usu« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ TEJ ŠTEVILKI SMO PRILOŽILI POSEBNO PRILOGO OB PRVEM POSVETU O VODNIH TURBINAH V NAŠI TOVARNI lbto IL LJUBLJANA, SEPTEMBRA 1961 ŠTEVILKA 9 asi proizvodi na jesenskih velesejmih ?*udi letos je Litostroj razstavljal proizvode na obeh glavnih ju-velesejmih — na V. medse j mu tehnike v Beogradu na rednem jesenskem velesejmu agrebu. V Beogradu je bila sejem-prireditev istočasno s konferenco držav in je po tej plati pridobila na svojem pomenu, smo naši razstavi na tem sejmu tudi mi posebno pozornost: na glavnem razstavnem pro-v dvorani I, kjer smo na 200 m2 razstavnega prostora prikazali s panoji vso našo glavno proizvodnjo, predvsem tisto, ki je namenjena za izvoz, smo v dvorani III razstavljali še skupaj z dansko tvrdko Burmei-ster & Wain in Uljanikom iz Pulja (1 Dieslov Alpha motor), na prostem pa naše viličarje pred paviljonom* tvrdke Slovenija avto. V zvezi z našim razstavljanjem v Beogradu moramo takoj opomniti, da letos z lokacijo našega glavnega razstavnega prostora nismo mogli biti zadovoljni, ker je celotna ureditev razstavne dvorane močno zmanjšala propagandni in komercialni uspeh naše izložbe, uprava sejma pa je to svojo pomanjkljivost le še bolj povečala s tem, da je tudi vse uradne delegacije vodila mimo našega razstavnega prostora, čeprav je bil ta urejen prav z vidika naših izvoznih zmogljivosti. Upravičeno lahko trdimo, da je uprava Beograjskega sejma povsem prezrla pomen, ki ga ima Litostroj v izvozu naše strojne industrije. na V. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu, kjer je razstavljalo tudi naše podjetje V Zagrebu smo razstavljali na štirih mestih. V našem bazenu pred paviljonom strojegradnje smo z vodometom prikazali delovanje naših črpalk, v paviljonu strojegradnje pa je bil naš glavni razstavni prostor takoj ob glavnem vhodu, kjer smo razstavljali osemcilindrični Dieslov motor naše proizvodnje z originalno maketo tvrdke B & W, večji ladijski vijak, hidravlično stiskalnico in rotor Francisove turbine; v ladjedelniškem paviljonu smo prav tako razstavili Dieslov motor (tricilindrični) naše proizvodnje z maiketo tvrdke B & W, pred paviljonom Slovenija avto pa naše viličarje. Vsi ti naši proizvodi, zlasti pa Dieslov motor in ladijski vijak na glavnem razstavnem prostoru, so vzbujali splošno pozornost obiskovalcev velesejma. Tudi časopisa (Vjes-nik, Delo, Borba i. dr.) so objavili posnetke te naše razstave, ki jo je prikazala tudi RTV-Zagreb z daljšim poročilom. Naš glavni razstavni prostor si je ogledalo tudi mnogo visokih obiskovalcev, med njimi tovariš Tito, princ Sihanulk i. dr. (glej sliki!). Za oba sejma smo spričo beograjske konference izdali tudi posebno angleško-francosko prilogo našega časopisa, ki je prav tako vzbudila pozornost :n so. tako udeleženci konference kakor obiskovalci sejmov močno segali po njej. (-n) Naš razstavni prostor si je tovariš Tito ogledoval z velikim zanimanjem Obiskali so nas . Tudi v zadnjih tednih avgusta h v začetku tega meseca nas je tiskalo mnogo uglednih tujih Sostov. Za našo proizvodnjo in še po-•ebej tudi za naš časopis se je ^nimal ameriški novinar Joseph b-Peters, ki poroča kot beograj-‘ki dopisnik časopisnemu koncernu Mc Graw-Hill World News. O Negovi sodbi o našem časopisu itno že poročali. pa je prišel na ogled naše tovarne tudi predsednik ameriške projektantske družbe J. C. Carlile Corporation, ki bo sodelovala nri rekonstrukciji Tovarne dušika v Rušah. Dne 9. t. m. sta nas obiskala Predstavnika etiopskega ministr-r/Va za trgovino in industrijo gg. |^to Habite Ab Bairou in Ato :ekle Haimanotu, ki sta se zani-nala za našo proizvodnjo v zvezi ž etiopskimi naročili za turbine in opremo cementarne. V nedeljo, 10. t. m., je podjetje »Izletnik« pripeljalo k nam 28 azijsko-afriških novinarjev, ki so si po beograjski konferenci nevezanih držav ogledali razne zanimivosti po naši domovini in med drugim nekatera najpomembnejša naša gospodarska ^odjetja. Istega dne je naš generalni direktor sprejel libijskega ministra a industrijo Abdulgasema El Al-aghija, ki si je našo tovarno ogle-*al v spremstvu pomočnika sekretarja za industrijo in obrt in-'enirja Vladimira Čadeža. Dne 13. t. m. pa smo imeli v gosteh Mojsenka Nikolaja, načelnika oddelka za zunanjo trgovino Sovjetske zveze, ki se je mudil pri nas kot gost tov. Sergeja Kraigherja. NOVO TURBINSKO NAROČILO IZ GVINEJE V Konaltriju so 5. septembra t. 1. podpisali pogodbo med vlado republike Gvineje in predstavniki podjetja »Energoprojekt* o izgradnji drugega dela hidro-centrale Grandes Chutes in jezu Kale. Ta hidroelektrarna ima ž* dva agregata, a se jima bosta sedaj priključila še dva z močjo pe 6900 KM. Gre za vodoravni spiralni Francisovi turbini za padce 118 m, ki ju bo izdelalo naše podjetje. Prav tako bomo izdelali mi tudi cevovod premera 1700 mm im dolžine 600 m. Skupna informativna teža naše dobave bo okrog 450 ton. Hkrati s povečanjem hidroelektrarne bo zgrajen tudi novi jez Kale, čigar akumulacija be zadostna za vse štiri agregate. Novinarji iz azijsko-afriških držav, ki so prišli k nam po beograjski konferenci nevezanih držav LITOSTROJ V RADIU V sodelovanju s propagandnim Sklepi delavskega sveta v spremstvu predstavnika Industrijskega biroja iz Ljubljane Dne 25. avgusta 1961 se je delavski svet podjetja sestal na svoji 15. redni seji. Po že udomačenem običaju, ki je naletel na splošno odobravanje, je najprej poročal predsednik upravnega odbora tovariš Vinko Kožuh. Upravni odbor je v glavnem obravnaval vse tekoče zadeve, ki so bile postavljene na dnevna red zasedanja delavskega sveta. Izmed sklepov, sprejetih na tej seji delavskega sveta v zvezi z obravnavanimi zadevami, navajamo potrditev predloga kadrovskega sektorja za popravek sistematizacijske sheme podjetja z naročilom, da se ponovno pretrese razvrstitev delovnega mesta »konstronkter orodja — glavni«. Nadalje je bil sprejet sklep o poroštveni izjavi podjetja za nakup motornih koles »Colibri-012« kot drugega poroka, pri čemer mora podjetje skleniti s člani kolektiva posebno pogodbo, delavski svet ustrezne ekonomske enote pa mora dati izjavo, za katere delavce podjetje lahko podpiše poroštveno izjavo. Nadalje je 'lavni direktor Ivan Kogovšek v razgovoru z visokimi gosti« LITOSTROJ NA TELEVIZIJI V sodelovanju s KOP pripravlja televizija šolski film o tehnološkem procesu v Litostroju. Film bodo vrteli verjetno meseca oktobra. treba paziti, da bodo tako koristniki kot njihov prvi porok kreditno sposobni. Delavski svet je potrdil predlog za reorganizacijo materialnega biroja in sistemizacijo delovnih mest v njem, pri čemer velja, da se za vsa vodstvena delovna mesta, kakor tudi za ključna referentska delovna mesta objavi razpis. Delavski svet je ugodil predlogu ObLO Ljubljana-šiška, da odstopi podjetju Ljubijana-transport del parcele štev. 194/1 za gradnjo obvozne ceste v izmeri 730 ms pod pogojem, da podjetje Ljubljana-transport odstopi Litostroju v soglasju z ObLO Ljubljana-Siška del parcel štev 197/1 in 198/1. Glede predloga ObLO Ljubljana-Siška ob prenosu parcele štev. 193 v izmeri 3148 ms, ki naj bi po sklepu sveta za urbanizem služila kot rezervat podjetja Ljubljana-transport za gradnjo garaž, je delavski svet pristal na odstop tega zemljišča pod pogojem, da dajo svoj pristanek še svet stanovanjske skupnosti Litostroj in hišni sveti stanovanjskih blokov IV., V. in XVI. od 4,2 °/o, ki velja za leto 1961, na 4,5 •/1 od vrednosti osnovnih sredstev za leto 1962. V IBM je DS odobril zamenjavo tabelirke tipa 405 za stroj tipa 421 ter dobavo treh strojev luknjačev in dveh verificirk. oddelkom je ljubljanska radijska postaja snemala sestanek našega akt"va žena, ko so pošiljale pozdravno pismo predsednici Cejlonske vlade gospe Sirimivi Ban-daranajki. Nadalje je DS donolnil sestav komisije za prošnje in pritožbe, v katero sta bila imenovana kot člana še Ivan Šavor in Martin Kus. Na predlog vodstva oskrbovalnih obratov je DS potrdil zvišanje prispevka za investicijsko vzdrževanje Obisk dveh etiopskih predstavnikov a**; IZMET VEDNO Z ENO ROKO V TVOJEM ŽEP GLAVNA KRIVCA ZA IZMET STA NEPAZLJIVOST IN POVRŠNOST — NAŠE GLAVNO OROŽJE V BOJU PROTI IZMETU JE ŠOLANJE — ŠE VEC POZORNOSTI NAŠIM LABORATORIJEM — PRI TEH PRIZADEVANJIH NAM NUDIJO RAZGLEDANI MOJSTRI