LISTEK. Slovenski mueenec. (Poveat. 8pisal Fr. Kralj). (Dalje.) ,,Pozdravljen, brat, v Gospodu", se poslovi Tihomil od ribiča in mu poda frankovski denar. Hlastno stegne ribiB roko po denarju, a kar naenkrat odtegne desnico kakor bi ga bil plBil gad; in Irankovski denar zazveni po peščenih tleli, Preko dlani Tihomilove desnice se je Brtal zarastek, ki ga je precej zapazil ribiB. Bil je vznemirjen za trenotek, a le za tre notek:. Potem pa pobere denar in niBesar ne odvrne na pozdrav. Le sam pri sebi zamrmra: Onje, on, nisem se motil. ,,Izgubljena kršBanska ovBica", misli sam pri sebi Tihomil in odide za Rastkom. ,,Bog daj, da bi tega ribiea mogel izpreobrniti!" Cez nekaj trenotkov sta že izginila tujec in Rastko za drevjem, Ko sta onadva že izginila za drevjem, dvignil je ribič pest in lisiBje zvijačnosti posmeh mu je1 zalgral na obrazu: ,,Poznam te dobro. Da ni bilo danes Rastka, bil bi te že danes ohladil v Savi. A Bakaj, saj ti ne odide. Ti si moja liuda vest! Cemu si me prišel vznemirjat po mnogih letih?" je zapretil za tujcem in odšel v koBo. Onadva nista slišala veB ribicevega pretenja, ampak sta bila kjaalu v živabnem razgovoru, Tihomil je srSno želel, kaj veB izvedeti o teti krajih, zato je bil Rastko vesel, ker je vsa njegova zunanjšcina kazala blago in odkritosrBno dušo. ,,Tvoj oBe bi se torej rad pokristjanil?" zaBne Tihomil. ,,Po—krist—janil?" poBasi In z nekakim straliom nonovi Rastko tujBevo besedo. ,,Vi ne veste, da so naš oBe silno hudi na kristjane In jih vedno preganjajo. Ali ste raorda Vi tudi kristjan?" Z nekakim bojeBira glasom izgovori zadnje vprašanje, kakor bi se bal, dobiti pritrdilen odgovor. Rad je imel tujca in videlo se mu je, da bi najraje videl, da bi tujec ne bil kristjan. ,,Ne boj se me, mladi prijatelj! Res sem kristjan, in edina sreBa na svetu je ta, da sem. Zakaj pa sovražijo tvoj oče kristjane?" vpraša prijazno misijonar. ,,Ne vem natanBno, a kolikor sem izvedel, so mi ugrabili kristjani v nekem boju edinega brata. Odpeljali so ga menda na Furlansko. Od tega Basa sovražijo oee kristjane. Iri tudi jaz jili morain, saj tolikokrat lirepenim po bratu, katerega nisem nikoli poznal." Živo In gorko je govoril te besede, saj so mu šle iz srca. ,,Kdaj so ga ugrabili?" povzame zopet tujec. „0, to mora biti že davno. Oče pravijo, da je veB kot 20 let. Vi ste tako dobri in prijazni, da Vas iniam rad. Zato Vas ne bom peljal k očetu, ker bi Vas zaprl, če bi rekli, da ste kristjan. Saj so tudi oni dan zaprli nekega tujca. Kar v tej-le hiši ostanite, pa bom prihajal k Vam.. Tiikaj so dobri ljudje; jaz hodim velikokrat k njim", svetuje mladeniB sopotniku, In res se je pokazala med drevjem prijazna kmeBkahišica, ki je sta,a bolj na samem. V daljavi pod gozdom je stalo na vzvišenem mestu gradu podobno poslopje: Beli kamen, kjer vlada Rastkov oče Radej, župan in glavar. Tihomil je hitro v duhu presodil vso stvar. Nasvet dečka mu je ugajal in Bimdalje bolj ga je vzljubil. Uvidel je, da ga je liotel ribič preslepiti in je spoznal, da je najbolje, Be je previden. Tako bo najlažje razširjal Kristusovo vero, Samo to mtu ni bilo jasno, kakšen namen je ijiiel ribiS pri tem. Suj je vendar kristjan; čemu ga torej želi pogubiti? Oh, Tihomil še ni poznal zlobe sveta. . . ,,Prav imaš, mladi prijatelj. Ostal bom tukaj. Prihajaj k meni rad, Spoznal boš, kaka sreča je, biti kristjan. Pojdi k očetu, da t& kdo ne zapazi pri meni. Naš