1919 • 1994 Slovenija Sreda, 10. avgust 1994 Št. 32 Leto XXVIII Cena 100 SIT NOVA DOBA LJUDSKA BANKA Celje - skladišče Per !■ III 127/1994 5000001680,32 D —— P | COB1SS o *■ ^ ife? HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO tip - 2 Forum Iz vsebine: Prispevek za polemiko “Agresorsji in agresorji” stran 2 Klikarstvo stran 4 Ciril in Metod - varuha človekovih pravic stran 6 Denar je vera stran 8 Kdo se obrega ob lepinjo stran 10 Kako je Jože Kalan zatajil Sibinovskega stran 12 Utopije slovenske ekonomije stran 13 Pionirčki s papirčki stran 14 V precepu stran 16 LDS - monopolist stran 18 Minister in ostali podjetniki pa nič stran 20 Štajerska poje stran 22 Kapitan brez ladje stran 26 Izogibajo se te kot blata na cesti stran 28 Levec 1994 stran 30 Stephanie je uspelo stran 32 Nemška maša za neumne paša stran 33 Striptizeta je postala prva dama Italije stran 34 Svetina: Praznik Marije Snežne stran 40 Avto za naročnika Nove dobe stran 47 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov PRISPEVEK ZA POLEMIKO “AGRESORJI IN AGRESORJI” Z zanimanjem sem prebral odgovor generala Kolška in razmišljanja g. Švajncerja o agresiji na Slovenijo. Ali je bila ali ni bila? dgovor zahteva VV natančno analizo. Po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika je agresija vdor vojaških sil ene države v drugo. Tej definiciji se je more izogniti kakršna koli definicija takih ali drugačnih Združenih narodov. Resnica je takale: Slovenija se je razglasila za samostojno in neodvisno državo na legitimen način 25. 6. 1991. Kaj je legitimno, se pokaže v daljšem času. Danes je Slovenija mednarodno priznana in v tem je dokaz, da je bil osamosvojitveni proces od plebiscita v decembru 1990 do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 legitimen. Zaradi tega je jasno, da je bil poseg JLA 27. 6. 1991 agresija. To je bil poseg z dvodnevno zamudo. Takrat že niso veljali zakoni SFRJ. Poglejmo, kaj pravi Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v I. odstavku: - Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. - Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. - Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije prenesene na organe SFRJ. - Prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti se uredi z ustavnim zakonom. I LA je bila izredno zaprt U sistem. Njeni člani niso mogli sodelovati v civilni družbi. Samo spomnimo se, da so bili npr. bivši oficirji stare Avstrije nosilci kulturnega razvoja slovenskega naroda. Tako je bil Friderik Širca - Risto Savin general in skladatelj in to slovenski skladatelj hkrati, Franc Maselj - Podlimbarski je bil pisatelj, Pavel Golia je bil pesnik in dramatik itd. Niti zdaleč si ne moremo zamisliti, da bi kakšen oficir ali celo general JLA pisal ali skladal kaj takega, kar ne bi bilo v skladu s samoupravnim političnim sistemom. Iz teh razlogov tudi general Kolšek ni imel pregleda, kaj se v Sloveniji dogaja. Osamosvojitev je bila vsaj polletni proces. Od plebiscita v decembru 1990 do razglasitve samostojnosti in suverenosti 25. 6. 1991. G. Kolšek verjetno ni imel nikakršne možnosti, da bi razumel ta čas. Spomnim se, da je sodeloval na proslavi OF (50-letnica), tudi televizija ga je pokazala. Seveda pa ni imel nikakršne možnosti, da z dovoljenjem JLA sodeluje na proslavi ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 25. 6. 1991 pred slovensko skupščino. Vendar pa bi se takrat moral zamisliti, kaj se dogaja in kot Slovenec verjetno izstopiti iz JLA. A kaj, ko ni bil prepričan, kaj je: Ali Jugoslovan ali Slovenec. I*") azvoi dogodkov je bil litak, da je g. Kolšek planiral in pripravljal poseg JLA za prevzem vseh mejnih prehodov v Sloveniji. Dva dni po razglasitvi samostojne Slovenije je podpisal dokument, v katerem napoveduje, da bodo postopali tudi po pravilih bojne uporabe enot. Dodano je še, da bo vsak odpor zlomljen. Torej je s tem dokumentom napovedal vojno mladi Sloveniji. Dandanes je možno razpravljati o nepriznanosti Slovenije v tistem času. Vendar so bile razmere takšne, da proces mednarodnega priznanja ni bil možen v npr. trenutku. SFRJ je gradila na JLA in jo celo razglašala za edini kohezivni faktor Jugoslavije v tistem času. Če bi imeli opraviti z razvitimi narodi, bi se lahko mirno razšji. Tak primer je npr. razpad Češkoslovaške. Pa tudi .oni, kljub Forum manjšemu razdobju (npr. nekaj ur) niso dobili mednarodnega priznanja. Iz organizacijskih razlogov je mednarodno priznavanje proces, ki le nekaj časa traja. Prav tako je tudi Sovjetska zveza razpadla na miren način. Vse kaže, da je JLA reagirala (na daljši rok ocenjeno) napačno, ker ni bila zmožna pravilne oceniti volje slovenskega naroda, ki se je kazala v izredno visokem plebiscitnem rezultatu. JLA je, kot kaže, hotela Slovence držati v SFRJ s silo. To pa dandanes na daljši rok ni več možno. D azvoj dogodkov po 25. ri6 1991 je bil res hiter, zanimiv in lahko rečemo, da smo imeli srečo, da srbski interes do Slovenije ni bil tako velik kot do Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Zaradi tega smo ob majhnih žrtvah in v 10 dneh prebrodili najhujše. Proces od de iure do de faeto priznanja pa je trajal dobrega pol leta. Tudi ta doba je bila sorazmerno kratka, da smo se izvili iz krempljev JLA in za vedno ušli srbizaciji. V istem članku g. Kolšek razglablja o dosežkih JLA po koncu oziroma ob koncu druge svetovne vojne. Tako je zasedla 4.500 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja in 47 km morske obale. Vendar pri tem ni dosleden, kajti to je dosegla Jugoslovanska armada in ne JLA. Komandant IV. armade JA, ki je zasedla Primorsko in Trst, pa je bil Pero Dapčevič, ki ni imel nobenih kvalifikacij, pač pa le uspehe. Za vojaške dosežke je treba imeti priliko in srečo, šele kasneje pa tudi kvalifikacije, tako nas uči zgodovina! /r"'X b tej priložnosti xV razmišljam tudi o tem, če je imel generalmajor Mičo Delič vse kvalifikacije, ki jih našteva g. Kolšek? Obnašal se je izpod ravni tako kvalificiranega razumnika, kot je bil lik generala JLA. In tudi on razmišlja agresorsko, saj celo štiri dni po razglasitvi samo- stojne in neodvisne Republike Slovenije v povelju dne 29/30. 6. 1991 piše v sedmem odstavku: “Vrhovna komanda če veče-ras poslati ultimatum Republike Slovenije i u slučaju nepošto-vanja toga, u toku sutrašnjeg dana najenergičnije če se obračunati s njima.” IXako je s pravom in Ivvojno silo, pa sem zvedel ob tržaški krizi leta 1953. Profesorja sem vprašal, kdo ima pravico do Trsta? Mi smo trdili, da je Trst naš! Odgovor je bil: Pravico do Trsta ima tisti, ki v primeru najhujšega, torej vojne, Trst obdrži!! Vidite, naša JA je zasedla Trst, vendar ni bila dovolj močna, da bi ga tudi obdržala. Tako Trst nikoli ne bo naš. Te zakonitosti veljajo še danes in tudi v primeru Slovenije, še prav posebej pa Hrvaške in BiH. Z lepimi pozdravi! Bojan Leskovar Šorlijeva 7 64000 Kranj AGRESORJI IN AGRESORJI (Nova doba, 27. julija 1994) Bivši general in sedanji novinar (!) Konrad Kolšek si je v Novi dobi dovolil obsežen pamflet na moj račun, zato sporočam bralcem Nove dobe samo to: IXot zanesljivo ne bi iVnobenemu pripadniku slovenske partizanske narod-nosvobodilne vojske padlo na pamet, da bi o svobodi in samostojnosti slovenskega naroda razpravljal - če bi še živeli - s kakšnim Natlačnom, Rupnikom in podobnimi ali s fuehrerjem pri VVehrmannscha-ftu, tako tudi ni mogoče, da bi moja generacija razpravljala o tem z raznimi Kolški, Čadi in podobnimi. Tega preprosto niso vredni. Pri tem dodajam, da teh ljudi ne sovražim, še manj jih pomilujem. S svojim opozarjanjem nase se zdijo še najbolj podobni odvečni ustalim preteklosti. Če bo tisto, kar je sicer v zmedenem Kolškovem pisanju mogoče razumeti kot izziv k odgovorom, načel kdo drug, bom seveda rad odgovoril. Janez J. Švajncer SPOŠTOVANI G. PREDSEDNIK MILAN KUČAN! \ / torek, 28. 6. 1994 ste V se v Strassbourgu hvalili z ratifikacijo 11. Protokola, ki uveljavlja temeljno reformo sodišča za človekove pravice. Tako je poročal v sredo, 29. 6. 