KREPKO OPORO — KO SE KUPEC NAD IZDELKOM PRITOŽUJE, JE ŽE PREPOZNO — ŠTEVILKE, OB KATERIH SE MORAMO ZAMISLITI Izmet ali izmeček nastane navadno zaradi nevestnosti, prehitre samozavesti, prevelike fluktuacije po delovnih mestih, površnosti, redkeje zaradi neznanja. Še večkrat pa imamo izmet zaradi takih vzrokov, ki so izven človekove moči. Nastanejo zaradi kemičnih in toplotnih nepravilnosti v strojih in orodju. Takim napakam se je težko izogniti. Le če jih dobro analiziramo in jih med seboj primerjamo, lahko naredimo nekaj splošnih sklepov in povzamemo nekaj navodil. Težko ti je pri srcu, ko gledaš svojo napako, še teže ko opaziš, da bi lahko brez posebnega truda naredil drugače, bolje. Ko ljudje gledajo svoje napake, se opravičujejo, da so delali nove izdelke in uvajali nove prijeme, skratka da je šlo za prototipe. Toda v individualni proizvodnji, kakršna je pretežno pri nas, je skoraj vsako naročilo prototip. Tako delo zahteva več znanja. Če ga delavec nima, naredi seveda več napak. Sicer pa je to zajeto v tveganju proizvodnje: če ta sklad dobro izkoristimo ali celo presežemo, to lahko krepko občutimo v svojih žepih. Na napakah se učimo — ta šola je najbolj učinkovita, a tudi zelo draga. Kaj pa tam, kjer se iste napake ponavljajo? Latinci pravijo: »Errare humanum est, sem-per errare, .stultum est!« (Motiti se je človeško, toda vedno se motiti, je neumno.) Pri nas delamo še vedno take napake, ki bi nas morale že izšolati. Za vselej bi jih lahko odpravili iz tovarne. Najdemo jih navadno pri lažjih fazah obdelave. Vodstvo tovarne si v sodelovanju z drugimi tovarnami in Društvom inženiriev in tehnikov na razne načine prizadeva, da bi zmanjšalo količino in vrednost izmeta. V ta namen podpira izobraževanje nekvalificiranih delavcev v kvalificirane in visokokvalificirane. Zal pa so nekateri tečaji včasih preveč dolgočasni, čeprav posredujejo poslušalcem koristne napotke iz teorije in prakse. Vsebino tečajev bo treba popestriti in približati ljudem. Še naprej je seveda treba podpirati tudi izobraževanje v rednih šolah. To je sicer dražja pot, toda hkrati boljša in najtrdnejša, ki nam daje zagotovilo, da se bo odstotek izmeta kar se da zmanjšal. Širjenje tehničnega znanja podpira tovarna tudi z naročanjem domače in tuje strokovne literature, ki je vsem članom kolektiva na razpolago v knjižnici in delno pri vodstvih obratov. Nadalje je vodstvo tovarne poskrbelo za zmanjšanje izmeta tudi z izdelavo posebnih orodij in kontrolnih merilnih instrumentov. Zaščitna sredstva in dobra osvetljenost delovnih prostorov tudi pripomorejo k boljšemu delu. Prav tako ima kontrolna služba svoj delež pri zmanjšanju izmeta. V okviru TKB delujejo fizikalni, kemični, metalurški in mehanski laboratoriji ter funkcijska kontrola, katerih naloga je, da raziskujejo napake in njihove vzroke v proizvodnji in z raznimi analizami in preizkusi usmerjajo proizvodnjo na pravilnejšo pot. Trudimo se, da to delo ne bi bilo samo analitsko, temveč da bi šlo v korak z aktivnim ustvarjalnim delom vseh oddelkov. Čeprav smo glede zmanjševanja izmeta naredili že precej, bo Delavski svet ekonomske enote metalurških obratov je pričel iskati pota za zmanjševanje izmečka z avtokontrolo. S tem je prelomil s tradiciio, ko je veljala za izmet »kolektivna« odgovornost, kar je pomenilo isto, kakor da krivca sploh ni. Odslej bodo v vseh metalurških obratih na večini delovnih mest uvedli sistem avtokontrole. Vsak bo za svoje delo neposredno odgovoren in bo zato tudi primerno nagrajen. Pravilnik, ki so ga sestavili, ima sicer še pomanjkljivosti; te pa bodo odpravili in zaorali v povsem neobdelano ledino, ki je že dolgo terjala svojega orača. Delavski svet ekonomske enote modelne mizarne je na svojih sejah že večkrat razpravljal skupaj z vodstvenim osebjem, kako bi se zmanjšali izmečki in dodelave v MO in povečala zainteresiranost delavcev, ki lahko vplivajo na izmeček, za izdelavo dobrih ulitkov. Kljub temu, da je bil zadnja leta dosežen viden napredek na tem področju, zlasti v livarni sive litin" in da odstotek izmečka v povprečju ni večji kakor v večjih evropskih livarnah, so seveda še možnosti za izboljšanje kvalitete in zmanjšanje izmečka. Sedanjemu pravilniku o izmetu in dodelavah ni uspelo rešiti tega problema. Delavec, ki je zaradi svoje malomarnosti povzročil manjšo ali večjo, včasih celo milijonsko škodo in zastoj v proizvodnji, ni mogel tega nadoknaditi z malenkostnim odtrganim zneskom. Po drugi plati ni v primeru brezhibne izdelave dobil ničesar. Njegov interes je bil tako usmerjen samo k povečanju pre- vendar treba še nove načine in oblike že organiziranega dela v tovarni. Težko je odgovoriti na vprašanje, kdo je poklican pomagati pri zmanjševanju izmeta v tovarni. Rekel bi, da so za to odgovorni vsi od projektanta in konstruktorja pa do zadnjega delavca pri montaži in v odpremi. Na vsak način so preddelavci in mojstri ter vodstveno in vodilno osebje tisti, ki bi s svojim širšim znanjem morali najti čas za kontrolo -in nasvete svojim podrejenim in tesno spremljati vse faze dela. To pa mora slediti poprejšnjemu temeljitemu študiju ali pregledu objekta, ki je naročen. Le tako bodo nasveti koristni in vsak bo že vnaprej vedel, katera dela zahtevajo večjo pozornost in previdnost pri obdelavi. Tako se bo tudi našla pot za kontrolo tehnološkega postopka in morebitna napaka v njem se bo lahko pravočasno popravila. Vestnost in poštenost posameznika pri delu sta poglavitna po- sega norme na škodo kvalitete. Rezultati so znani: odražajo se v stroških proizvodnje. Da bi kar najbolj povečali odgovornost in zainteresiranost delavca za izdelavo dobrega kosa, so že pred 8 meseci uvedli v modelni mizami avtokontrolo. Delavec, ki je menil, da lahko izdela neki model po sistemu avtokontrole, se je prijavil pri svojem delovodji, ki je ocenil njegovo sposobnost za delo po tem sistemu. V primeru, da je delavec dobil v izdelavo model, je dobil delo za eno kategorijo više plačano. Prevzel pa je popolno odgovornost za dimenzijsko in kvalitetno izdelavo modela in vse druge operacije, ki jih opravljajo drugi delavci, na primer za pripravo lesa, struženje, rezkanje in pleskanje. V primerih izmečka ali dodelav je moral popraviti model zastonj in nositi stroške nastale škode v livarni po pravilniku o izmečku. Razen tega je izpadel za 2 meseca iz sistema avtokontrole. Način avtokontrole se je dobro obnesel, ker se je kontrolni ciklus močno zmanjšal, hkrati pa povečala delavčeva zainteresiranost za boljšo izdelavo. Tako smo večkrat videli modelne mizarje, kako zasledujejo svoje izdelke v livarnah in takoj odpravljajo pomanjkljivosti. Spričo dobrih rezultatov, ki jih je dala avtokontrola v modelni mizami, se je DS EEMO odločil da sistem razširi na vse metalurške obrate. Sistem avtokontrole je razširjen in so vnesene določene spremembe. Uvajamo glavne značilnosti sistema avtokontrole. Vanj so vključeni vsi delavci, ki s svojo prizadevnostjo samoiniciativno in neposredno vplivajo predvsem na znižanje stroškov izmečka in dodelav. To so: modelni mizarji, livarji, jedrarji, talilci, delovodje, kontrolorji, tehnologi, obratovod-ie in pomočniki obratovodij, če izpolnjujejo pri tem tele pogoje: 1. Delavci, ki delaio v normi, si pridobijo pravico do vključitve v avtokontrolo. če tri mesece niso imeli po lastni krivdi povzročenega izmečka oziroma kvalitete izdelkov, ocenjene izpod 100 %>. Delavec-avtokontrolor, ki je po svoji krivd-’ povzročil izmeček oziroma slabo kvaliteto, izgubi pravico do avtokontrole za mesec, ko je naredil izmeček, naslednji mesec. Ponovno si jo pridobi, ko en mesec ni imel po lastni krivdi izmečka oziroma slabe kvalitete izdelkov. Delavec lahko na lastno želi o izstoni iz sistema avtokontrole konec vsakega meseca, vendar mora o tem obvestiti nadrejenega vodio. 