Gospod naj te blagoslovi :m da svojo milost." Zadnjih besedi ni ve8 razumel Rastko, saj mu je prviB na uho zazvenel glas: milost. ,,Gospod, daj mi milost, da privedem v Tvoje naročje to blago dušo", vzdilinil je proti nebu Tihomil in ločila sta se. III. Prijazna in lepa je bila Vitigojeva liiša, proti kateri jc nameril Tihomil svoje korake. Krog in krog je bila obsajena s sadnim drevjeni. Prestopil ]e leseni prag ia stal v nizki, od dima zakajeni veži. Nasproti mu je prišel v tem trenotku Vitigoj, mož pri štiridesetih letili, prikupljivega in prijaznega obraza. ,,Gospod z vami!" pozdravi Tihomil. ,,ln s tvojim duhom!" odvrne Vltigoj vzradošBen in mu poljubi roko. To je bil navadjii pozdravkršBanskih Slovencev, s kateriin so se spoznavali medsebojao kristjani v tedanjih Basili, Zopet se je Tibomil vzradostil. Saj je v kratkem 'casu dobil že drugega kristjana v tem kraju. To mu je dalo upanje, da bo blagoslovljeno njegovo delo, ker so njih srca kolikor toliko že pripravljeaa vzprejeti Kristusovo vero. ,,Sre6a je obiskala mojo hišo, da uiorem v njo sprejeti raisijonarja. Dobro došli!" S temi besedaini pelje Tihomila v nizko sobico, kjer je sedela na beli klopi Vitigojeva žena Dobroslava m lOletna hčerka Nadica, Začudeno je gledala Nadica tujca, saj ta misijonar ni nič podoben onemiu, ki jo ie pred letom dni krstil. V.endar je vstala in na materino povelje poJjubila Tiliomilu roko4 « »Poniislite našo sreBo! Bog nam. je dal misijonarja. Ostanite dalje Basa pri nas, kajti deia bo obilo: saj je še skoro vsa okolica poganska!" S proseeim glasom je govoril Vitigoj te besede. In skrbna gospodinja je hitela v kuhinjo, da postreiže trudneinu popotniku po svoji moBi, ,,Ali ste že dolgo kristjani? In kako ste posta]i?" Tihorailov obraz je seval od tihe sreče in gorke hvaležiiosti do Boga, ki ga je privedel tako nepriBakovano v kršcansko hišo, ,,Pred tremi leti nas je krstil krški misijonar, ko je prvie došel v te kraje, Lansko leto pa je poduBil N'a'dico za sv, krst. A drugi so skoraj še vsi pogani." Zardela je Nadica, ko je čula svoje ime in bilo jo je sram pred tujim človekom, A ko ji je dal Tihomil lepo podobico, bila sta takoj prijatelja. ,,Brodnik je tudi k-ristjap, ali ne?" Začuden je pogledal Vitigoj Tihomila pri teh besediah. ; ,,Ne, ta ne more biti; vsaj jaz ga še nisem nltkoli videl v naši družbi, Pa saj je tudi poseben zaupnik županov, ki smrtno sovraži kristjane. Krškega misijonarja je imel župan dolgo Basa zaprtega. Izpustiti ga je moral Se-le na povelje našega velikega vojvode, ki je prijazen naši veri." Tihomil ni hotel ničesar odvrniti, da ne bi krivo sodil brodarja; a to ga je še bolj potrdilo, da Dragomiru ne sme veliko zaupati, da njemu ni prijazen. ,,Toda, Bastiti oče, kdo je Vas napotil k nam?" Po kratkem premolku je začel Vitigoj, ki je komaj Bakal, da bi kaj veB izvedel o Tihomilu. ,,Županov sin Rastko. Toda on ne ve, da ste sploh krlstjani?" ,,Seveda ne, ker mislim, da je tako bolje. Prihaja k nam vsak dan, in upam, da bo v nje'm zmagula railost božja, zlasti sedaj, ko ste Vi med nami. A ker njegov oBe tako sovraži kristjane, zato je bolj varno. da ne ve, da smo kristjani tudi mi* Nikdar bi ga potlej ve8 k nam ne pustil. To sovraštvo traja 2e na,d 20 lot, Bilo je okrog 1. 