1994 časopis Delo. To je zelo lepo, toda še bolje bi bilo, če bi to doma bilo tudi dejstvo. Tiste, ki smo žrtve kršenja človekovih pravic s sadističnim izživljanjem, z boljševistično maniro obtožbe in še vedno totalitarno pravne države, kar dokazujejo sodišča s svojimi postopki (nemor-malne čakalne dobe, vpliv partijske solidarnosti), ki niso v duhu avtonomnosti pravne stroke, ampak v duhu interesov vplivnih iz časov partijske vladavine, to posebej prizadene in žali, državi pa to ni v čast. Spoštovani predsednik države, v neprijetno situaciji in težki nezavidljivi stiski, se vam javljam z željo, da poskrbite, da država Slovenija resnično postane pravna in resnično začne spoštovati človekove pravice. Veseli me, da se s tem lahko hvalite po svetu, žalosti in prizadeva pa me, da to niso dejstva in resnica v naši državni praksi. To pravi demokrati tudi opažajo. Zakaj je to tako? r^ejstvo je, da ohranjamo kontinuiteto uzakonjenega zla, ki ga je predstavljala totalitarna komunistična partijska oblast, ki je posledica človeške nečimrnosti in sebičnosti, ki je v tej ideologiji dobila prikrita krila za svoj oblastniški doseg. S spretnim sprenevedanjem in prikrivanjem resnice ter širjenjem laži ji je uspelo zmaličiti dušo ljudi in uničiti osebno in narodno identiteto ter samozavest. "T"udi vi ste bili pripadnik I in voditelj te ideologije, čeprav verjamem, da osebno niste direktno nič hudo slabega storiti. Kljub temu pa ste pripomogli k razvoju te zma-ličenosti in kot tak s spretnim sprenevedanjem to še danes omogočate. Demokracija je ali pa je ni, spoštovanje človeške različnosti je ali pa ga ni. Tu vmes je komunistično sprenevedanje ali avtokratsko prikrivanje in govoričenje o tem. Rad bi videl, da bi kot predsednik pripomogli h hitrejšemu razvoju pravne države in spoštovanju človekovih pravic. Prepričan sem, da to zmorete, če se javno odrečete deponirane partijske knjižice s tem, da se opravičite za zla dejanja partije in odpravite privilegije, ki jih uživajo njeni aktivisti in sodelavci in tako postanete resnično pravi demokrat, ki želi omogočiti sožitje vseh različnih Slovencev. Tako kot je zdaj, ste kljub osebnim sposobnostim in vrlinam potuha se-bičnežem in nasilnežem, ki si tako ohranjajo privilegije in materialne ugodnosti iz časa vaše skupne partijske vladavine. Še huje kot to pa je, da kot pravni strokovnjak ne d ate pravega vzgleda za razvoj avtonomnega in strokovnega prava, ki bi bilo neodvisno od privzgojenih partijskih navad in vezi. Zaradi tega smo nič krivi še kar naprej krivi, povzročitelji krivic pa nagrajeni. Ne prosim vas za osebno intervencijo, želim pa, da z vzgledom in dejanji pripomorete za odpravo krivic, ki dušijo ustvarjalnost in sožitje in grenijo življenje. Tako imenovana kršitev človekovih pravic v Depali vasi, če bi bila resnična, je prava malenkost proti krivicam in 4 Forum Klikarstvo V področje osvajanja neformalnega prostora v organizacijskem odločanju lahko štejemo tudi različne klike in klikarske metode odločanja. Kot kliko označujemo neformalno skupino v organizaciji, ki si zastavlja kot smoter spremeniti cilje organizacije s sredstvi in na način, ki jim organizacija ne priznava legitimnosti ali pa skuša doseči od organizacije in članstva sprejete cilje na način, ki je različen od načina, ki ga je predpisala organizacija. Do klikarstva bo prihajalo zlasti v organizacijah oz. sistemih, kjer gre za splošno soglasje o dolgoročnih, neoperacionalnih ciljih, ali vsaj za cilje, ki so izven dosega posamezne organizacije, in vlada zato lahko zelo različno mišljenje o vmesnih, posrednih ciljih, ker vzročne povezanosti niso zadosti jasne ali ker ni potrebnega soglasja o zadostnosti posameznih sredstev ipd. Do klikarskih bojev bo prihajalo tudi v primeru, koje izbor za cilj potrebnih sredstev bolj stvar dogovora kot jasnoodrejenih nalog in pristojnosti, izvirajočih iz jasnosti cilja invzročnih povezanosti. Na splošno: Kadar je pretežni del procesa odločanja prepuščen neformalnim procesom in formalni del ne predstavlja pretežnega dela; kjer je vse premalo predpisanega in točno določenega in je vse preveč prepuščeno neformalnim posegom. Do takega predimenzioniranega neformalnega prostora v procesu odločanja lahko pride včasih tudi namenoma. Nosilec moči, ki usmerja upravno politični proces že na prvi stopnji, bo smatral, da zanj ni smotrno, da bi si vezal roke s preveč formaliziranimi predpisi, ker računa, da si bo lahko osvojil zlasti vrednostni sestav članstva in da bo prek tega organizacijo v celoti obvladoval. Prevelika formalizacija bi njemu samemu vezala roke, kajti vsak predpis postavlja določene meje in omejitve. Zato je klikarstvo še posebej doma v sistemih oz. organizacijah, kjer je zaradi narave njihove osnovne dejavnosti stopnja formalizacije nizka (npr. politične stranke, politična gibanja ipd.). Zato se pogosto celo vodstva organizacij sama včasih poslužujejo klikarskih metod, da bi dosegla splošno sprejete in legitimne cilje, če smatrajo, da bi do takšnih ciljev lahko prišli hitreje in enostavneje z metodami, ki s strani organizacije niso legitimne. Klikarstvo nima mesta v formalnem organizacijskem prostoru. Ker pa je vsaka organizacija izpolnjena tudi z neformalno, in jo šeleto dokončno izpolni, je ta prostor treba na vsak način osvojiti. Klikarstvo je ena od metod v borbi za osvojitev tega prostora. Zato je sestavina vsake organizacije. Tudi v to borbo s formalno odgovornostjo ne moremo poseči, ker je formalna odgovornost del formalne organizacije. Kdor izgublja izpred oči klikarstvo, zanemarja pomemben sestavni del upravno političnega procesa v sleherni organizaciji. Razsežnosti tega pojava pa so seveda različne v posameznih organizacijah in organizacijskem okolju. France Bučar (Upravljanje, Cankarjeva založba, 1981) mukam, ki jih doživljamo Ijudj-e na sodiščih, kjer se odloča po partijskih vezah in navadah namesto po duhu pravne stroke in resnice. Že samo zamujanje normalnih rokov na delovnem sodišču je prava farsa od pravne države. Za vse to imam jasne dokaze, dolgoletna nerešena obravnava pa je krivična obsodba žrtve in potuha nasilju ter dokaz, da nismo pravna država in da smo še daleč od demokracije. S spoštovanjem, lep pozdrav! Franc Zabukošek, Šentjur Direktorju in urednikom Nove dobe ospodje, po zakonu o V^informiranju, prosim, objavite moj odgovor na istem mestu v vašem nestrankarskem časopisu, kjer ste 3.8. tega leta objavili zame tendenciozni in žaljivi odlok Nove dobe o vabilu priče, seveda z javnim opravičilom! Prvo, povezovanje takratnega vojaškega tožilca in mene kot šefa vojaške varnostne službe v času procesa proti JBTZ je skrajno tendenciozno in neresnično! Namreč, novembra 1987 sem bil postavljen za načelnika ope-rativno-učnega oddelka poveljstva 9. armade, pa zato o procesu nimam kaj pričati! Drugo, navedbe, da sem upokojenec Države Slovenije, posebno pa tista o posebnem znaku, da me ni na Dolinčar-jevem spisku agresorjev, so zame izredno žaljive! Namreč, jaz si kot upokojenec nisem izbiral države. Najprej sem bil upokojenec SFRJ, potem pa je to obvezo sprejela Slovenija. Upokojenec sem postal na lastno željo! Za upokojitev sem zaprosil julija 1990, takoj ko sem zvedel za načrtovani vojaški poseg proti Sloveniji. V prošnji sem sicer navedel družinske razloge, zapisal pa sem tudi, da ne želim služiti novokomponiranim ekstremistom in fundamentalistom četniškega, ustaškega ali belogardističnega tipa! Dne 24. septembra 1990 sem bil s činom general-majorja na dolžnosti načelnika štaba/ obenem namestnika komandanta/41. korpusa v Bitolju, Makedonija, razrešen aktivne vojaške službe in se 11. oktobra 1990 vrnil v Ljubljano. Od 31. decembra 1990 sem začel prejemati pokojnino. Torej, general Dolničar me ni mogel uvrstiti na noben seznam, zakaj pa me je “zgodovinar” Švajcar izpustil s spiska slovenskih generalov, kamor me je uvrstila Delničarjeva tajnica po telefonskem pogovoru, pa morate vprašati njega. Dragi gospodje, po upokojitvi sem se umaknil iz javnega življenja. Živim zagrenjen, toda spokojno, saj nisem bil med tistimi, ki so podirali domine, niti se ne čutim odgovornega za življenja podrejenih starešin in vojakov. Obžalujem usodo dr. Živka Maziča in znancev z vašega šintarskega seznama, toda pomagati jim ne morem. Nisem politik. Strankarskih ali podobnih igric se pa ne bom šel! Prestal sem polivanje generalov z gnojnico, nekako sem prenesel označevanje z janičarji, izdajalci in dezerterji, preživel pa sem tudi preventivni ukrep bivših kolegov, da sem postal agent tuje OS, zabaval pa sem se tudi glede obiskov in prisluškovanja telefona! Blatenju v Demokraciji in Mladini se nisem čudil, začudil pa sem se, da to počnete v Novi dobi, za katero vehementno trdite, da ni komunalno podjetje, torej, da ne razširjate smradu sovraštva, netolerance in neresnice! Marijan Kranjc general-major v pokoju Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonobijo sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte 1 Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). 