2. Delavci, ki ne delajo v nor- goja za zmanjševanje izmeta. Nekateri so mnenja, da poštenje ni važno, češ saj imamo kontrolno službo. Res je, toda vedeti moramo, da nobena kontrola ni popolna in da odkrije le del nepravilnosti. Ostali del, ki slučajno uide nadzorstvu ali je bil podtaknjen, se odkrije šele na koncu pri montaži, pri funkcijskem preizkusu ali pa nam to sporoči naročnik v obliki reklamacije. Ta odkritja so za tovarno zelo draga. Če je napaka odkrita na montaži ali pri funkcijskem preizkusu, so tu novi stroški zaradi ponovnega razdiranja in dela, a navadno so še penali zaradi zakasnitve dela. To seveda vpliva tudi na vsa ostala naročila, ker je potrebno za vse premakniti terminski plan. Reklamacija je za tovarno še neprijetnejša, saj predstavlja čisto izgubo in kvari renome podjetja. Zaradi tega je treba vsak izmet takoj prijaviti kontrolorju ali pa predpostavljenemu. Ta bo naročil nov, ustrezen in predpisan material po skrajšanem postopku mi, vendar s svojim delom direktno vplivajo na proizvodnjo in so za njo odgovorni (delovodje, kontrolorji, tehnologi, obratovod-je in pomočniki obratovodij), so brezpogojno vključeni v sistem avtokontrole. Postopek Delavec-avtokontrolor samostojno kontrolira svoje delo od prevzema dela do končne faze. Med izdelavo se preventivno ukrepa za zmanjšanje izmečka in izboljšanje kvalitete. Izvajanje avtokontrole nadzoruje nadrejeni organ. Stimulacij a Denarna sredstva za stimulacijo delavcev, zajetih v avtokontrolo, znašajo 10 %> od prihranka na stroških izmečka in dodelav. Ta se zbirajo v sklad osebnih dohodkov obračunske enote. Vanj se stekajo tudi vsi odbitki zaradi slabe kvalitete, ki se delavcem odtegujejo po že veljavnem pravilniku »Obračun popolnega ter delnega izmečka«. Kot osnova za izračun prihranka bi se vzeli stroški zaradi izmečka in dodelav v prvem polletju 1961 in neto proizvodnje v prvem polletju 1961. Ti stroški, zbrani na posameznih stroškovnih mestih in razdeljeni z neto proizvodnjo, predstavljajo dovoljeni normativ vrednosti izmečka in dodelav na neto tono proizvodnje oziroma za določeno stroškovno mesto (In/t). Po rezultatih stroškovnih mest so stimulirani delavci, delovodje, tehnologi in kontrolorji, do rezultatih obračunskih enot pa obrato-vodje in pomočniki obratovodij. Rezultati avtokontrole se izračunajo na podlagi razlike med stroški izmečka in dodelav po normativu in dejanskimi stroški izmečka in dodelav v obračunskem mesecu po naslednji formuli: R = (In/t — Ie/t) X P oziroma sredstva za stimulacijo: S = (In/t — Ie/t) X P X 0.1 R = mesečni rezultat avtokontrole v dinarjih. In/t = normativ vrednosti izmečka in dodelav na tono proizvodnje. In/t = efektivna vrednost izmečka in dodelav na tono proizvodnje v obračunskem mesecu. P = proizvodnja v obračunskem mesecu v tonah oziroma v normah urah. S = sredstva za stimulacijo. Stimulacija je pozitivna in negativna. Pozitivna je stimulacija v primeru, da so stroški izmečka in Mar ni tudi to izmet? (posnetek iz »skladišča« modelne mizarne) Sam sebi sodnik pri izmetu in preprečil nadaljnjo možnost it meta pri sodelavcu ali v naslei nji fazi obdelave. To velja še P3 sebej za termično obdelane pr6 izvode, kjer nepredpisan materi; ne more dati pravih rezultatov > je lahko škodljiv za ostale meha nizme ali celo smrtno nevaren t ljudi, ki ga bodo uporabljali. N to je treba v Takih primerih zla j sti pomisliti. Zaradi priznanja n3' j pake ne bo trpel tvoj ugled, nit te ne bo nihče kaznoval, ker H vsakemu jasno, da napake nis zagrešil namenoma. Tovarniški pravilnik o norm3 predvideva odbitke za povzroči izmet subjektivnega značaja. V odtegljaji pa so glede na dejal sko povzročeno škodo le skromi1 kaznivi in majhen opomin dela'; cu, da bi se vnaprej bolj potrudi in dosegel boljšo kvaliteto det Skoda, ki jo povzroči izmet, P3 meni v vsakem primeru tako vi šoke zneske, da se moramo c njih zamisliti. Inž. Milan Zavadlav dodelav v obračuhskem mesec manjši, kot je normativ in se 1’ odstotkov razlike razdeli med so delujoče. Negativna je stimulacija v P3 meru, če so stroški izmečka 1 dodelav v obračunskem mesed večji, kot je predvideni normah3, V tem primeru se negativna s*1' _ Izmet mulacija izračuna za glavna str<>' škovna mesta in obračunske en°' te prav tako kot pozitivna in s.ž negativne postavke odštejejo pozitivnih postavk v naslednji11 2 mesecih. ’ Odbite postavke Odbitki zaradi izmečka in sB be kvalitete so za delavce, ki d£ * la j o v normi, zajeti v »Pravilni' < ku o obračunu popolnega in der nega izmeta« in se stekajo 1 x sklad osebnih dohodkov obračun' i ske enote. Za delavce, ki ne d? 1 lajo v normi, ocenjuje izmeče* : oziroma dodelave kakor tudi drV' i ge napake, ki povzročajo dodati11 stroške, nadrejeni organ v dinaf ^ ski vrednosti. Odbitek znaša e\ , odstotek od ocenjene vrednost' ; razen za tehnologe in kontrolo3' j je, za katere znaša odbitek 2°'* J Tako določen odbitek v obračun' < skem mesecu se odšteje od po*1' , tivne postavke posameznika in 5 J prenese v skupni sklad osebni' dohodkov obračunske enote 3 naslednji mesec. , ! Morda sistem ni najboljši ti | ima še mnogo pomanjkljivosti, : jih bo treba odpraviti in pravu < nik izpopolniti, vsekakor pa se tem ustvarjajo realne možno5 za dvig osebnih dohodkov dela?' 1 cev brez naskakovanja sklad1 , osebnih dohodkov. v ; Največji del neposrednega pd' i hranka bo služil povečanju skti' dov EE in podjetja. Povečan in' < teres delavcev za dobre izdelal pa bo močno vplival na zrnati!' , šanje izmečka, izboljšanje kval.1' : tete, boljše izkoriščanje notranja ! rezerv in znižanie nedokončan1 proizvodnje. Avgust Klemenc Zavrtel se je I. agregat za hidroelektrarno Split Kratko je bilo obvestilo, ki smo ga v zadnji dekadi avgusta nestrpno pričakovali z gradbišča HE Split vsi, ki smo vedeli, da tam potekajo zadnje priprave za poskusno vrtenje prvega agregata. Teleprintersko obvestilo se je glasilo: »Danas 26. augusta u 17 i 30 pusten u probni pogon I. agregat HE Split Stop Čestitam. Dalmatinske HE Direktor Šegvič.« Kratko je bilo obvestilo, toda vsem, ki jim je bilo posredovano, je zažarel obraz, kajti vedeli so, da je Litostroj izbojeval novo pomembno zmago v vrsti velikih delovnih uspehov. Zavrtel se je prvi agregat dalmatinske veleelek-trarne Split. Prva Francisova turbina v HE Split (druga je v zaključni montaži, medtem ko sta še dve enaki predvideni v perspektivnem planu) ima instalirano moč 150.200 KM, to je prav toliko kot moč vseh agregatov dravskih elektrarn Vuzenica in Ožbalt skupaj. S to močjo se postavlja na prvo mesto na Balkanu in med največje visokotlačne turbine v Evropi. Litostrojci smo ponosni, da sodelujemo pri izgradnji tako Pomembnega objekta, ki bo občutno izpolnil vrzel v proizvajanju danes tako potrebnega življenjskega soka za industrijo in za potrošnika — električnega toka. Priznati pa moramo, da nas je pri izdelavi opreme za ta objekt še prav posebej vodila misel, da mora biti izdelana kvalitetno kot nobena doslej. Čas bo pokazal, koliko smo pri tem uspeli, vendar že prva poročila, ki govore o izredno mirnem teku pri polnem številu obratov, pričajo, da prizadevanja vseh odgovornih niso bila zaman. V naslednjih dneh bo sledil še preizkus električnih naprav in nato bo agregat priključen na mrežo. Prepričani smo, da bodo turbine HE Split, prav tako kot pred letom dni pognane v HE Peruči, obratovale brez zastojev in v zadovoljstvo investitorja, a hkrati tudi v korist vsemu našemu gospodarstvu. Projektantom, konstruktorjem in neposrednim proizvajalcem ter maloštevilni, a požrtvovalni montažni skupini naše prisrčne čestitke! ETO Človek je človeku volk tudi pri nas? Hiter razvoj industrije, uvajanje novih tehnoloških postopkov, uporaba novih vrst surovin in proizvodnja novih proizvodov nosi s seboj vrsto oblik obolenj in telesne oslabelosti. V zvezi s tem nastaja vedno večji problem zaposlovanja, oziroma premeščanja invalidov in obolelih na delovna mesta, ustrezna njihovi preostali delovni sposobnosti. Težave v zvezi s premeščanjem takih sodelavcev se pojavljajo povsod. Tako moramo priznati, da je tudi pri nas ta problem izredno boleč. Decentralizacija upravljanja menja smisel pojma skrbi za človeka. Prej je država skrbela za delovnega človeka, danes, ko kolektiv sam upravlja podjetje, mora tudi sam prevzeti skrb za človeka. Sedaj je čas, ko lahko uresničimo geslo da si kolektiv sam kroji življenjske in delovne pogoje. Prevevati nas mora misel, da skrb za delovnega človeka ni stvar nekoga izven nas ali zadeva zgolj poklicnih posameznikov, temveč stvar nas samih, pa naj bo to v pogledu stanovanj, delovnih mest, zaslužka, rekreacije, komunalnih uslug in podobnega. Žal pa moramo priznati, da temu ni tako. V podjetju imamo precejšnje število invalidov in obolelih, za katere ne moremo