800. Takrat se je vnela vojslca med Slovenci in Franki. Jaz sem bil oni Bas še mladeniB in z navdušenjem smo hiteli v boj za prostost domovine, Res smo se borili kot levi, a niamo bili kos preinoc: sovražnikov. Mnogo izmed naših je padlo r.a bojišču; med njimi tudi moj brat, žalibog — kot pogan. Zupan je poveljeval našemu oddelku. A poleg sramotnega poraza ga je še nekaj bolelo. Ko je prišel domov, je našel svojo liišo prazno: ugrabili so mu sovražniki edinega sina, 31etnega Radoslava, Vse povpraševanje In poizvedovanje po njem je bilo brezuspešno. Od tedaj pa crti kristjane, 8eš, da so mu uropali otroka kršBanski Franki, In kako ste Vi prišli ravno v naš kraj, ki je tako zapuščen? Posebna milost božja Vas je pripeljala semkaj, da boste mogli obilo delati v blagor Slovenceta." Ko je videl Tihoinil, kako zaupljiv in odkritosrBen je proti njemu Vitigoj, zacel je tudi sam prlpovedovati o svojem življenju: ,,K.je sem se rodil, ne vem. Odkar pomnim. sem bil v oglejskem samostanu. O moji mladosti mi niso hoteli niBesar povedati, ali pa morda tudi sami niso mnogo vedeli. Šolal sem se prl dobrili duhovnikih in skleu*l sem, postati misijonar, da oznanjujem Gospodovo ime poganskim rodovom. Pri odhodu mi je rekel predstojnik: ,,Ti si Slovenee, zato te pošljcm nn Slovensko. IzpreobraBaj jih in oznanjuj Kristusa svoiim rojakom!" Zato sem paB z veseljem hitel v Gospodov vinograd In Bog daj, da bi mogel veliko delati v Njegovo čast in slavo. Ko sem Šel semkaj, mi je bilo vse nekako domafie, kakor bi bil kdaj že videl te kraje. In tudi pri vas se Butirn tako domacega, kot bi bil vaš brat. Pa saj smo vsi kristjani bratje med seboj, sinovi istega OBeta!" Zadnje besede je govoril z onim ognjem, ki prešinja navdušeno apostolsko srce. Kdor ima tako ljubezen do svetega poklica, lahko vse pretrpi, vse prenese, vse žrtvuje . . . Solnce se je nagibalo k zatonu. V takih in enakih prljaznih pogovorih je potekal cas, da skoraj niso vedeli, kdaj. Mrak je objel srečno kršcansko družino, ki je bila vsa blažena, da je vsprejela pod svojo strelio misijonarja, In mnogokrat j.e Še poljubila oni veBer Nadica podobico sv, Neže mu8enice, In moral jej je Tihomil I>ovedati njeno življenje in mučeniško smrt. Plakala je dobra Nadica od soButja in trdila, da je pripravlje.na tudi sama kri preliti za Kristusa. IV. Gotovo je, da so bili Slovenci že v zaBetku sedmega stoletja naseljeni po sedanjih slovenskih deželah in še dalje naprej, Po veri so bili seveda. poganl. A že zgodaj so začeli k njim pošiljati misijonarje iz O"gleja in Solnograda, da so oznanjevali našim pradedom Kristusovo vero. Ob Basu naše povesti je bilo kršBanstvo že precej razširjeno po naših deželali. Le po goratih in bolj samotnih vaseh in selih so se prebivalci še trdovratno oklepali svojib. krivili bogov. Zlasti so zavirali delovanje misijonarjev poganski župani, ki so imeli veliko oblast nad svojimi selja.ki. Sicer so slovenski knezi, ki so bili že sami kristjanl, podpirali misijonarje v njih prizadevanju in kaznovali župane, a ni mnogo poraagalo. Saj je o malokateri županovi krivici ln grozovitosti izvedel veltki knez, kajti takrat ni bilo take zveze med posameznim" kraji kakor dandanes. Zato so župani lahko krv.to in saraolastno preganjali misijonarje in vernike. Med takimi župani je bil tudi Radej, Rastkov oBe. Zato se je po njegovih vaseh le počasi razširjala krščanska veiva. Z^nano nam je že, da je zaprl v jeBo krškega misijonarja in ga le prisiljen osvobodil. Take so bile razmere ob času, ko je prišel Tihomil oznanjevat pravo vero. (Dalje prihodnjiB.)