6 Varuh pravic Ciril in Metod ■ varuha človekovih pravic Danes se veliko govori in piše o človekovih pravicah. Živimo namreč v času, ki ima krušljivo demokratično fasado, za katero se skriva veliko hlapcev Jernejev, ki vztrajno iščejo resnico in pravico. Ne vemo še točno, kakšna bo končna usoda teh iskalcev pravice. Od negotovih obljub in dolgoveznih izgovorov pa ne bodo mogli dolgo živeti. Morda bodo zanetili novo revolucijo, ki bo zopet uničevala svoje otroke. Razne kralje na Betajnovi bi morali zamenjati modri, nesebični, pošteni in moralno visoko stoječi ljudje. Vsako leto se v mesecu juliju slovanski narodi spominjamo slovanskih blagovestnikov, bratov Cirila in Metoda in njunih učencev. Ciril in Metod, ki sta postavila temelje slovanski krščanski kulturi, sta že v 9. stoletju bila velika junaka v boju za pravice zatiranih, trpečih in ponižanih Slovanov. Jeseni 862 je prišlo v Carigrad odposlanstvo moravskega kneza Rastislava. Knez Rastislav je uvidel, da se bo mogel upreti nemškemu pritisku le, če bo dosegel neke vrste cerkveno samostojnost in se tako otresel nemške cerkvene vrhovne oblasti. Želel je iz Carigrada dobiti škofa in misijonarje, ki bi bili vešči slovanskega jezika in bi postavili temelje samostojni cerkveni pokrajini s slovanskim bogoslužnim jezikom... Ciril in Metod sta prišla na Moravsko s svojimi učenci leta 863 po Kr. Njuno nepozabno apostolsko poslanstvo med Slovani izžareva tri velike vrednote, ki jih je profesor dr. Drance Perko (sedanji beograjski nadškof) v knjigi Leto svetnikov št. III, str. 69-70 zelo jasno poudaril: 1) Ciril in Metod sta se v duhu krščanskega pojmovanja dostojanstva slehernega človeka zavzela za takrat prezirane slovanske rodove. 2) Podprla sta idejo o samostojni slovanski državi, ki naj bi se osnovala iz slovanskih rodov v tedanji srednji Evropi. Državno samostojnost naj bi podprla samostojna slovanska cerkvena pokrajina. Slovani bi na tak način zavrli nemški prodor proti vzhodu in obvarovali svojo narodno samobitnost. 3) Tema junaškima bratoma bi se morali zahvaliti mnogi slovanski narodi, da so krščanstvo sprejeli kot nekaj domačega, ne od zunaj vsiljenega... Bila sta prava človekoljuba. V ospredje svojega delovanja sta postavljala človeka in njegove pravice. Zavzemala sta se za zatirane in trpeče, za uveljavitev človečanskih pravic. Izredno sta se zavzemala za uporabo narodnega jezika pri pouku in bogoslužju. Katoliška Cerkev je to upoštevala šele na 2. vatikanskem koncilu. Če se oziramo v situacijo južnoslovanskih narodov dobrih 11 stoletij pozneje, lahko hitro ugotovimo, da smo te bisere svetih bratov zatolkli v blato, kjer je skrite veliko nedolžne krvi. Južnoslovanski narodi, ki so v 11. stoletju stkali toliko prijateljskih vezi na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem področju, so ob koncu 20. stoletja zabredli v krvavo Kajnovo tragedijo. Kdo od nas si upa narcisoidno ogledovati podobo hitro rojene državice Slovenije ob tolikih žrtvah, ki so jih utrpeli slovanski narodi južneje od nas? Mimogrede: Narcis je bil v starogrški mitologiji sin rečnega boga Kefisa in neke nimfe, zelo lep, a čustveno hladen mladenič. Boginja ljubezni Afrodita ga je kaznovala, da se je tako zaljubil sam vase, ko je gledal v potoku svojo podobo, da je od hrepenenja po samem sebi preminil... Ob zelo samovšečnem obnašanju mnogih Slovencev imam čestokrat občutek, da smo Slovenci ob tej balkanski tragediji preveč vase zaljubljeni, samovšečni lepotci, ki se lahko v tej svoji čustveni ohlajenosti v odnosu do juga nekdanje skupne domovine, utopimo in preminemo. Naše državice skoraj gotovo ne bo uničila kakšna vojna, ampak sami si z mnogimi aferami, škandali in oblasti-željnostjo rušimo temelje državotvornosti. Že tolikokrat slovesno razglašena svoboda države Slovenije ne odtehta smrti tolikih nedolžnih človeških bitih v Bosni in Hercegovini ali kjerkoli v bivši Jugoslaviji, kjer bratomorna vojna dobiva apoka- Kateri politik v naši državi postavlja v ospredje preprostega človeka, ki si želi ljubezni, razumevanja in spoštovanja? liptične razsežnosti. Ali se res “zvestoba v Sloveniji meri po tem, da držite jezik za zobmi in verjamete v deviško nedolžnost Ključnih politikov za stotisoče pobitih v soseščini”, kakor je zapisal g. Milan Meden v Novi dobi (27. julija 1994)? - Prav gotovo brata Ciril in Če se oziramo v situacijo južnoslovanskih narodov dobrih 11 stoletij pozneje, lahko hitro ugotovimo, da smo te bisere svetih bratov zatolkli v blato, kjer je skrite veliko nedolžne krvi. Južnoslovanski narodi, ki so v 11. stoletju stkali toliko prijateljskih vezi na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem področju, so ob koncu 20. stoletja zabredli v krvavo Kajnovo tragedijo. Varuh pravic 7 Metod iz večnosti ne gledata brezčutno na strahotno razdejanje med slovanskimi narodi, ki se niso znali prijateljsko pogovarjati o svoji bodoči politični, gospodarski, verski in kulturni ureditvi. Garaška brata stg nam vzor pristne človeškosti, ki je danes ne najdeš z najboljšim reflektorjem sredi belega dne. Kateri politik v naši državi postavlja v ospredje preprostega človeka, ki si želi ljubezni, razumevanja in spoštovanja? Koliko delavcev v naših tovarnah in podjetjih je grobo ponižanih in ne morejo nikjer uveljaviti svojih pravic. Njihov upor je zatrt s strahovanjem, da bo dobil delavsko knjižico. Pravico, ki jo išče ponižani človek, so veljaki tega sveta zaprli v svoje kleti, kjer pravica - sirota čaka milostnejših dni. Ali še lahko trdimo, da smo vredni sinovi in hčere naših prednikov, ki so gradili svoja življenja na temeljnem načelu medsebojnega bratstva in edinosti, kar sta jasno učila slovanska apostola. Nikoli ne bom pozabil poslovilnih besed, ki jih je izrekel kapetan Stevo Draš-kovič v Črni gori v Pijevljah nam vojakom, ko smo odhajali domov: “Dragi prijatelji! Toliko mesecev smo bili prijatelji v veselih in žalostnih trenutkih. Drug drugega smo spodbujali in si tovariško pomagali. Glejte, nekateri smo ateisti, drugi pravoslavni, katoličani in muslimani. Toda, nikoli si nismo očitali vere, ker smo se imeli radi. Ostanite dobri in v svojem narodu vedno sprejemajte drugega, četudi je drugačen od vas!” Ciril in Metod, varujta slovanski rod! Tako poje naša pesem. O, da bi nas ta duhovna velikana rešila nevarne zagledanosti vase in nestrpnosti, ki vodi peklensko brezno vseh grozot. Naše poslanstvo je v tem, da omogočimo romarju Hlapcu Jerneju, da bo našel pravico, ki je hčerka modrosti. Če ne bo našel pravice, bo zažgal sebe in tisti ogenj, ki bo použil njega, bo enkrat ugonobil tudi tebe in mene. v v JEE/ES ŽIVIM S TEBOJ, KI Sl DRUGAČEN 8 Zakulisje Denar e vera Kako se pere denar ? Najprej je treba najti način, da se umazan denar ( zaslužki od tihotapljenja z orožjem, mamili itd. ) spremeni v legitimno plačilno sredstvo. To se doseže s pranjem. Pranje je dobro organizirana finančna operacija, kjer gre denar skozi več rok. Končni lastnik je seveda vedno znan: to so mafijski karteli in različne klike. Umazan denar prihaja v državo na različne načine, da so tveganja za morebitne zaplembe manjša. Del denarja se lahko menja v igralnicah, nočnih klubih, prireditvenih poslovalnicah, menjalnicah itd. (povsod, kjer imajo dnevno opraviti z goto-vinoj.V gotovini ali z virmani se nato plasira na bančne račune neobstoječih podjetij in oseb ter v mrežo podjetij na robu zloma. V tem primeru je profit končnega lastnika sicer manjši za izplačane provizije, vendar nastajajo na ta način nove klike, ki segajo s svojimi lovkami v gospodarske, bančne in državno - politične