trditi, da so zaposleni na takih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi delovni sposobnosti. Premeščanje takih sodelavcev je izredno otežkočeno, ker so po nekaterih obratih precej nerazumevajo- Z železnimi konjički v tovarno Da bi pomagali delovnemu človeku, je bila v našem podjetju ha pobudo upravnega odbora izvedena akcija za nakup mopedov tovarne. TOMOS iz Kopra. Podjetje TOMOS je namreč pričelo prodajati motoma kolesa [pod ugodnimi pogoji. Moped »Colifori« si lahko delavec kupi za ceno 163.350 din, dostavljeno v podjetje Litostroj z najetim kreditom za dobo treh let in s 6 °/o obrestmi. Tak moped stane v trgovini 172.000 din z dveletnim odplačevanjem. Kupec si mora preskrbeti le Krvava leta Odstotek nesreč še vedno narašča — Največ nesreč doživljajo delavci med 18. in 30. letom — Pazite na prste — Čistilci ulitkov so najbolj izpostavljeni — Manj govorjenja o nesrečah in več varnostne vzgoje — Mladinci problem št. 1 — Na delu moramo biti spočiti Kratek pregled nesreč pri delu za prvo polletje 1961 nam kaže, so le-te v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta porasle za 168 primerov ali 48 odstotkov, ^udi bolniški dnevi zaradi nesreč so se zvišali za 1680 dni ali 47 odstotkov. ‘J Upoštevajoč večje število ljudi v Podjetju lahko pravilno oceni-„ m° stopnjo varnosti. Tako dobimo Podobo, k; nam prikazuje pogo-stost in težavnost nesreč na en mui] on delovnih ur. Pogostost nesreč je narasla od 100 primerov v letu 1960 na 131 Primerov v letu 1961 ali za 31 odstotkov, težavnost nesreč pa od »80 dni, ko delavci niso bili zmožni delati, na 1340 dni ali za 37 odstotkov. 74 odstotkov vseh nesreč pri delu odpade na mladino od 18. do 30. leta starosti. Največ poškodb je na prstih, in sicer 35,2 %>, na nogah 16 °/o, na očeh izvirajo poškodbe še vedno lz tega, ker se delavci ne zavedajo nevarnosti, ki grozi njihovemu vidu. Pri delu se je že ponesrečilo '7 čistilcev odlitkov, 74 ključavničarjev, 60 strugarjev, 35 livar-lev-oblikovalcev, 35 transportnih delavcev, 20 pomožnih delavcev, 15 monterjev, 12 ročnih brusil-Cev, 12 rezkalcev itd. Naraščajoče nesreče so že po-seben problem. Kolektiv ne sodeče v boju proti njim v tolikšni dieri, kakor bi bilo to potrebno. O nesrečah mnogo govorimo in Oklepamo, vendar zelo redko tudi Ukrepamo. Na porast nesreč vpli- va tudi povečano število novincev, ki niso vajeni novega okolja in se nanj težko privajajo. Vodstveni organi pa se ne morejo z njimi pogosteje ukvarjati, ker so največkrat prezaposleni. Na zadnjem mestu je vzrok nesreč premajhna spočitost. Mnogo delavcev porabi velik del časa, namenjenega za počitek, za vožnjo na delo ali z dela domov. Od navedenih 518 nesreč odnade 170 primerov nesreč na delavce - vozače. Svoj delež k nesrečam prispevajo tudi slabe stanovanjske razmere. prvega poroka, ki je kreditno sposoben, medtem ko podpiše posojilo koristniku kot drugi porok podjetje na podlagi poroštvene izjave, ki jo sprejme delavski svet podjetja na predlog obratnih delavskih svetov. Po objavi teh pogojev se je v našem nodjetju nriiavilo 164 interesentov, od tega 51, ki se vozijo na delo z avtobusi iz oddaljenejših krajev, kot iz Šentruperta. Polhovega Gradca, Zagradca, Šmihela in tudi iz predelov Štajerske. Delavci iz bližnjih krajev se bodo zato lahko v ugodnem vremenu vozili na delo. Od tega bo imelo korist tudi podjetje. Litostroj je sklenil z vsakim koristnikom pred najetiem potrošniškega posojila posebno pogodbo z določenimi pogoji, in sicer, da bo v redu plačeval mesečne obroke, da bo moped zavaroval, da bo ostal pri podjetju najmanj tri leta, to je toliko časa, kolikor bo odplačeval najeto posojilo, da bo v primeru prenehanja delovnega razmerja takoj plačal še preostali dolg z obrestmi vred itd. Ko so bili izpolnjeni vsi ti pogoji, je prejel koristnik potrošniško posojilo pri Komunalni banki. Želimo našim Litostrojčanom veliko veselih voženj z novimi mopedi! -M- 20-30-50 Ob koncu predstave jasnovidca mednarodnega slovesa je pristopil k velikemu magu Aladinu ponižen Litostroj čan. Previdno je gledal v tla, da ga ne bi čarovnik uročil in vprašal: »O, veliki Jasnovidni Aiadin, povej mi kako naj pridem do dvosobnega stanovanja?« Aiadin se je globoko zamislil in se zazrl v bodočnost... »Človek«, je (končno spregovoril, »pojdi v pisarno Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine šiška in spregovori tele številke: 20 — 30 — 50. Dosedaj se je prijavilo že 400 varčevalcev, ki so podpisali pogodbe za približno 200 milijonov, od katerih pa je samo 10 Litostrojčanov. Pravočasna prijava je zelo važna, saj se upošteva pri dodeljevanju stanovanj vrstni red vloženih prošenj. Delavec, ki želi varčevati za svoje stanovanje, naj se zglasi v pisarni Sklada za zidanje stanovanjskih hiš na Celovški časti št. 135, bivša zdrav- stvena ambulanta. Tam bo izpolnil vprašalni list in se tako vključil v vrstni red varčevalcev. Varčevalec bo lahko navedel, kakšno stanovanje želi, ali v stanovanjskem bloku, v stolpnici, v vrstni hiši ali pa v individualni hišici. Sklad je pripravljen dati za gradnjo kreditiranega stanovanja 50 °/o sredstev; podjetje bo tudi prispevalo pripadajoči del; prizadeti se bo lahko vselil v stanovanja, ki bodo izgrajena že v letu 1962. Vložena sredstva se obrestujejo varčevalcu, dokler se ne vseli v stanovanje, po 30"/«. Višje obrestne mere Sklad ne more dajati zaradi tega, ker sam ne kreditira svojih sredstev po višji obrestni meri. De-lavec-varčevalec pa ima precej koristi tudi s tem, ker ima prednost pri dodelitvi stanovanja. Kdor namreč ni vključen pri Skladu v sistem varčevanja, ne more dobiti stanovanja, dokler je kaj interesentov-varčeval-cev, tudi če ponudi plačilo vse cene v gotovini. Sklad bo predložil seznam vseh varčevalcev-delavcev njihovemu podjetju v pregled in odobritev zaradi 30 "/o prispevka, ki ga plača podjetje v Sklad za svojega delavca. — em — či in se branijo sprejeti takega človeka. Vsi bi želeli samo zdrave ljudi, pri tem pa često pozabljajo, kje tiči vzrok, da je nastopila invalidnost ali obolelost. Prav podobni pojavi pa so, ko se obrati želijo za vsako ceno znebiti ljudi, ki so v proizvodnem procesu postali nesposobni za normalno delo. Pri tem pozabljamo, da lahko vsakogar izmed nas doleti prav ista usoda. Kako bi se počutili, ko bi izvedeli, da se nas obrat otepa? »Dokler smo bili na višku svojih mioči in zmogljivosti in smo dajali od sebe, kar smo mogli, so nas povsod upoštevali, sedaj pa, ko pešamo, smo nezaželena oseba«. Tako ravnanje ni humano, je politično škodljivo in 'pomeni najbolj grobo izkoriščanje človeka. Res je, da igra proizvodnja prvo violino, vendar je človek tisti, ki ustvarja dobrine; le on je tudi glavni ustvarjalec presežene vrednosti. Nujno je, da organi upravljanja in sindikalna organizacija začno ž borbo proti tem pojavom. Da bomo lahko laže in uspešneje reševali primere naših invalidov in obolelih, bo treba izvoliti komisijo, ki bo v sodelovanju z druž-beno-političnimi organizacijami in zdravstveno službo podjetja začela ugotavljati, katera delovna mesta v posameznih obratih so primerna za invalide in obolele, upoštevajoč vrsto obolelosti in invalidnosti. Prav tako se bo moral izpopolniti sprejem novih delavcev, oziroma organizacija posredovanja planov potreb po novih delavcih posameznih obratov v kadrovskem sektorju. Na podlagi tako določenih delovnih mest in organizacije dela bo ob upoštevanju 83. člena ZDR (Zakona o delovnih razmerjih) omogočeno premeščanje invalidov in obolelih na delovna mesta, ustrezna njihovemu zdravju in fizični moči. Zadružna gradnja stanovanj V preteklih letih je naše podjetje mnogo storilo, da bi povečalo število novih stanovanj. Razvoj podjetja in dotok delovne sile pa sta bila večja kot je bilo izgrajenih stanovanj. Gradnja stanovanj v letih 1952 do 1955 se je nekoliko zaustavila, ker ni bilo na razpolago denarnih sredstev, vendar je delavski svet na svoji seji dne 2. 9. 