta. (19—1) Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: A. Mohar, vrtnar pri gospodu J. Deklevi v Postojini. Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. Iiltaigi^MMalte Fitrtio £0PP&SLADWJKAVO Se dobi povsod -1/2 Kile za 25 kr. tfaj J* Sladna \ figo je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreinerjevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih prednostnij se ta sladna kava že potem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, __ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa _ kupec ne more prepričati, iz Česa da ^^^^^ ^ so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Katlireinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreiner-jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom: Mala naznanila. Vsak Tul c. "kr. ikrnetij&ke druabe kranjske sme po dvakrat ria leto in »icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Nendje plačajo za objave med »Malimi naznanili" po 5 kr. «a vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Prave harcarske kanarčke, koje sem za pleme direktno iz Harca dobil in me stanejo samci po 30 gld., samice pa po 3 gld., brez zaboja in poštnine. Jaz prodajam od te pasme kanarčke dokler jih bo kaj za oddati, in sicer samce po 5 gld., samice po 2 gld. Zaboj in poštnina se zaračunajo posebej. Naprodaj imam tadi več drugih reči tičočih kanarčkoreje. M. Ambrožič v Mojstrani, pošta Dovje, Gorenjsko. (1) Bika 2 leti starega, jako lepega in sposobnega za pleme ima naprodaj Jurij Gašperlin v Šmartnem, pošta Cerklje na Gorenjskem. (2) 300 centov lepega sena ima naprodaj Ant. Zaman, posestnik v v Dcbrovški Vasi, pošta Škocjan, Dolenjsko. Cena izve se na licu mesta. (3) Več sto mernikov ajdoveh plev ima naprodaj Franc Ježek posestnik na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano (4) Dve kobile, 1 šimla 4 leta stara, 167 cm visoka in 1 faksa 5 let stara 172 cm visoka, pincgavske pasme, sti naprodaj po primerni ceni pri Jakobu Skoku, posestniku v Pristavi pri Mengšu. (5) Neoženjenega vrtnarskega pomočnika išče podpisano vodstvo. Plača znaša 23 gld. na mesec. Prosto je opravljeno stanovanje, z potrebno kurjavo ter svečavo. Vrtnarskemu pomočniku je skoro izključljiva dolžnost ta, da učence pri praktičnih delih v sadjarstvu, v ameriških matičnjakih. ter v trtnici, kakor preddelavec navaja. Kdor ni v stanu s spričalom dokazati, da je v sadjarstvu ter trtarstvu šolsko izobražen, naj za službo ne prosi. Prošnje sprejema podpisano vodstvo do 8. februvarija, službo je nastopiti 15. februvarija t. I. Vodstvo dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu, dne 5. januarija 1896. (7—1) Vse stroje za kmetijstvo ZLASTI POSEBNOSTI je dobiti le PRI TVRDKI IG. HELLER. STISKALNICE za SENO, SLAMO in druge reči, HIDRAVUIŠKE STISKALNICE, diferencijalne VINSKE STISKALNICE, NOVE TRTiNE ŠKROPILNICE PO VERMORELU, SAMODELUJOČE TRTNE ŠKROPILNICE iz BAKRA z zračnim pritiskom. Nove malne za sadje in sadne stiskalnice. Peči na par za krmo, stroje za grozdje robliati, sušilnice za sadje in zelenjad, robkaie za turštico, trijerje, mlatilnice, slamoreznice itd. Sestavni deli iz vlitega železa, surovi in prirejeni, za vse stroje. Vse to prodaja pod najvgodnejšimi pogoji z jamstvom in daje na poskušnjo (17—1) IG. HELLER na Dunaji II/2, PHATKRSTRASSE št. 49. Bogato ilustrovan 192 strani obsežen cenik v slovenskem in nemškem jeziku se pošlje zastonj. Prekupci se iščejo. —Pred nakupom ponarejenih reči se svari! ®o— S, M S I i Udano podpisani umetni in trgujoči vrtnar, daje na znanje slavnemu p. n. občinstvu in svojim častitim naročnikom, da je njegov, bogato ilustrovan cenik za leto 1896 ravnokar izšel ter se razpošilja na zahtevanje franko in zastonj. V zalogi ima vsakovrstne zelenjadne, poljske, travne in cvetlične semena; lepotne grmiče, borkovce, vrtnice (Gartenrosen), rastline za gorke in mrzle sobe, gomolnatih in čebulnatih rastlin; šopke, vence in raznovrstnih drugih predmetov, sploh vse v njegovo stroko spadajoče reči. Naročila izvršuje točno, natančno in po najnižjih cenah. Za obilno obiskovanje prosi z najodličnejim spoštovanjem Alojzij Korsika, umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani, (18—1) Tržaška cesta. S TVilhelm Klenert - prej Klenert & Geiger L štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice "" ' Gradci. (Ta dreTesnica pripoznana kot ena naj* )čjih in najbolj vredjenih t Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnio,visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltlikovoe; , Jagodnega sadja; lepoiienega drevja in grmovja, drevja Q (16-1) za drevorede itd. A Razpošlijatev pravilno imenovanih oepičev vsih vrst PST" Cenike je dobiti zastonj in franko. 00000000000000000000000000000000000000: „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa Ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (13 — 1) m Blago za obleke. 9 Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke za vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKT v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/8 milijona goldinarjev. ----♦♦ Pošilja se le po povzetji. ♦♦ Svarilo! Agense in krošnarii radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „blago Stikarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.