pore. Kdor se temu upre, je kaznovan (nepojasnjeni vlomi v menjalnice, izsiljevanja, montirani sodni procesi itd.). Zaščitniki vedno obrnejo hrbet tudi svojim špekulantom, če je treba zgladiti in prikriti sleparije. Vplivne politike vladajočih koalicij, ministre in medije je mogoče kupiti - na primer za nekaj žetonov: programiran igralniški avtomat nasuje prvemu ministru veliko denarja, drugemu manj, tretjemu najmanj itd. Fiksna ideja, da je denar vera (parafraza znanega francoskega izreka, da denar bije vojno), še nikomur ni prinesla sreče, ker ne izhaja iz realističnih in gospodarskih zahtev družbenega sistema (mnogim je prinesla le arest ). Brez dodane nove vrednosti na enoto proizvoda je namreč težko govoriti o resnem gospodarstvu. Samo prenašanje kapitala je vedno slepa ulica, ker lahko pravi lastniki zaradi brokerjev (me-šetarjev) počasi izgubljajo pravice do prenesenih kapitalov. Kadar pa pride že do kapilarne infiltracije opranega denarja z znanim končnim lastnikom (klike, mafijski kartel itd.), je nepreglednost večja. Kako se zakrijejo sledi po prvih menjavah umazanega denarja? Zamenjan denar potuje v banke, ki so znane po tem, da varujejo tajnost vlog kot punčico v očesu. V Švico, Singapur itd. Kapital, razpršen po številnih bančnih računih, kroži med bankami bliskovito. S pomočjo elektronske pošte (elektronski virmani). Tako je dobesedno potopljen (skrit) v orjaškem finančnem morju. Po preteku določenega časa se v obliki lažnih faktur pre- bije do borz. Ko vstopi v legalna podjetja, so mu vse poti odprte. Krog je zaprt. Oprani denar nemoteno kroži po tr-žiču. Njegovi lastniki, ki stojijo na začetku verige, ga lahko plasirajo kamorkoli. Objavljene fotokopije pisem vzbujajo utemeljen sum, da nekdo sondira teren za plasiranje umazanega denarja. Pri tem so zanimivi maskirni manevri: podobne ponudbe dobivajo tudi posamezniki, ki naj bi plačali za sodelovanje od 1000 do 2000 dolarjev. Tako se vzbuja vtis, da gre samo za različico kakšne popularne loterije. Podjetja, ki prejemajo ponudbe, morajo posredovati na različne naslove prazne dopise s svojimi glavami, fakture itd. V vabo ugriznejo tisti, ki so na robu zloma. Žal celo večja podjetja v sanaciji. Dopisi potujejo po pošti. V mnogih primerih so vloženi v poštne predale. To pomeni, da kurirji operirajo v Sloveniji. Zakon, ki bi preprečeval pranje denarja, je neoperativen (neraben). Demontaža finančno nadzorne službe pa evidentna. Pri tem sploh ni bistveno, če vladajoča klika (ne)odstavlja šefinjo SDK, marveč je važno, da je z nenatačnimi zakoni pred tem razstrelila kriterije poslovanja, informacijsko mrežo in bazo podatkov, ki omogoča vpogled v plačilni promet. Brez SDK - ja oziroma ZAP - a (Zavoda za plačilni promet) je skoraj nemogoče zajeziti pranje denarja. Pri tem vzbuja vladajoča klika pred javnostjo vtis, da SDK ni prečesala obrambnega ministrstva Janeza Janše itd. Potem lahkoverni novinarji pa-triotično lajnajo to pesmico. Oslarija: vlada sama lahko vsak trenutek opravi revizijo kateregakoli svojega sektorja. Res je tudi čudno, da država ne reagira na poplavo obrazcev za pranje denarja. Ali se plete v Sloveniji mafijska mreža? Tudi pri Novi dobi smo bili presenečeni, ko smo 20. julija prvič dregnili v ta osir. Veliko število ponudb za razmnoževanje denarja, ki nam ga posredujejo različna slovenska podjetja, kaže, da je operacija obsežna. Oglašajo se celo predstavništva uglednih slovenskih podjetij iz tujine, ki so zasuta s temi ponudbami (iz Malte, na primer). To dokazuje, da slovenski menagerji niso izgubili smisla za poštenost. Ni jim vseeno, kdo in kam krmari Slovenijo. Kdo je na koncu te verige? Ali gre res za tujo (afriško) holdinško družbo, ki nima lastnih industrijskih podjetij, marveč samo delnice drugih družb? Zgodba ni končana. Nekdo odira Sloveniji kožo pri živem telesu: kleptomani - kradljivci. Kadar oblast to opazuje, govorimo o kleptokraciji. MK, IIA KR Y NVANNEMNAMBA, 2NI) AVENIJE, 22 RDM), "K" GLOSE, BLOCK J, PLAT 13, PESTAC T0WN, LAGOS - Ni CPRI A. TELRFAX: 234-1-881009 Tli AN K VO«. vovfts t'A rnmjt.i.Y 't MR C- vA-A-/1 . IIARRT NVANNRDINAMBA, l - 7~ ^zj. C1IIEF (DR) GEORGE DOUGLAS c/o PROM)SE EKENTA C. VICTORTA -ISLANI) POST OFFICE, LAGOS - RIGEUIA. J^ATa- ' The btislness is risk Iree, ttith Tours falthfully, *'> c eh'-: CHl»y (DR) 'GEORGE DOUGLAS, GEORGE CMFOKO MO, 16 AMGUN-000 STR. IRE-AKAR1 KSTATE, ISOLO, MCOS, HIGERIA -F**: 7T4-- I- • Your anticipated co-cperati.on vil) GEORGE CLIFFORD. u.5 t^e r.roi6 t® .ct o^ed sti^lXarS- -* t *a cc Sa Ca"^ot pro nSeW p^p°«20-5 vJe*e v, e ti)®^*" tire ^eV < ve sioaf^a^ 5 co^t coW vn VctS‘ Xi°a ,oSe< ?c=o^ t^iS vin® o^eI .st it -e® it ^ t° Viv&x and .f1 t | g ^ X I =§ I | S Š Š š ih § MR. J EPP’ HUAFAM 3, ALU. VUSUF ADEBAVO ST. COCONUT, OLODI APAPA LAGOS - NIC ERI A. PAX: 234 - 1 885515, TELEPAK 234-1-2647009 Expecting to hear from you. MR. JE FF BUAFAM TONY FAB. 7TH AVENUE, 711 ROAD, A GLOSE , HOUSE 7, FESTAC - T0WN LAGOS NIGER1A. FAX NO: 234-1-881262 VOURS FAlTHfULLV, n Vf TONY PAB. \ V ■ s . § s 8 a 9 5 •«. pcctlo^tnh n wnfc)(tw+t«vmA (*>•■/>;-- J.ln’4* t* <|iirU«f .w«?r Sirvi w: K*Hi-i rAtltp* «*• |t>*rf'lfS fet«; »i»»kjiia,< NlkM |/>R?v*'- l.»1l>V»r» imtj «».>«*• MU« ««*♦»» kirW»A wxliA «.« n*e*> k *!*»*<• kvnMoMSnt Omic: r*)Mr)Jil1i«UrMkM filmu V* mhW| I r,OV|NO Kftvfnittsk* ><.»* •• " Unr,- IIAKFK | fti«vik« -»t,-V.I—J. .»»(.v... «•#*«» *» n*«.*»! 1 /RtM/OO (JUHI JANA »ne 0911/93 x dner So. 17. 1993 Sm« Vi *««*♦> • / Hs nit« ty;r , ■ ?!*,<>. t 99? > illAUl. tivntiiv h« •fri.it, ,Vnlnrlfrvi« ‘> «>y,y.i99 * > * 5 6 1 • • 1 . WV> UM |,»^| 1 MMk K Mk«, 1 Uk«« 1» Im j 9. ftetHatrftkl Kovind je bil še pred nekaj leti dobro stoječa firma, po nekaterih kazalcih sodeč morda celo najboljša v občini Rakek. Kovind se je ponašal z največjim številom štipendistov v tej občini, še v letu 1989 pa je imel 156 zaposlenih delavcev. Ko so se začele spreminjati družbene in gospodarske razmere, se je v Kovindu začelo lomiti, predvsem zaradi slabega poslovanja. Kovind je ob koncu leta 1991 najel za 14.000 000 takratnih dinarjev hipotekarnega kredita pri koprski podružnici Ljubljanske banke. V oktobru 1992 je Kovind prešel pod nadzor Republiškega sklada za razvoj, slaba dva mesca kasneje pa se je družbeno podjetje prefor-miralo v družbo z omejeno odgovornostjo. Pred dobrim letom dni je večinski lastnik Kovinda postala firma Trade d.o.o. s sedežem v Postojni, 20. decembra pa so na gospodarskem registru vpisali novega direktorja, Vladimirja Slejka. Medtem je Kovind pri žalski Hmezad banki dobil 112 milijonov tolarjev kredita. Jamstvo je dalo ministrstvo za finance, ki pa je hipoteko vpisalo šele pol leta kasneje! Ne samo običajno, temveč skoraj obvezno se upniki pri tovrstnih kreditih zavarujejo tako, da najprej vpišejo hipoteko na premoženje dolžnika in šele nato odobrijo izplačilo sredstev. V primeru Kovinda je bila hipoteka vpisana pozneje in še to samo na tri parcele, ki predstavljajo manjši del premoženja tega podjetja. Na ostalo premoženje so v aprilu tega leta vknjižili prepoved prodaje. Istega meseca so delavci Kovinda, katerih število se je v teh letih zmanjšalo na 54, začeli s stavko. Vzrok so bili neizplačani osebni dohodki za dva meseca nazaj, nejasna usoda kredita in sprememba dejavnosti podjetja. Kot da težav ni bilo dovolj. Slejko je v eni izmed dveh delovnih hal zamenjal delovne stroje s šankom, točilnimi pipami in odrom ter naredil zabavišče za štiri tisoč ljudi, v katerem naj bi se odvijale koncertne prireditve. Največ obiskovalcev so privabili Čuki. Štiristo. Glavni klopotec pa se je šele imel izvaliti. Medtem ko so se stavkajoči delavci spraševali, kaj se je zgodilo z njihovim podjetjem in dobrim milijonom mark kredita, so mediji razen redkih izjem molčali. Molčali so tudi politiki, pozicijski in opo- zicijski - tudi tisti, ki bi sicer storili vse in še več za narodov blagor. Kot da bi šlo za osir, v katerega si nihče ne upa dregniti. In tako je tudi ostalo. Sklad RS za razvoj se odsihmal dogovarja s Slejkom o pogojih vnovičnega odkupa večinskega deleža, delavci že četrti mesec stavkajo, javnost pa si zatiska oči in ušesa. Na stečaj nihče niti ne pomisli, čeprav bi bila to nemara edina