1954 ugotovil, da rabi podjetje nujno najmanj 230 novih delavcev. Ker nismo imeli dovolj sredstev za gradnjo stanovanj, so sklenili, da se prične z gradnjo zadružnih stanovanj, kjer bi delavci s pomočjo kredita, z lastnim delom in delno denarno pomočjo podjetja sami pripomogli k izboljšanju stanovanjskega vprašanja. Tako je bilo v preteklih letih ustanovljenih sedem stanovanjskih zadrug, ki so imele različne pogoje. Člani prvih treh stanovanjskih zadrug so priičeli z izgradnjo 24 stanovanj že v letu 1951. Pri tej gradnji podjetje ni pomagalo, ker so zadružniki gradili z 80 °/o regresom in določenim kreditom za posamezne gradbene storitve. Ostalo so prispevali zadružniki sami. Širši obseg je zajela gradnja v letu 1955. Po daljšem prizadevanju je podjetju uspelo dobiti primerno lokacijo ob Šišenski in Scopolijevi ulici. Delavski svet je sprejel dne 17. 8. 1954 sklep, da se podpre zadružna gradnja po veljavnih predpis"h. Za pomoč Litostroja je moral zadružnik izpolnjevati posebne pogoje in prevzeti protiobveze. Tako je morala komisija upravnega odbora upoštevati pri izbiri interesentov za zadružno gradnjo, po sklepu z dne 16. 1. 1955, razen ostalih pogojev še to, da je prosilec v podjetju zaposlen najmanj pet let, da bo ostal v podjetju najmanj še osem let in na ima stanovanje v litostrojski zgradbi. Razen tega se je moral obvezati, da bo sam prispeval najmanj 25 °/o, bodisi v gotovini, gradbenem materialu ali z delom. Na ta način si je podjetje zagotovilo nova stanovanja za tiste delavce, ki teh pogojev niso izpolnjevali. Tako je bila 26. 6. 1955 ustanovljena četrta zadruga, ki je zgradila 54 enodružinskih vrstnih h"šic in sprostila 44 stanovanj samo v lito-strojskih stanovanjskih zgradbah. Peta stanovanjska zadruga, ki je bila ustanovljena 27. januarja 1957, je zgradila ob Vodnikovi cesti in po ostalih predelih Šiške 53 stanovanjsk h hiš in tako dala na razpolago Litostroju 33 dru- DOPISNIK Če misliš, da »ne znaš« pisati, a naletiš na problem, o katerem bi bilo potrebno javno spregovoriti, zavrti telefon 343 ali 458 in sporoči novico! žinskih stanovanj in 15 garsonjer v blokih. Tudi ta zadruga je morala prispevati precej lastnega denarja in dela, posebno še, ker so morali kupiti zemljišča od zasebnikov. V istem časovnem razdobju so naši delavci ustanovili stanovanjsko zadrugo »Proleter« s predvideno lokacijo v Vižmarjih. Ker pa občina ni mogla odobriti gradnje na zaprošenem zemljišču, je podjetje preskrbelo zadrugi potrebno lokacijo ob Korotanski ulici. Tudi zadružniki te zadruge so morali plačati del zemljišča z lastnimi sredstvi, vložiti precej svojega denarja in dela za gradnjo 36 vrstnih hišic. Tudi ta zadruga bo pripomogla, da bo Litostroj lahko vsel'1 15 družin v izpraznjena stanovanja in še v 4 garsonjere v samskem domu. Da bi podjetje podprlo zadružno gradnjo tudi pri tistih delavcih, ki ne izpolnjujejo pogojev za gradnjo vrstnih hišic, je delavski svet dne 12. 5. 1958 na predlog Vinka Helcla sprejel sklep, da se prične tudi z blokovno zadružno gradnjo, pri kateri pa zadružniki ne bi v toliki meri prispevali z lastnim delom, temveč bi se vsa dela oddala zunanjim podjetjem; podjetje bi prispevalo f nančna sredstva do 20 "/o, zadružniki pa do 10°/o predračunskega zneska. Na pobudo podjetja je bila v letu 1958 ustanovljena še šesta stanovanjska zadruga »Naš dom«, ki je predvidevala gradnjo treh zadružnih stanovanjskih blokov s 60 dvosobnimi stanovanji in 30 garsonjerami, toda pod manj zahtevnimi pogoji. Prosilec je bil lahko v podjetju le eno leto, sprejel je obvezo dela v podjetju pet let, lahko je samski in ni mu treba imeti litostrojskega stanovanja. Prvotno je bila sicer predvidena gradnja petih blokov. Zaradi predvidene gradnje zbiralnega kanala prek Obirske ul ce mimo šole do Djakovičeve ceste pa lokacija za 2 bloka ni bila odobrena. Pododboru te zadruge je nazadnje uspelo dobiti za ta dva bloka novo lokacijo na Jami in iniciativni odbor je prav te dni vložil prošnjo za odobritev programa. Z vselitvijo zadružnikov v nove tri bloke bo ostalo Litostroju na razpolago eno stanovanje in 10 drug h stanovanjskih enot. Zadružniki, ki jim je podjetje omogočilo gradnjo stanovanja, se morajo zavedati, da morajo razen s svojim točnim izpopolnjevanjem obvez do podjetja tudi z delom prispevati k olajšanju stanovanjske krize. Samo po tej poti je podjetje lahko pričelo z zadružno gradnjo :n s svojo finančno pomočjo zagotovilo izgradnjo in vselitev v 339 družinskih stanovanj, 47 garsonjer in 12 sob M. S. Pirih, Pav< »r Marija R6* a Tomažin dolf MbeiJ ZBOR PROIZVAJALCEV Po začrtani poti Kako podjetje posluje, kakšen #»peh ima v svoji proizvodnji, kako je z bodočim delom in tudi kako je z delitvijo doseženega dohodka, o tem mora biti seznanjen ▼sak član delovnega kolektiva. Kato lahko samo pozdravimo zamisel političnih organizacij, samoupravnih organov i in uprave podjetja, da bodo v prihodnje večkrat sklicali zbor vsega delovnega kolektiva, na katerem kodo delavci seznanjeni z vsemi problemi podjetia. Na takem zborovanju so pred kratkim razoravljali delavci o uspehih in tudi o neuspehih podjetja. Generalni direktor našega podjetja Ivan Kogovšek je zbranemu kolektivu podrobneje obrazložil, kako je bil izpolnjen polletni proizvodni plan, stanje osnovnih in •bratnih sredstev, naraščanje nedokončane proizvodnje, zaostritev pri izpolnjevanju rokov, o pravočasni izterjavi neplačanih raču-*ov, o izmečku in delovni disciplini. Tovariš direktor je delavcem med drugim prikazal na več me- ? irov velikih grafikonih in pregledih jedro poslovanja podjetja od leta 1959 do predvidenega uspeha v letu 1962. Proizvodnja v podjetju namreč vse bolj narašča ne le v skladu z letošnjim proizvodnim načrtom podjetja. Tudi polletna izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta nakazuje najugodnejše perspektive za realizacijo začrtanega dela do konca lete. Posebno ugodno se razvija izvoz, saj se je dotok inozemskih uaročil v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta tako povečal, da bo podjetje v prihodnjem letu izvozilo že 45 odstotkov svoje proizvodnje, kar dokazuje, da smo si s kvaliteto svojih proizvodov (predvsem turbin, črpalk, oprem za cementarne, prenosnih sredstev) pa tudi z ustreznimi dobavnimi roki že precej utrli pota na neštete zunanje trge, predvsem v nerazvite države, kljub najhujši mednarodni konkurenci. Pri vseh teh uspehih pa ne moremo prezreti ugotovitve, da se je pri povečanju proizvodnje neprimerno povečala tudi nedokončana proizvodnja. Temeljni problem — torej niso več naročila ali bojazen pred nezasedenimi kapacite- tami, temveč bolj in bolj zavira pravilno poslovanje nedokončana proizvodnja. Hkrati pa omejevanje obratnih sredstev, ki pri povečanem tempu proizvodnje, lahko vse bolj ogroža rentabilnost podjetja. Zato bodo morale ekonomske enote prav posebej paziti na to, da se sedanja nedokončana proizvodnja zmanjša na minimum in s tem zagotovi podjetju predvideni dohodek. Celotni dohodek podjetja ne predstavljajo namreč nedokončani proizvodi ali proizvodi na zalogi, temveč vrednost prodanih izdelkov in opravljenih storitev po razstavljenih računih. Tudi pri prodaji proizvodov se mora upoštevati plačilna zmožnost kupcev, ker kasnejše dolgotrajne prisilne izterjatve onemogočajo tudi pravočasno obračanje’ obratnih sredstev. Tudi pri izmečku bo treba potegniti ostro črto, kaj je še izmeček in kaj je no malomarnosti povzročena materialna škoda za podjetje. Vaš uspeh zavisi tudi od pravočasnega prihajanja in odhajanja z dela. Vsak član kolektiva mora vedeti, da si ustvarja še s tako minimalno štednjo pri režijskih stroških boljše pogoje za po- večanje svojega osebnega dohodka. Če se bodo tega zavedali vsi člani delovnega kolektiva, bo tudi rezultat ob koncu poslovnega leta temu primeren. Samo povišanje osebnega dohodka ne prinaša dviga rentabilnosti podjetja, amnak povišanje storilnosti in štednja vsakega posameznika pri delu ustvarja višji osebni dohodek. Generalni direktor je vse navzoče pozval, naj izjavijo, ali se strinjajo z navedenim programom podjetja. Vsi delavci so soglasno potrdili njegove besede. Želimo, da bi bilo tudi v bodoče še več takih koristnih sestankov vsega kolektiva, ker so osnova za nadaljnje pravilno delo in rast našega podjetja. -Se- Veterani Pohvale in darila za naše veterane V soboto, dne 2. avgusta, je bila v mali kino dvorani prisrčna slovesnost, ki se je je razen 154 litostrojča-nov udeležil tudii glavni direktor Ivan Koigovšek in predsednik DS Milan Vidmar. Svečanost je bila prirejena zato, da bi počastili vse tiste, ki so se pred desetimi leti zaposlili v naši tovarni. V kratkih nagovorih sta