pametna poteza. Podjetje, ki ga je vlada najprej prodala podjetniku tako, da mu je sama dala jamstvo za kredit, zdaj pa ga želi zopet odkupiti od njega, čaka na prvo dražbo za prodajo nepremičnin. Kasnejši vpis hipoteke v ze- mljiško knjigo ostaja odrinjen na rob, kot da bi šlo za pest fižola in kuhano jajce, ne pa za milijon mark. Ko pred parlamentom kakšen divjak navije uro poslancu, je to afera, ob kateri se slovenski novinarji in politični veljaki besno prerivajo za svojo minutko pred mikrofoni. Ko pod plaščem države izgine milijon mark in z njim podjetje, ki je dajalo kruh štiriinpetdesetim družinam, se nihče ne zgane. Slovenci smo pokončen narod. Dobro so nas naučili. Zmeraj vemo, kdaj lahko govorimo in kdaj je bolje molčati. Vasja Ocvirk . Predstavilo se bo več kot petnajst zborov iz severovzhodne Slovenije. Po prireditvi bo zabava s plesom. Hrane in pijače bo dovolj. Na grajskem dvorišču v Vurberku so prepevali pevci severovzhodne Slovenije: MOPZ KUD Franc Preložnik, Dvorjane, MOVA Pavle Kernjak, Maribor, Mešani PZ DU Slovenska Bistrica, TALLIM, Kidričevo, Mešani PZ Radenska, Radenci, MOPZ Viktor Kager, Metalna DU Maribor - Tezno, ŽPZ KUD Alojz Colnarič, Starše, Moški nonet ZVON KUD Peter Golob, Jakobski dol, MOPZ KUD Breznar Tonček, Korena, MOPZ Laporje, Mešani PZ GM Maribor, MOPZ DU Slovenska Bistrica, MOPZ KUD Alojz Colnarič, Starše, Mešani PZ DPD Svoboda DU Ptuj, ŽPZ DP France Prešeren, Videm pri Ptuju, MOPZ KUD Mejnik, Šentilj v Slovenski goricah in Mešani PZ Ruda Sever, Gorišnica. Popotnik Ballantines M Club: WIP CUP 94 Slovenski Wimbledon Dvestodvajset udeležencev od predsednika vlade do malega podjetnika že sedmič zapored druži Marjan Gaberšek, direktor Mcluba, v soboto v Velenju. Teniški turnir bo na igriščih ob jezeru, 30 izžrebanih pa se bo pomerilo še v dirki avtomobilov avtohiše CLAAS z avtomobili peugeot 106 na 900 metrov dolgi krožni progi. Sponzorji letošnjega amaterskega teniškega VVimbledona so: Casino Portorož, Avto Celje, Emona Mercur, Avtotehna Ljubljana, Zavarovalnica Triglav Celje, SKB banka Maribor, ERA Velenje, LB SB Velenje, Iskra holding d.d. Ljubljana, NAMA Ljubljana, Marmor Ho-tovlje, Živila Naklo, Leasing Šmartno pri Slovenj Gradcu, LB SB Trbovlje, Potrošnik Murska Sobota, Parno Celje, Livarstvo Stane Vidmar Ljubljana, Nacionalna finančna služba Ljubljana, Komercialna banka Triglav Žalec, EURA Ljubljana, Revital Ljubljana, Pivovarna Union Ljubljana, MIP Nova Gorica, ■ /pAm/M /hl&Jr- | srt*/m Droga Portorož, Vinag Maribor, Pekarna Tratnik Velenje, Kmetijstvo Šoštanj, GOST Velenje. KOMIŽAN LJUBO NAJDANOVIČ, KAPITAN DOLGE PLOVBE: TRIKRAT SEM PREPLUL SVET IN SPOZNAL, DA JE ČLOVEK POVSOD LE ČLOVEK, LAŽNIV ALI ISKREN, ŽALOSTEN ALI NASMEJAN KAPITAN BREZ LADJE Pri osmih letih mu je morje sedlo v srce, že takrat je verjel, da bo postal mornar. In res je usoda hotela, da je Ljubomir Najdanovič stopil na pot pomorščaka, trikrat objadral svet, okusil tesnobe in radosti življenja na palubi, življenja po lastni izbiri. Morje mu pomeni vse. Izvabi najboljše, nasmeh in pogum. Pri triinpetdesetih je kot kapitan dolge plovbe ostal brez dela in se že poldrugo leto srečuje s težavami preživetja. Začenja se njegova najdaljša plovba — ostati na kopnem, sidro je moral odvreči, in vendar pogled mu uhaja na morje. Kapitan dolge plovbe Ljubo Najdanovič na ladijskem mostu Podgore’, ki je na zadnji morski poti preplula svet v trinajstih mesecih, potem pa so jo dali Grkom v razrez “Obžalujem ljudi, ki plujejo kot kovčki,” pravi Ljubo Najdanovič, “videli smo iste dežele in obraze, a potovanja doživljali povsem različno. V meni je vsaka pot pustila pečat in nauk.” Pot iskanja je bila dolga in pestra: “Mislil sem, da bom lahko odkril nekaj novega, a ni bilo tako. Povsod sem naletel na ljudi, posrečena bitja z vrlinami in napakami. Smejejo se in jočejo, kradejo in dajejo, so zabavni in dolgočasni. Zakaj? Človek je samo človek.” S šolske ladje na trgovsko Rojen je v Makedoniji, kjer pa je preživel le najzgodnejše otroštvo, saj se je njegova družina s prihodom Bolgarov na začetku vojne morala izseliti. Odšli so v Kruševac, nato v Užice. V Prokuplju je končal osemletko. Ko mu je očeta povozil vlak, se je z materjo odselil v Niš in tam dokončal gimnazijo. Igral je nogomet in v spustih s kajakom gojil ljubezen do vode. Materialno pomanjkanje mu je preprečevalo, da bi uresničil željo in nadaljeval šolanje na trgovski pomorski akademiji, odprta pa mu je ostala pot do vojaške mornarice. Bil je študent z odliko, po končani akademiji podporočnik. Prvo delovno mesto ga je čakalo v Puli na protipodmorniških ladjah, potem pa je postal komandant obmejne ladje, ki je varovala državne meje, lovila tuje ribiče in prekupčevalce. Dokončal je še raketno specializacijo, kar mu je vzelo leto dni, potem pa tri leta poučeval gojence pomorske akademije na šolski ladji Galeb. Po šestnajstih letih dela v vojaški službi, v tem času je tudi izpolnil obvezujoče pogoje, se je lahko odločil za življenje, ki si ga je želel: “Hotel sem pluti na trgovski ladji in videti svet.” Na krovu trgovske ladje je pričel kot tretji častnik, potem drugi, pa prvi in kmalu dosegel najvišji položaj kapitana dolge plovbe, prvega moža na ladji. Master mariner’ mu pravijo. Pobegniti ne moreš nikamor Vsaka plovba je na kapitanu zapustila sledove, najdaljša med vsemi še posebno globoke. 10. junija 1985 so na Podgori’ izpluli iz Komiže in se 7. julija naslednje leto usidrali v splitskem pristanišču. Prepluli so Severno morje, Baltiško, Atlantski ocean, Sredozemsko morje, Indijski ocean, Rdeče morje... “Samo v Mrtvem morju nisem plul,” se pošali Ljubo. Ladja je zdrsnila mimo neštetih mest, od belgijskega Ghenta do indijske Kakinade. Novoletno noč so pričakali na ladijskem krovu, med plovbo iz francoskega Den-querqua do Bangladeša. “Najhujše je čakanje,” pravi Ljubo Najdanovič, “ladja obstane na vhodu v pristanišče, dokler ne dobi dovoljenja, da iztovori ali naloži tovor. Trinajst mesecev zdoma je bilo videti takole: pet mesecev in devet dni v plovbi, štiri mesece in trinajst dni na sidru, tri mesece in enajst dni v pristanišču.” V indijski luki Kanola je posadka čakala petinštirideset dni, na zasidrani ladji, v katero je bolščalo razsvetljeno mesto. 3. septembra 1985, 16.00 Šestnajst zasidranih ladij! Če šteje vsaka posadka v povprečju trideset članov — to bi zneslo štiristoosemdeset duš, pijanih in treznih. Več pijanih kot treznih. Več bolnih kot zdravih. Več nesrečnih kot srečnih. Znanstveno gledano gre nedvomno za “redko kvaliteto norosti glede na gostoto naseljenosti na tako majhnem prostoru”. Naj živi majhen prostor, velike površine pa naj umrejo! Ob neki drugi priložnosti, a prav tako v času najdaljše plovbe, je pisal ženi v Komižo: Danes sem ti poslal pismo po nekem mornarju. Popustili so mu živci in moral je domov. Tudi vsi ostali so iz dneva v dan bolj nemirni, pričakujejo izmeno, ki pa je ni in ni. Tudi sporočijo ne, kdaj naj bi vendarle prišli. Tisti, ki so zaprosili za dovoljenje, da zapustijo ladjo, željno pričakujejo vrnitev. Na tisoče nas je na ladjah. Kolikor je mater in očetov, žena in prijateljic, hčerk in sinov — ki jim pomeni naša vrnitev sinonim radosti, izbruh dolgo potlačenih čustev. Ljudi delimo na različne vrste, in vendar, ko gre za vrnitev, potem se nobena vrsta ljudi ne more primerjati s pomorščaki. Radostni občutek vrnitve mnogi doživijo le enkrat v življenju. Nekateri tudi večkrat. No, to je najpogosteje vrnitev iz ene v drugo državo, iz enega v drugo mesto. A za nas, pomorščake, pomeni vrnitev prihod iz nekega sveta in življenja v povsem drugačen svet in življenje. Vračanje, prežeto z globokim doživljanjem. To ni en sam trenutek ali nekaj doživetih trenutkov. Vrnitev je smisel dela in navigacije. Nagrada za žrtvovanje med potovanji, za vsa hrepenenja, nostalgije, težave in odrekanja. V mornarjevo življenje je vtkano mnogo ločitev in mnogo vrnitev. Prve prinašajo žalost, slednje radost. Vredno je občutiti oboje. Potovanja so dolga. Ljudje se izčrpajo. Gibalni prostor je skrčen na minimum, kot v taborišču omejen, potem pa hrepenenje in dolgčas zajahata dušo — pod kožo se prikrade razdražljivost —in vse v življenju je narobe