Milan Vidmar in Ivan Kogovšek poudarila pomembnost ustvarjanja tradicije v Litostroju in se veteranom zahvalila za njihovo dolgoletno delo v tovarni. Delavci so prejeli pohvalo in uro. IZ PE MO SO PREJELI POHVALO IN DARILO: Stanko Mauer, Jože Rebula, Alojz Berginc, Vlado Besednjak, Metod Černilogar, Lovro Farkaš, Ivan Mard-jetko, Drago Svetičič, Alojz Marolt, Alojz Blažič, Mirko Dr k, Ivan Jam-brovič, Boris Kalčič, Ignac Kustec, Anton Novak, Cvetko Perič, Andrej Perko, Alojz Solce, Vladimir Ster-niša, Ivan inž. Stadler, Andrej Utrosa, Alojz Zibert, Albin Konestabo, Slavko Cvirn, Ludvik Fekonja, Albert Odeb, Criil Peterca, Jože Randl, Anton Kajdiž, Avgust Klemenc, Mihael Žilavec. Darilo pa so prejeli: Franjo Božičnik, Franc Hanc, Ignac Podgorelec, Jože Šušteršič, Avgust Povalej. PE HS: Darilo in pohvalo so prejeli: Bogoljub Baraga, Mirko Debeljak, Vinko Jenko, Andrej Kavčič, Alfred Kolner, Leopold Križaj, Leopold Šume j, Janko Baumkircher, Adolf Perme, Leon Tanko, Vladimir Bertoncelj, Stane Grom. Darilo pa so prejeli: Jože Krapež, Jože Špan, Rudolf Stanek, Jože Hauschield. PE SN: Robilni stroj — izdelek učencev IŠ Darilo in pohvalo so prejeli: Janez Papič, Mirko Pirih, Anton Strah, Alojz Rožman, Alojz Jekovec, Jakob Jurkovič, Vera Magdič. Darilo pa so prejeli: Feliks Aš, Anton Gostiša, Marijan Belin. Drugi kongres livarjev Jugoslavije V dneh od 18. do 22. septembra je bilo v Beogradu drugo strokovno posvetovanje livarjev Jugoslavije in kongres Zveze društev livarjev Jugoslavije. Prvi tak kongres Je bil leta 1957 v Rogaški Slatini. V zvezi društev livarjev Jugoslavije, ki. sklicuje kongres, »o včlanjena 4 republiška društva livarjev: Društvo livarjev Slovenije, Srbije, Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Zveza društev livarjev Jugoslavije pa je včlanjena tudi v sveltovni organizaciji livarjev. Na posvetovanju je bilo ▼ teh dneh 34 strokovnih referatov, od teh deset slovenskih. Na njem sta brala svoje referate tudi inž. Zvone, inž. Gorjup in Stadler o odzračevanju in odpra-ševanju v livarnah. Ostali referati so obravnavali stanje in razvoj livarstva v Jugoslaviji, zdravstvene pogoje dela r naših livarnah, strokovne bolezni in zdravstveno zaščito, stanje in vlogo livarskih kadrov, modernizacijo in organizacijo dela v livarnah, rekonstrukcije in povsem strokovne teme s področja taljenja in talilne peči za sivo Litino, jeklo, aluminij in barvne metale, metalurgijo sivih litin in barvnih kovin, mehanizem strjevanja sivih litin ter vprašanja tehnične in znanstvene raziskave litin in preizkusov, lastnosti ulitkov in litin ter nekaterih tehnoloških postopkov in metod ulivanja, popravljanje defektnih ulitkov, ekonomske odnose delovnih kolektivov in delitev dohodka v livarnah. V času strokovnega posvetovanja so delale štiri strokovne komisije: komisija za kadre in pokojninski staž, komisija za higieno in zaščito pri delu, komisija za napredek organizacije dela, produktivnost in sistematizacijo livarn in komisija za surovine in pomožne materiale. Po poročilih teh komisij je bil izdelan program dela društev li- varjev za naslednja štiri leta do naslednjega kongresa. Med kongresom in po njem je bil ogled nekaterih livarn: Ivo-Lola Ribar v Železnikih. ITM — obrat Rakovica in obrat Novi Beograd; predvidene pa so bile tudi tri ekskurzije: v Smederevo (Fagram in Željezamo Smederevo), Zrenj a-nin Livnica željeza 1 tempera in Kikindo ter Mladenovac (Petar Drapštn, livnica lakih i oboj eni h metala). Kongresa se je iz našega podjetja udeležilo pet delegatov. PE DT: Darilo in pohvalo so prejeli: Vladimir Jankovič, Karel Platov-šek, Stane Pobežin, Franc Podgoršek, Leopold Jelovčan, Vinko Klemenčič, Pavel Krajnik, Anton Ogra-jenšek, Janko O grič, Jože Gluhode-dov, Karel Gornik, G oj mir Kogovšek, Slavko Majetič, Miloš Ojstriš, Peter Piškur, Ivanka Leban. Mario Vilhar v Beogradu Naš litostrojski umetnik se je letos že drugič predstavil s svojimi deli beograjski publiki. Meseca jmvja je namreč »Kulturno prosvetno vcče Jugoslavije« priredilo zvezno likovno razstavo amaterjev kot predpripravo za mednarodno razstavo v Torinu, ki bi jo morali organizirati ob odprtju mednarodne razstave dela. Na beograjski razstavi je bil Mario Vilhar zastopan z dvemi deli od petih, kolikor jih je bilo razstavljenih iz naše republike. S to razstavo je Vilhar do sedaj že sedemnajstič sodeloval na kolektivnih razstavah doma in v tujini. katov Jugoslavije, danes že pokojni D juro Salaj). Sedanja Vilharjeva razstava, ki je obsegala 25 oljnatih slik in Z MACOLO PO PRSTU Izpraznjevalec zlitkov H. A. sl je poškodoval mezinec roke, ker se mu je pri zamahu z macolo snelo kladivo in je z ročajem in mezincem roke zadel ob okvir forme. Pri vestnem pregledu macole pred začetkom dela bi ugotovil, da je macola slabo nasajena in bi jo izločil. KER NI UPORABIL LESENEGA DRŽALA Po prstih levice je dobil strugar M. A. udarec s čeljustjo ameriikan-ske vpen.ialne glave, ko je tik ob njej gladil obdelovanca s prostoročnim pridrževanjem smirkovega papirja. Nesreči bi se izognil, če bi uporabil leseno držalo smirkovega papirja. V kratkem pa je trla v počasftev II. kongresa livarjev Jugoslavije, ki ga prireja Zveza livarskih društev FLRJ, njegova deseta samostojna razstava (svojo prvo razstavo v Beogradu je imel leta 1956 in je odprtju prisostvoval tudi predsednik sindi- 15 majhnih kipov, je prestižna tudi za naše podjetje, saj Vilhar nastopa povsod kot Litostrojčan. PE OO: Darilo in pohvalo so prejeli: Jože Breznik, Vinko Flek, Grobovšek, Oto Hirschback, Kavčič, Janez lak, Ivo Petek, Prosen, Vinko Tomažin, Trajlovič, Jože Zorjan, Alojz Božo Milenkovič, Rihard Novak, Sikrbec, Alojz Kompare, Kovač, Marija Kladnik, žonj a, Jožefa Solce, Vera Darilo pa so prejeli: Rudolf Franc Blazin, Franc Pate, Alojz lipnik, Alojz Vodopivec, Hedvika PE PLOCEVINARNE: Darilo in pohvalo so prejeli: Andrej Fende, Drago Furdi, Patafta, Franc Vidmar, Janez šek, Ernest Burnik, Stanislav konja, Marija Bokali, Stanislava UPRAVA — DIREKCIJA: Darilo in pohvalo je prejel: Stane Vogelnik. SPLOŠNI SEKTOR: Darilo in pohvalo so prejeli: Andrej Kolar, Marija Herbst, Rosci. KADROVSKI SEKTOR: Darilo in pohvalo sta prejela: Ivan Ahačič, Anton Režek. GOSPOD AKSKO-KACUNOVODS*1 SEKTOR: Darilo in pohvalo so prejeli: Franc Kovač, Silvo Lukanovič, Ufa* Novak, Anica Komanica, Tone*1 Mehle. PRODAJNO-PROJEKTIVNI BIRO' Darilo in pohvalo so prejeli: Inž. Kazimir Brmenc, Marijan vanc, Marijan Kokalj, Viljem Ma" stran, Cvetko Furlan, Franc Greg^ rič, Franc Štrus, Janez Cigale, Alt"r Vipotnik, Anica Juvane, Nada OdeI1' Dragica Pogačnik. Darilo pa je pfe' jel: Franc Ušaj. TEHNIČNA /SLUŽBA: Darilo in pohvalo so prejeli: Josip Fabjančič, Drago Pribo6e»' Anton Zovnik, Jože Pogačnik, Pete' Butala, Nada Pivk. Darilo pa st” prejela: Ivan Hrastar, Vasilij Možin‘ — teh n. služba Ivanka Žagar. PE PK: Marija Rozman OA. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA V LJUBLJANI ič? bt< ni ha V soboto, 30. septembra t. L, bo - v Gospodarskem razstavišču v Ljubija' ni odprt mednarodni sejem gradbe'L ništva, na katerem razstavlja podjetje vakuum stiskalnico za delavo opeke z vsemi pritiklinami. ^ prevozni žerjav-bager. Za ta speci3'ho lizirani sejem je Gospodarsko razst3'L v v-če zgradilo novo razstavno dvOT rano s približno enako kvadratur^ razstavnega prostora, kot jo osrednja dvorana Gospodarskega raZ'k stavišča. Na mednarodnem sej n111 gradbeništva sodeluje 181 razstavi ljavcev iz tehle držav: Anglije, Av' strije, Danske, Francije, Italije, Ma' džarske, Zvezne republike Nemčiji Demokratične republike Nemčij6' Poljske, Švedske in ZDA. TUJEK V OKO Priučen strugar M. M. ni uporabil varovalnih očal ipri brušenju struparskega noža. Dobil je tujek v oko in je bil nesposoben za 8 dni. Ker transportni delavec G. A. ni uporabil varovalnih očal, ko je opazoval strugarja pri struženju, je dobil drobec ostružka v oko, ki ga je onesposobil za delo 2 dni. SLABO ZVARJEN ČLEN Pri dviganju GO kg težke planske vpenjalne glave je strugar K. J. uporabil neprimerno privezno verigo s slabo zavarjenim členom. Ta se je na varjenem mestu pretrgal in planska glava je padla na strugarjevo roko. Mehiški gost se je fotografiral pred kolesom Kaplanove turbine POIŠClMO MLADINO Na račun mladinske organizacije in mladine nasploh, prileti Marsikdaj struoena opazka češ: ‘Ta naša mladina je pa .zafurala’ svoj voz.« Zaradi takih in podobnih besed, je uredništvo »Litostroja« zaprosilo predsednika Mladinske organizacije Janeza tresla, naj nam objektivno pove tožave naše mladinske organizacije. Kakšno dediščino ste prejeli po prejšnjem mladinskem komiteju? »Se pred nekaj leti je mladinka organizacija živela polno življenje. V naše vrste je bilo okljukih precej aktivnih delavcev, so sčasoma odšli drugam ali Po so se tako postarali, da so se orali že vključiti v delo drugih Organizacij. Njihova hiba je bila 6 tem, da niso vzgajali kadrov, ki t>i jih Idhko dostojno nadomeščali. Tako imamo prav zdaj nekakšno praznino, ki se jo preostali aktivni mladinci trudijo Spolniti.« Ali Vam pri političnem delu pomaga izvoljeni komite? »Razen nekaterih mladincev nihče. Člani so večidel neresni. Na seje ne prihajajo in ne izvršujejo nalog.« Kakšno pomoč imate v komite-aei ju ZK, v DS, sindikalni organi nizaciji in drugod? iJS »Zelo majhno. Res je, da for-lalno sodelujemo v vseh organi-adjah, vendar nas nihče ne Vzgaja. Mnogi starejši mislijo, da Moramo priti na delavski svet ali iV Mi komite Z K že kar veliki migeči in novomiki, kritičnega (Juto, z jasnimi pogledi na svet. Seveda je tako gledanje napačno, judi naši kritiki so se nekoč uživajte nam konkretne manjše Ca loge in nam postopno večajte odgovornosti. To je gotovo ena in> bmed poti za vzgojo kadrov. Če 'e bodo že danes pričeli resneje letati z mladino, jutri ne bo za ’odstvene politične položaje primernih kadrov.« Ali dobite ža delo organizacije denar? •Po nedavnega smo delali brez enarja. Zdaj ga imamo nekaj. icer je za uspešno delo organi-tcije denar potreben, vendar Kislim, da ni in ne more biti 'tovno gibalo našega dela.« Kako pa vozači? »Ti so največji problem. Z utobusi in vlaki nam vsak dan Hde« stotine mladincev, do ka-enh so nam vrata zaprta. Prav cfco težko vzpodbudimo k potisnemu življenju vse tiste, ki se °lajo. In tudi teh ni malo. ,.Sicer pa sem mnenja, da potisna razgibanost med mladino le j tako porazna. Vsak aktiv> ne-Kj dela in navsezadnje Vi sami ° javi j at e vesti o delu naših sUovnih organizacij.« .N' Sesede tov. Prešla so brez dvori; okviren mikaz problematike be- mladine. Seveda je to vpra-toje v' celoti mnogo komplicira-ejše in globlje kot je videti na a« eli . ul' hi aše iz- i» na- ba- vo- ur« ,1*10 S ;av- A.v- yw ij£ 'rvi Pogled. Menimo, da bi se coral mladinski komite izkopati ustaljenih in zastarelih organizacijskih kalupov, ki so bili še Pio primerni pred 10, 15 leti. anes zanima mladino naša eko-Mnika, vprašanja prehrane v to-®rni, vesoljski podvigi, avtomo-'ližem, ples itd. Morebiti bi bilo !" 1 "edno razmisliti o tem, da bi pokali, mladino tam kamor jo ?tiska naš čas. Iz takih politič-jh problemov pa bi potem lu-jili politično rajzrelejše in jim Mogočali razvoj tudi v tej smeri. . . , - I Ulili i , ^mrumnim Ob 60-letnici JANEZA PREMRLA PRIŠLI Franc Strnad, Slavko Košir, Jože Savič, Janez Zorc, Jože Božič, Simon Bunderšek, Jože Smolič, Ernest Skn-nar, Jakob Kogovšek, Marijan Tro-bič, Martin Legan, Martina Stefanovič Alojz Bančnik, Martin Mlakar, Jože Koželj, Gregor Vavpotič, Stefan Rehberger, Janez Smole, Milan Kavšek Vinko Udovč, Janez Suhovrš-niik, Franc Pavlič, Zora Svete, Milivoj Markovič, Janez Bohinc, Boris Suc, Darko Klemenčič, Janez Kumer, peter Sterk, Peter Grenc, Karel Kuhar, Pavla Petakovič, Jože Kralj, Franc Mlakar, Fran Koš, Martin Horvat, Ivan Popovič, Pavle Sajevic, Feliks Košak, Cvetka Hren, Jože Črnič, Andrej Strnad, Elizabeta Esih, Rudi Rijavec, Jože Kos, Anton Svoljšak, Marjeta Stušek, Jože Což, Ciril Zalar, Leo Radošek, Zorka Vrbanič, Zvonka Ščuk, Stane Kralj, Anton Turk, Slavko Blažič, Anton Šparovec, Jože Poljanšek, Slavko Cerkvenik, Konrad Blaž, Jože Trbovšek, Vilibald Delač, Stanko Pirnat, Franc Zgaga, Jožica Ojsteršek, Roža Muhič, Janez Mazi, Franc Globokar, Vincencij Turk, Franc Spelko, Jože Klobasa, Tatjana Hančič, Jože Jelenc, Franc Potočnik, Ciril Muhič, Lazar Djurič, Pavel Jerman, Gera Pukšič, Branko Poje, Metka Podobnik, Viktor Hrovat, Feliks Mrvar, Janez Košak, Janez Pucelj, Slavka Selšek, Alojz Erjavec, Janlko Žalec. ODŠLI Jože Dimnik, Slobodan Jovanovič, Rok Hruško, Ivan Jarc, Jože Vire, Anton Erjavec, Leopold Klančar, Jože Kozmelj, Slavko Zagmaister, Dušan Bunjevac, Stanko Stiftar, Margareta Komotar, Bogomir Krnc, Ivan Dremelj, Maks Volovljek, Milan Lavrič, Ivan Vidmar, Branislav Jelič, Marija Golob, Dragan Brdarevič, Alojz Strgar, Erna Čučnik, Franc Re-denšelc, Jože Jelenc, Stane Mauer, Jože Suhovršnik, Radovan Mihailovič, Ana Sever, Franc Dimeč, Karol Novak, Marko Gavranovič, Dragotin Posedi, Marijan Kudrič, Vladimir Posavec, C vej o Vitanovič, Husein Čauševič, Vladeta Kaljevič, Franko Debevec, Jože Randl, Ivan Mislovič, Janez Pirnat, Branislav Stevič, Jožef Vidrih, Mitar Stankovič, Srečko Stefanovič, Alojz Blažič, Pavel Trbanc, Franc Jelen, Evgen Šerbec, Alojz Kretič, Jožefa Dolinar, Aleksander Stergar, Vid Ravbar, Alojz Zibert, Justina Jelečevič, Magdalena Curk, Anton Frelih, Pavel Malovrh, Jože Pavlič, Franc Zamernik. POROKE Dne 12. avgusta se je poročil Rado Legen iz IBM, dne 19. avgusta Ignac Kos iz energetskih obratov, dne 26. avgusta pa Vinko Vidovič iz ploče-vinarne. Vsem mladoporočencem in njihovim ženam iskreno čestitamo. ROJSTVO Dne 2. avgusta je rodila dečka Ivanka Bregar. Mamici iskreno čestitamo! SMRT Dne 26. avgusta je umrl ključavničar Alojz .Kretič. Rojen je bil 1. januarja 1909 v Tevčah na Goriškem, v našem podjetju pa se je zaposlil 1. julija 1948. Svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje! Dne 2. septembra je umrl transportni delavec — invalidski upokojenec Jože Horvat, rojen 26. aprila 1914 v Zgornji Lakoši; pri nas je bil zaposlen od 23. decembra 1947 do invalidske upokojitve. Svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje!________'____________ PREŠERNOVA DRUŽBA Vas vabi, da se naročite na bogati, pestri in ceneni knjižni zbirki za leto 1962. Knjige boste .prejeli v decembru 1961. MALA KNJIŽNA ZBIRKA 360 din: Prešernov koledar za 1962, I. Potrč: »Srečanje«, roman, B. Traven: Upor obešencev, I. del (oba dela izideta v eni knjigi), dr. M. Žnuderl: Naš državljan, naš perspektivni petletni plan. VELIKA KNJIŽNA ZBIRKA 600 din: Prešernov koledar za leto 1962, I. Potrč: »Srečanje«, roman, B. Traven: Upor obešencev, I. del (oba dela Izideta v eni knjigi), dr. M. Žnuderl: Naš državljan, Naš perspektivni petletni plan, I. Spolar: »Za krmilom«, dr. A. Polenec: Živalski svet. Vsak naročnik na veliko knjižno zbirko bo dobil razen knjig še barvno reprodukcijo stenske umetniške slike. Naročila zbira poverjenik v računovodstvu, telefon 303. ■ ■ radosti, ko sem ob tej novici uvidel, da nisem pozabljen sedaj, ko sem priklenjen na bolniško posteljo. Lepe pozdrave in uspehe pri delu. Sindikalni podružnici Litostroj, celotnemu kolektivu livarne sive litine, upravi Litostroja in vsem ostalim. JOŽE PIRC ZAHVALA Pred nekaj dnevi so mi predstavniki sindikalne organizacije med boleznijo izročili denarno pomoč, za kar se rji najlepše zahvaljujem. IVAN KOMPOLJŠEK ZAHVALA Pred nedavnim sem bila na okrevanju, kjer so me obiskale predstavnice aktiva žena in sindikalne podružnice kadrovskega sektorja. Za njihov obisk, darilo in plemenito pozornost se jim lepo zahvaljujem. MAJDA KORENT Mladinci na obisku v tovarni Tomos v Kopru ZAHVALA Ob smrti svojega dobrega in nenadomestljivega moža se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem, še posebna hvala zdravstvenemu osebju ambulante Litostroja za nesebično in požrtvovalno lajšanje trpljenja v njegovi hudi bolezni, lito-strojski godbi za žalostinke in vsem, ki so mi pomagali v mojih najtežjih trenutkih. NEŽKA KRETIČ ZAHVALA Nepričakovano me je presenetila moja žena, ko mi je sporočila, da ste ml nakazali 100.000 din v obliki pomoči. Ne morete sl zamisliti moje FOTOGRAFIJE ZA TITA Nekaj dni po obisku predsednika Tita v našem podjetju, mu je naš KOP oddelek poslal album z izbranimi fotografijami. Te dni smo dobili odgovor, ki ga objavljamo v povzetku: Sprejeli smo album, katerega ste poslali tovarišu Predsedniku v spomin na njegov obisk. V njegovem imenu se lepo zahvaljujemo in Vam želimo mnogo uspehov pri