posejano. Pobegniti ne moreš prav nikamor. Ko napade ljubosumje, te prične razjedati globoko. S povratkom, prvim pogledom na obrise ljubljenega mesta, prvim korakom na njegova tla, se lahko razblinijo vse težave, ki so pustošile po duši, ubijale psiho in razdirale srce. To je tudi vrnitev v življenje. Z morja na kopno “Ko mornar stopi na ladijski krov, že razmišlja, kdaj bo plovbe konec. Živi v pričakovanju. A kljub temu, da sem se moral ves čas odrekati,” pravi Ljubo Najdanovič, “bi danes spet vse ponovil. Prav vse. Dokler morem, bi plul, to je Prevoz žiraf iz Tanzanije v Reko; kapitan je v šestnajstih letih plovbe prevažal različne tovore: železo, les, umetna gnojila, tekstil, ob neki priložnosti tudi konzerve krvi za transfuzijo v Jemen — divjala je vojna, sprejeli so jih in razbili, saj niso marali krščanske krvi globoko v moji krvi.” Pa ne pluje več, sedaj je kapitan brez ladje. Delavec brez službe, ki mu socialno skrbstvo nakaže 212 kun mesečno, to je približno pet tisoč tolarjev, da si lahko kupi kruh in mleko. Ko si je prizadeval preživeti finančno sušo, je prodal kolo, motor od čolna in starinsko mizo. Na bančni knjižici si je za slabe čase shranil dvanajst tisoč ameriških dolarjev, a ne more do njih. Država mu je do lanskega leta dovolila dvigovati sto mark mesečno, trenutno pa lahko denar — v situaciji, ko nima niti za hrano — investira v delnice ali odkup stanovanja. Na prehodu skozi ozek Korintski kanal mora ladja ubrati smer nadvse natančno, sicer lahko podrsa po klifih Izkušeni kapitan še zmeraj upa, da bo dobil delo, a njegovo vrednost zmanjšujejo leta, petinpetdeset jih ima. Pisal je prošnje v domača in tuja podjetja, a kot da ga je sreča zapustila. Tudi upokojiti se navsezadnje še ne more, saj bi moral predložiti dokumentacijo o službovanju v vojni mornarici, te pa nikjer ne najdejo. V Splitu zatrjujejo, da je v Beogradu, v Beogradu zagotavljajo, da je v Splitu. Kapitan pa je ostal brez barke, dohodkov in pokojnine med ribici v Komizi. Ksenija Lekič Med domačini v indijski Kakinadi Šport Izogibajo se te kot blata na cesti... Bivši trener večkratne svetovne atletske prvakinje govori o trikih in hinavščini v vrhunskem športu ter pojasnjuje svoj padec v brezposelnost. Čakajoč na konec kazni: Katrin Krabbe s Springsteinom pri pogovoru med treningom leta 1993 Gospod Springstein, Katrin Krabbe je v pogovoru za revijo Spiegel izjavila, da bo tekmovala na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Ali mislite, da je to realno? “Mislim, da se bo zelo težko vrnila na stezo.” Kakšne odnose imate s svojo bivšo varovanko? “Vidiva se tu in tam, saj trenutno stanujeva v isti hiši. Enkrat tedensko sicer igrava nogomet skupaj, o kakšnih skupnih treningih pa trenutno ne razmišljava.” Kaj pa Grit Breuer? “Do februarja je dobro trenirala. Prepričan sem, da bo, ko bo pričela tekmovati, takoj najboljša Nemka v teku na 400 metrov.” Katrin Krabbe je za časopise še vedno dovolj zanimiva, o vas pa se ne govori. Stari ste šele 36 let, bili ste uspešen trener, ali se za vas resnično nihče več ne zanima? “Kalvarija se je pričela takoj po Svetovnem prvenstvu leta 1991 v Tokiu. Takrat sem doživel, kako se človek počuti, ko se ga izogibajo kot dreka na cesti. Vse, kar je bilo nekoč dobro, postane v trenutku slabo. Že dve leti se poizkušam preživeti z dohodki v fitness studiu, vendar to ne znese. Sem neza- poslen, zato tudi nikjer ne dobim kredita.” Od česa potem živite? “Prejemam pomoč za brezposelne, občasno pa vodim tečaje v fitness studiih.” Imate dolgove? “Da. Katrin Krabbe, Grit Breuer in jaz smo vendar imeli finačne izgube. Samo proces proti IAAF nas je stal dobrih 300.000 mark. Stroški za odvetnike pa so bili v razsežnostih, ki so nepojmljive in na katere nismo računali.” Kako si razlagate dejstvo, da niste od afere naprej dobili nobene ponudbe za prevzem trenerskega posla? “Mislim, da sem prišel na slab glas. Saj veste: Aha, Springstein, tisti z dopingom.” Takšnega slovesa človeku vendar ne obesijo kar tako. “Ne, vendar je bilo vse skupaj pretirano. Obsodba je jasna: nobenih prekoračitev v zvezi z dopingom. Kazen prepovedi nastopanja na vseh domačih tekmovanjih za dobo dveh let nam je bila izrečena zaradi nespoštovanja nekega športnega pravila. Tako, kot če bi ti za dve leti vzeli vozniško dovoljenje zaradi napačnega parkiranja.” Ali se počutite žrtvovani? “Na splošno že. Občutek i-mam, da je celoten sistem kon- trole spet malce zaspal. Ekstremnost, s katero so nas takrat obravnavali, je mejila že na perverznost. V času ene same sezone opraviti 20 kontrol pri eni sami atletinji, izbor je bil baje po naključnem vzorcu, vsakokrat v moji skupini, to je vsaj malce čudno...” Ali nimate občutka, da ste se sami napravili krivega, ker ste uporabljali zdravilo “Clen-buterol”? “Z moralnega stališča pravzaprav ne. V sedanjem vrhunskem športu se uporabljajo do- datki za izboljševanje dosežkov. Če želi kdo doseči svetovni vrh, tega brez teh dodatkov, po mojem mnenju, ne more.” Ali lahko to formuliramo tako, da vsi vrhunski športniki jemljejo takšna sredstva, ki se še ne nahajajo na seznamu prepovedanih ali se jih še ne da odkriti v organizmih? “Mislim, da obstajajo znanstvene panoge, ki se ukvarjajo z razvijanjem sredstev, ki pri ljudeh spodbujajo boljše dosežke.” Ali bi vi, če bi imeli sredstvo, Šport ki ni na seznamu prepovedanih poživil ali njegova uporaba ni dokazljiva, to sredstvo tudi uporabili? “Če bi mi zagotovilo prednost, zakaj ne? Človek pač izkoristi vsakršno priložnost.” Ali vas jezi, ker so nekateri, ki so prej delali enako kot vi, še vedno trdno na položajih? “Seveda. Zaradi tega ne bi rad očrnil nekaterih ljudi, vendar je naš primer napihnjen. Dobro, tudi družba je pokvarjena. Vsak poskuša koga osramotiti. Uporabljajo se triki in ukane vseh vrst, kot pri davkih. Kdor se tega ne nauči, vedno plača polno ceno.” Kaj ste torej storili napak, če so se drugi izmuznili? “Nisem bil dovolj prebrisan. Sli smo svojo pot, imeli smo lastnega sponzorja, precej smo se ogradili od Nemške atletske zveze. Po združitvi obeh Nemčij se je še verjelo, da bomo iz dveh ekip sestavili eno, vrhunsko. In kako je bilo? Z atleti iz Nemške demokratične republike je šlo navzdol. Ostalo jih je še nekaj, ki so bili spodobni osvojiti kakšno medaljo. Moja dekleta so v Tokiu osvojila zlato, srebro in bron, pet, šest medalj. Nato so nastopili takšni ljudje, kot je gospa Berendonk, ter vso stvar napihnili in iz nje napravili afero.” Imate gospo Berendonk za trčeno, ker zahteva čist šport? “Ne, malce se mi smili. Saj je bila vendar sama vrhunska športnica.” Se tako kot Katrin Krabbe jezite na prof. Donikeja? Ona ga je označila kot “kontrolorja, tožilca in sodnika” v eni osebi. “Ne, mož samo opravlja svoje delo. To je večen dvoboj med tistim, ki ti hoče kaj dokazati in tistim, ki nekaj razvija dalje ter pri tem vedno najde luknjo, da se mu izmuzne.” Ali se je po združitvi športni potencial iz NDR optimalno uporabil? “Kompletna struktura treningov in tekmovanj se je podprla. V Neubrandenburgu smo imeli 16 redno zaposlenih trenerjev, zdaj sta le še dva. Veliko mi je do športa in takšen položaj zelo obžalujem.” Tudi če je ta struktura treningov in tekmovanj uporabljala doping? “Tak sistem je bil brezhiben. Dosežki so bili pravilno organizirani, podprti z vseh strani in tudi nagrajeni.” Torej uspeh za vsako ceno kot edino merilo? “Vsekakor. Tudi prej je bilo tako. Do Olimpijskih iger v Seulu leta 1988 ni nihče spraševal, kaj počnejo atleti med treningom. No, dobro, saj so se med tekmovanji opravljale doping kontrole. Tu in tam so se pojavili grešniki, potem jih pa spet ni bilo. Ampak stadioni so bili polni.” Kako hitro lahko ženska preteče 100 metrov? “10,49. Toliko je že tekla, ali ne?” Florence Griffith - Joyner, ob njenem spornem svetovnem rekordu. Je to dosežek, ki ga vi brez zadržkov občudujete, ali bi rekli hopla, kako je pa tale to dosegla? “Takšna vprašanja se že pojavijo, seveda, vendar tak dosežek, moram reči, vseeno napravi vtis. Prav tako kot Ben Johnson, menim, po eni strani je uboga para, po drugi strani pa je bil neverjetno hiter.” Ali vas v atletskih krogih nihče ni povprašal, ali bi hoteli temu ali onemu športniku malce pomagati? “Ne, si ni nihče upal.” Vendar ste vseeno priznan strokovnjak. Ali pa obstaja še več Springsteinov? “Eh, obstaja veliko boljših, vsepovsod. Poglejte si samo Američane in Angleže. Ti imajo brezhiben sistem.” Po Sternu priredil: MiO Šport Šport ZURKA Patrick Swayze v večerni toaleti Ne, tako lep ne more biti noben mož, kot je tale na sliki, z globokim dekoltejem in v živo pobarvanimi rdečimi ustnicami. Ga prepoznate? Ne, stavim, da ne. Verjemite ali ne, v večerno toaleto prestižne dame se je preoblekel slavni Patrick Swayze, znan protagonist še bolj znanega filma Umazani ples. Pa vendar brez strahu, njegova preobrazba ni trajna. Hollywoodski filmski zvezdnik si je nataknil žensko obleko za snemanje svojega novega filma z naslovom To Wong Foo. V njem ima vlogo transvestita, ki bi rad zmagal na lepotnem tekmovanju. Bo ali ne, pa bomo kaj kmalu ugotovili. Celo večnost je čakala na ta dan, dan sprave s svojim očetom knezom Rainerjem. Ves čas je ostro nasprotoval njeni zvezi z Danielom Durcetom, njenim bivšim telesnim stražarjem, s katerim ima Stephanie dva ljubka otroka. Poroka bi pravzaprav morala biti kmalu po rojstvu sina Louisa, ki ima sedaj komaj leto in pol, vendar se Stephanie ni hotela omožiti brez očetovega blagoslova. Drugi datum za poroko je bil določen tik pred rojstvom dojenčice Pauline, a zopet brez očetovega blagoslova ni šlo. Končno se je po treh letih sicer neuspešnega pregovarjanja princ Rainer le omehčal. Vse skupaj je povabil na svoje posestvo, pogovarjali pa so se o Stephanijini poroki z Dani- elom Durcetom, ki naj bi bila kaj kmalu. Očitno je knez videl, da zaljubljencema, ki že imata dva otroka, želita pa si še tretjega, preprosto ne more odreči svojega blagoslova. Ko pa bosta zdaj z očetovim blagoslovom stopila pred oltar, bo to le drobec njune sreče. ZURKA Maturantje argentinskih Slovencev na obisku v Sloveniji V domovini očetov in dedov Letošnji maturantje argentinskih Slovencev so si za cilj svojega maturantskega izleta izbrali Evropo, obiskali pa so seveda predvsem Slovenijo, kjer so odkrivali deželo svojih očetov in dedov. Večji del tritedenskega potovanja so prebili v Sloveniji pri sorodnikih in znancih, za dva dni pa so odpotovali tudi na avstrijsko Koroško, kjer so jih pozdravili zastopniki ustanov koroških Slovencev. Občutili so prijetno toplino svojih korenin Ob nedavni posvetitvi kapelice, ki je postavljena na domnevnem mestu, kjer bi naj tiste povojne dni pri Vurbergu usmrtili grofa Herbersteina, je mariborski škof Franc Kramberger prisotno srenjo obdaril z mašo v - nemškem jeziku. Nekateri, ki jim nemščina ne gre tako dobro z jezika kot gospodu škofu, so (mogoče tudi iz kakšnih drugih vzgibov) mašo zapustili. Grofica vdova, pl. Herberstein (na sliki ob kapeli), je navzlic skoraj petdesetletnemu pregnanstvu pričujoče nagovorila, pozdravila in se jim poklonila v - slovenščini. To seveda ni niti čudno, če se spomnimo, da tamkajšnje korenine Herbersteinov segajo do 1617 leta, gospod Kramberger pa je škof v Mariboru šele nekaj let. ZURKA Nekaj dni po uspehu njenega moža na italijanskih volitvah, so Ve-ronico Berlusconi spraševali, kako razume vlogo predsednikove žene. Povedala je, da vsekakor ni tako nadajena kot Hillary Clinton, vendar je bila prav ona tista, ki je štiri mesece gostila ameriškega predsednika in njegovo soprogo. Zlobni jeziki so šepetali, da Hillary ni bila rada v njeni družbi iz enostavnega razloga. Vse oči so bile uprte v prekrasno Veronico, ki kljub temu, da leta in leta ig-ra Pepelka, ni pozabila, kako se osvoji občinstvo. Veronika je bila nekdaj zelo priljubljena gledališka igralka, pravzaprav striptizeta v milanskem nočnem klubu, zaradi otrok in moža, medijskega mogodca je pred štirinajstimi leti povsem zapustila svoje delo in se umaknila iz javnosti. S svojo novo vlogo vzorne žene in matere je vsem zavezale jezike. Kljub ogromnemu bogastvu sama skrbi za otroke. Silvio bolestno varuje svojo zasebnost, v hiši ne prenese tujih ljudi, imajo le najete kuharice in čistilne. Vedel je, da bi težko našel guvernanto, ki bi držala jezik za zobmi. Dolgo časa je prikrival svojo zvezo z lepotico, ki je nosila umetniško ime Mariam Bartollini, več kot dvajset let starejši moški je dobesedno ponorel za njo. Pripravljen je bil na vse, na ločitev pa je moral čakati deset let, zato je svoje razmerje z Veronico skrival vse do leta 1984, ko se jima je rodil prvi od njunih treh otrok. Striptizeta ilI POSTALA PIVA DAMA Itaimi ZURKA Sultan sl je poželel Tino Bogataši lahko uresničijo domala vsako svojo željo, pri čemer jim sploh ni treba razmišljati, koliko jih bo to stalo. Sultan z Brunea, najbogatejši človek na svetu, si je poželel trgrico, pa ne pravo, pač pa znamenito vročekrvno tem-ponolto pevko Tino Turner. Za dve uri prepevanja ji je meni nič tebi nič plačal 900.000 tolarjev, povrnil pa je tudi vse stroške ya njeno spremstvo, v katerem je najmanj štirideset ljudi. Sultan menda sploh ni vprašal za ceno, pripravljen je bil plačati prav vsak znesek, Bogatejša za skoraj milijon dolarjev, se Tina res lahko na široko smeje in prav gotovo bo pripravljena sprejeti še kakšno povabilo bogatih sladokuscev. Potovanje okoli sveta Kelly McGillis, ki je zaslovela z vlogo profesorice in ljubice Toma Cruisa v filmu Top Gun, se je odrekla Hollzvvoodu in karieri in se s svojim možem za leto dni podala na potovanje okoli sveta z razkošno petdesetmetrsko jahto. Kelly in njen mož Fred sta lani preživljala težko zakonsko krizo, ker je moral on le nekaj dni po rojstvu drugega otroka pred sodnika za prekrške na Floridi, ker je na ulici nadlegoval neko prostitutko. Po tem neljubem dogodka sta bila tik pred ločitvijo, potlej pa sta le uspela zgladiti vse nesporazume in sedaj ju čaka prava idila. U GANKA 38 Uganka 37 Oven: Vaše ljubezensko življenje bo postalo zelo živahno, pripravite se na izbruh čustev, na novo strast. Če ste na počitnicah, se boste sijajno zabavali. Tudi z otroki ne boste imeli težav. Kljub vsemu skupaj pazite na mejo dobrega okusa. Srečne številke: 3, 7, 8, 11, 21. Bik: Stanje planetov za vas ni ugodno, zato svetujemo, da mirujete in si odpočijte. Otresite se pretiranih obveznosti in sestankov. Doma bo napeto. Pazite na zdravje. Nekaterih poslov sicer ne boste mogli odložiti, lahko pa boste celo uživali. Srečne številke: 4, 5, 14, 17, 22 Dvojčka: Dvojčkom, razen tistim rojenim v zadnji desetini, so zvezde zelo naklonjene. Bodo pa morebiti razburljivi dogodki porušili vaše duševno ravnotežje. Na potovanju boste srečali prijetne ljudi, v nedeljo bo napočil čas prave ljubezni. Srečne številke: 1, 2, 7, 10, 11 Rak: Uživajte v prednostih, ki vam jih daje položaj, vendar ne pretiravajte z vlaganji, ki bi lahko ogrozila vašo ekonomijo. Sedaj razkrijte prikrito simpatijo, lotiti se pospravljanja hiše in se posvetite ljubljeni osebi. Izkoristite to, kar imate. Srečne številke: 1, 8, 11, 13, 20 Lev: Polni ste energije in velikih načrtov, pred vami je resnično naporno o-bdobje. Mikajo vas predvsem hedonistični užitki. Odprle se vam bodo številne možnosti tako za romantična srečanja kot navezovanje dobrih poslov. Važna bodo srečanja z mamo, sestro. Srečne številke: 3, 6, 7, 10, 23 Devica: Če ste rojeni po 13. septembru, morate biti v teh dneh pazljivi. Lahko vas čakajo presenečenja v službi, slabo počutje, intimne težave. Vsem devicam svetujemo umirjeno življenje, saj problemov ni mogoče rešiti čez noč. Prihajajo boljši časi. Srečne številke: 4, 5, 8, 11, 26 Tehtnica: Za vas velja, kdor čaka, dočaka. Otresli ste se pritiskov, zadovoljni ste, počasi se vrača veter v vaša jadra. Lahko se posvetite rečem, ki vas pomirjajo. Venera napoveduje oživljanje ljubezenskega življenja. Lepi časi so pred vami. Srečne številke: 1, 3, 7, 12, 27 Škorpijon: Če še vedno delate, ne izgubljajte živcev. Treba je računati na poslovne težave, glejte nanje kot na nekaj vsakdanjega. V zasebnem življenju ne bo tako, kot si želite. Izkušnje tega tedna se vam bodo obrestovale. Negujte svoje zdravje. Srečne številke: 5, 6, 8, 13, 19 Strelec: Če imate to srečo, da ste rojeni v tretji desetini, vas čaka lep poletni teden, poln zabave in zanimivih druženj. Na tretjo desetino še vedno vpliva Mars, ki vnaša v vašo dušo nemir, rojeni v tem obdobju so neodločni in precej občutljivi hkrati. Srečne številke: 1, 3, 4, 7, 21 /, Kozorog: Planeti vam podarjajo pre-cej nevtralen teden, lahko boste preda-hnili in se bolj ukvarjali z vsakodnevnimi opravili. Zaposleni boste s financami, kjer pa bo nekaj skrbi. Posvetite se svojemu zunanjemu videzu, skrbite za zdravje in kondicijo Srečne številke: 2, 3, 11, 12, 28. Vodnar: Kot vesli;,v te, je za vse vaše Vl:>' težave in skrbi kriva vladavina Leva. S tem se morate sprijazniti in prenehajte se boriti z mlini na veter. Ta čas ni primeren za posle, zato ne vztrajajte. V ljubezni ne bo tako črno. Ne pozabite, da vas varuje Venera. Srečne številke: 1, 6, 8, 9, 24 f- Ribi: Če se še niste uspeli spraviti na dopust, bo morebiti v službi precej moreče, s sodelavci pa neprijetnosti. Stvari vam bodo uhajale iz rok. V zasebnem življenju počakajte z velikimi besedami in pomembnimi odločitvami. Skušajte najti ravnotežje. Srečne številke: 1, 5, 10, 16, 21 Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 25. avgusta 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 15. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 12 iz številke 31 Vodoravno: streznitev, arestantka, biga, BA, SL, azi, pir, ton, otiska, Roberto, kor, Be, drsalke, stalagmit, Atbara, poniglavost, Dal, evangeličanka, Cam, Ito, Kornati, IR, Oates, snimek, Endo, astat, mina, sardon, TAM, AN, Ashe, Oran, Olt, Boston, natok, Per, Asta, Semiramida, slivarica, osarij, raketar, mostnina, Ada Kale, Arta, Nan. Kupon za križanko - nadaljevanko št. 2: Misel:---------------------------------- Ime in priimek: Naslov:___________ Pošta,mesto:______ Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: L nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Domen Jakše, Rateče 17, 64283 Rateče - Planica 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Irena Varl, 64246 Kamna Gorica 12 A 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba -Meta Mešiček, Cankarjeva 28, 65000 Nova Gorica Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! NAGRADNI KUPON ŠT.15 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, ki jih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru nebi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST | Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. , Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: V KONTAKTNA OSEBA: c/T NASLOV: I TELEFON: Kupon pošljrte_na_zgomjj_ naslo^ x Prleški orači i*A'. . ’ ■■ ' : ■ ■ "... ■' : ' ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA KOVINSKA GALANTERIJA ■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV ■ TERMIČNA OBDELAVA KOVIN 959MHz , BREZ DLAKE NA JEZIKU iiHMiua Iasw Smm ^mh?.0 Svetina Praznik Marije Snežne Kako bi s certifikatom ravnal preudaren gospodar? Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite? PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA? Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb. POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE. Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgotrajnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. VARNOST IN DONOS. Triglav - Pooblaščena investicijska družba Ob Muri bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih s Prekmurja in Prlekije. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas varna in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah. 4 Pooblaščena investicijska družba ob Muri d.d. Triglav VREDNOST. Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanje dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno. ENOSTAVNOST. Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT in SDK. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu. Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega prihodnjega bogastva. Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 069/31-650. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Mariborska 1 (stavba zavarovalnice,elektra) -fotografije iz vaših filmov že v 1/2 ure.lzdelava kontrolirana na barvnem monitorju,možni izrezi,izbira papirjev... - povečave A5 in A4 v ENI MINUTI iz katerekoli fotografije,dokumentov ter iz vseh velikosti DIA filmov. -expres izdelava fotografij za osebne dokumente -dobro založena trgovina s foto potrebščinami -foto vizitke,povečave do 1mx1 m,folije za grafoskope,in še kaj 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 Od vrat do vrat Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 ‘ ' '' |j| i I ' OBVESTILO! Obveščamo vse ljubitelje narave in rekreacijskih pohodov, da dne 3. 9. 1994 ob 01,00 uri organiziramo maratonski pohod na relaciji Celje - Logarska dolina. Vse informacije o pohodu dobite pri ZŠAM Celje, ■ : Slomškov trg 1, na telefonski številki 441-621 ali 25-709. Slovenija - Litva (16. 11. '94), Slovenija - Estonija (29. 3. ’95), Slovenija - Ukrajina (11. 10. '95), Slovenija - Hrvaška (15. 11.’95) igra nove dobe ♦ igra nove dobe ♦ igra nove dobe ♦ igra nove dobe ♦ igra nove do Havel zapustil Slovenijo Češki predsednik Vaclav Havel, ki se je na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana dva tedna mudil na počitnicah v Sloveniji, je v soboto z letališča Brnik odpotoval domov. Na Brniku so se od njega poslovili predstavniki Turistične zveze Slovenije, njen predsednik Marjan Rožič se mu je zahvalil za odločitev, da je dopust preživel pri nas in mu izročil spominsko darilo. Hirošima po 49 letih Prebivalci Hirošime so se v soboto z minuto molka spomnili eksplozije atomske bombe pred 49 leti. Podprli so odločitev vlade, da se bo Japonska zavzemala za jedrsko razorože-vanje. Županje pokazal tudi seznam ljudi, ki so preživeli katastrofo in umrli v lanskem letu. Ha mestnem spomeniku je tako vpisanih 186.940 imen. Ob 8.15, ko je padla atomska bomba, je Hirošima za minuto onemela, potem pa so v zrak spustili na stotine golobov. Umrl je Domenico Modugno V soboto zvečer je v svoji vili v sicilskem mestu Lam-pedusa zaradi infarkta v 67. letu starosti umrl znameniti ita-lijanski kantavtor in igralec Domenico Modugno. Pogrebna svečanost je bila v ponedeljek v cerkvi San Sebastiano fuori le mura v Rimu, nato pa so ga prenesli na pokopališče Primo Porta. Domenico Modugno je zablestel na san-remske festivalu leta 1958 s pesmijo Voiare. Z njo je postal Mister Voiare in se kot prvi italijanski pevec prebil tudi na ameriški trg. Prodal je neskončno veliko plošč s slovito pesmijo. Panorama ROBERTO MAGNIFICO (28), poročen in z nekajmesečnim otrokom, je eden najbolj odštekanih predstavnikov slovenske glasbene zasedbe. Popoln posebnež in zagovornik kiča, nič manj dobre stare narodne tradicije in nepoboljšljiv ženskar. “Skači, skači ska’! Na moj’ ga k... k... k... k... “ riemiri na Kubi Prvič v svoji vladavini seje Fidel Castro moral soočiti z besom svojega stradajočega ljudstva. Stotine demonstrantov so se spopadle s policijo in oboroženimi četami. Demonstranti, ki so se zbrali v središču Havane, da bi z ukradenim trajektom pobegnili z otoka, so razbili izložbena stekla trgovin, ki so namenjene turistom. Padlo naj bi tudi nekaj strelov. Castro je Združene države Amerike po televiziji obtožil, da podpirajo beg z otoka. Vsak, ki pobegne s splavom ali s čolnom, dobi namreč tam nemudoma azil. Konferenca o aidsu V Jokohami na Japonskem se je začela 10. mednarodna konferenca o aidsu, na kateri sodeluje 11.000 predstavnikov iz 128 držav, tudi iz Slovenije. Na svetu je 16 milijonov ljudi okuženih z virusom aidsa, bolezen se, ugotavljajo strokovnjaki, nezadržno širi po vseh celinah. Po najnovejših podatkih je za aidsom že zbolelo tudi milijon otrok, do leta 2000 bo številka najverjetneje narasla na tri milijone otrok, bolnih pa naj bi bilo tudi petnajst milijonov žensk. Solženicinove panslovanske sanje Pisatelj Aleksander Solže-nicin, kije nedavno končal dvomesečno potovanje po Rusiji, je ločitev Rusije in Belorusije primerjal z razdelitvijo Nemčije na dva dela. Po mnenju 75 - letnega Nobelovega nagrajenca za književnost ta delitev ne bo trajala dolgo, zato je dolžnost ruske vlade, da bolje poskrbi za svoje sonarodnjake, ki zdaj živijo v drugih državah. Predlaga, naj bi sredstva za pomoč ljudem, da bodo ohranjali rusko ozemlje, dobijo s krčenjem birokracije.