delu. Generalni sekretar Predsednika republike Bogdan Crnobrnja Litostrojčani v oddaji »Borci na tujem« Dne 21. julija je RTV Ljubljana priredila oddajo z naslovom »Naši borci na tujem«. V njej je govoril o svojih doživetjih med vojno član našega kolektiva Ivan Žejn. Ameriški fotoreporter v Litostroju: Dne 5. septembra je obiskal naše podjetje ameriški fotoreporter Julij en Bryan iz New Yorka. Zaposlen je pri firmi International Film Foundation. Bryan je posnel svoj prvi film o Jugoslaviji pred 10 leti, v katerem so bili tudi posnetki o Litostroju. Fotoreporter želi s svojim novim filmom prikazati razlike, do katerih je prišlo pri nas v tem času. Med drugim sl je ogledal tudi naš fotolaboratorij in se zelo pohvalno izrazil o kvaliteti naših fotografij. Svojci Litostrojčanov v tovarni Dne 3. septembra so si lahko ogledali podjetje svojci Litostroj-čanov. Prvi obiskovalci so pred vhodom v podjetje čakali že pred osmo uro. Menijo, da nas je obiskalo približno 2.500 ljudi. Splošno mnenje obiskovalcev je bilo, da je tovarna vzorno urejena in dobro »založena«. Obiskovalci so bili v glavnem disciplinirani, le otroci so hodili po travi brez nadzorstva. Rediteljska služba je bila kar vzorno urejena. Po vseh obratih so bili dežurni iz proizvodnih enot in iz zavarovalne službe, ki za svojo prizadevnost zaslužijo našo pohvalo. Za njihovo še večjo strokovno razgledanost je poskrbel propagandni oddelek, ki je ob tej priložnosti izdal poseben vodič s pregledom najnovejših podatkov o tovarni. V Tčd2mI93'B'@- 03 1 15., 16. in 17. septembra — ameriški barvni cinemascope film »ZLOMLJENA ZVEZDA« 18. in 19. septembra — ruski barvni cinemascope film »OSEMNAJSTO LETO« 20. in 21. septembra — slovenski film »AKCIJA« 22., 23. In 24. septembra — ameriški barvni cinemascope film »DOBER DAN, ŽALOST« 25. in 26. septembra — italijanski film »VELIKA VOJNA« 27. in 28. septembra — poljski film »SMRTI ZAPISANI« 29. iin 30. septembra ter 1. oktobra — jugoslovanski barvni film »KOČIJA SANJ« 2. in 3. oktobra — angleški cinema-scope film »KLJUČ« 4. in 5. oktobra — nemški film »ROMAN GINEKOLOGA« 6., 7. in 8. oktobra — ameriški film »BEG V VERIGAH« 9. in 10. oktobra — slovenski film »PLES V DEŽJU« 11. in 12. oktobra — jugoslovanski film »MARTIN V OBLAKIH« 13., 14. in 15. oktobra — jugoslovanski cinemascope film »KAPETAN LESI« MATINEJE: 17. septembra — barvni film »DON KIHOT« 24. septembra — ameriški barvni cinemascope film »PRINC ŠTUDENT« 1. oktobra — ameriški barvni cinemascope film »BELO PERO« 8. Oktobra — jugoslovanski film »OSMA VRATA« 15. oktobra — barvna risanka »TOM IN JERRY« Matineja se prične točno ob 10. uri. Te dni je praznoval svoj 60. rojstni dan naš dolgoletni sodelavec Janez Premrl, ki je med prvimi litostrojčani že 9. septembra 1946 prišel v naše podjetje; tako praznuje tudi petnajstletnico svojega dela v Litostroju. Pri svojem dolgoletnem delu je kot izredno sposoben pravnik mnogo koristil našemu podjetju, razen tega pa je s svojimi pravnimi nasveti pomagal marsikateremu izmed nas. Tovarišu Janezu Premrlu izrekamo za njegovo požrtvovalno, človekoljubno in nesebično delo ob njegovem življenjskem prazniku najiskrenejšo zahvalo in mu želimo, da bi še vnaprej ostal v naši sredi zdrav, vesel in zadovoljen! RADIO LITOSTROJ V počastitev 14. obletnice obstoja tovarne, 11. obletnice DS in ob pričetku beograjske konference, je uredništvo časopisa Litostroj organiziralo III. radijsko oddajo. Razen članov uredništva je govoril tudi glavni direktor Ivan Kogovšek, predsednik DS Milan Vidmar in sekretar TK ZKS Stane Vogelnik. Oddaja je trajala 20 minut. Pred poslopjem livarne jeklene litine in pred prometnim oddelkom sta bila postavljena dva zvočnika. Po 44 letih sta se srečala Stane in Angela Vovk sta med prvo svetovno vojno izgubila mater in očeta. Ko so ju ločili, sta bila otroka stara 8 oziroma 6 let. priložnosti, da bi poizvedela, kje se kdo nahaia. Šele pred kakimi 4 leti je pričela Angela iskati svojega brata, vendar je bilo njeno Brat in sestra, ki sta se srečala po 44 letih, čeprav sta mislila, da eden izmed njiju ne živi več Angelo so poslali najprej v Trst, kjer je bila do svojega 16. leta, nato pa je odšla v Južno Italijo, kjer se je tudi -'oročila, brat Stane pa je nekaj let ostal uri svojih sorodnikih, pozneje po od-služenju vojaškega roka, pa je z ženo pobegnil v Jugoslaviio. Stane Vovk se je leta 1942 priključil narodnoosvobodilnemu , gibanju, nato pa je kot pionir pričel delati pri našemu podjetju, kjer je še danes in ga poznamo kot vestnega, vzornega in zanesljivega delavca. Oba, brat in sestra, sta se medlo večkrat spominjala drug drugega, vendar ni bilo prav nobene iskanje zaman. Sporočili so ji, da je brat umrl med drugo svetovno vojno. Angeli ^a čudna slutnja ni dala miru. Po mednarodni .organizaciji je izvedela, da brat živi in dela v Litostroju. Pred kakim mesecem dni sta se brat in sestra po 44 letih, srečna in solzna objela. Tri tedne, kolikor je bila Angela pri Stanetu v Ljubljani, je bilo premalo, da bi zgnetla vanj polna štiri desetletja. Naše podjetie je Vovkovemu nečaku omogočilo, da si temeljito ogleda Litostroj, za kar se oba iskreno zahvaljujeta. S kranjščino ne prideš daleč Podjetje si že nekaj let prizadeva, omogočiti, tehničnim in komercialnim kadrom učenje tujih jezikov. Prirejalo je že tečaje doma, v šoli tujih jezikov delavske univerze in za Zavodu za intenzivne tečaje tujih jezikov. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo primeri, da se tehnični in komercialni kadri morajo lotevati močno povečanih izvoznih, kooperantskih poslov in prakse z ne- dujejo intenzivni osnovni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji znanje pogovornega jezika v kratkem času, vendar so posamezne stopnje precej zahtevne. Sprejmejo le do 20 udeležencev. Navzlic dobrim stikom ne uspemo vključiti vselej vseh prijavljenih. Svetujemo, da se v te tečaje vključujejo le oni, ki so uspešno končali tečaj v šoli za tuje jezike delavske univerze ali slaba, če bi udeleženci sami plačevali tečajnino za zamujene ure? — Ali ne potrebujemo znanja naročnikovega jezika pri obravnavi in izvajanju tujih naročil? — Zakaj ne predlagamo izboljšav, če nam tečaji ne posredujejo zaželenega znanja oziroma nam ga posredujejo na način, ki nas odbija in sili k odsotnosti? Z zavodom za intenzivne tečaje tujih jezikov bomo pripravili po- Kdaj bomo zgradili plavalo bazeni Ze pozimi smo govorili ,in pisali, da bomo v okviru našega podjetja zgradili bazen s toplo vodo. Člani kolektiva Litostroj in ostali prebivalci Šiške zato upravičeno sprašujejo kdaj se bo pričelo z gradnjo. Dva .plavalna bazena za Ljubljano prav gotovo ne zadostujeta. Posebno velja to za Šiško, kjer se je razvil močan industrijski center in se je naselilo precej novih prebivalcev. Občinski ljudski odbor Ljub- valcem Zgornje ter Dravelj. Upamo, da bomo dočnosti lahko kaj kdaj se bo začelo z n a-3 Spodnje Šišlf8 tor v bližnji rjtt m več napisal gradnjo tal Štev. vpisanih Brez zamud Do 5 zamud Do 10 zamud Nad 10 zamud Niso hodili Vrsta tečaja tehn. komer c. tehn. komerc. tehn. komerc. tehn. komerc. tehn. komerc. tehn. komerc. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. sl. Angleški, začetni 8 2 . — 1 — — 3 — 1 1 4 — Angleški, nadaljevalni 4 5 — — — 1 2 3 1 — 1 1 Angleški, konverzacijski 3 2 — — 3 —: — — — 2 — — Nemškii, začetni 10 6 — — 1 3 2 1 3 1 4 1 Nemški, nadaljevalni 18 4 — — — 3 4 — — — 2 — Nemški, konverzacijski — 4 ■ — — — — — 2 — 2 — — Francoski, začetni 6 — — — 2 — 1 — — — 3 — Francoski, nadaljevalni 1 1 — — — — — 1 — — 1 — Skupaj po skupinah 50 i24 ■ — 1 6 7 12 7 17 7 15 2 °/o po skupinah 67,56 32,44 — 4,16 12 29,17 24 29,17 34 29,17 30 8,33 Skupaj v celoti 74 1 13 9 24 17 %> v celoti 100 °/o 1,35 °/o 17,57 %> 25,67 %> | 32,43 °/o 22,98 »/o »d potrebnega športnega °bjekgg,r Prepričani smo, da bi .pomagj ^' tudi stanovalci sami s prostovo r nim delom, zlasti mladina. Pri',, gradnji, bo tudi podjetje »Lil! stroj« prispevalo sredstva in tal pomagalo uresničiti tisto, druga podjetja že imajo. -e- Tedenska sindikalna informativna služba Občinski sindikalni svet Ljuj® liana-Šiška je pozval vse sin® ? kalne organizacije po podjetji ■ da mu tedensko javljajo o njih ^ vem delu in nastalih problemih un 'Se S' tas Pe ris< >et preteklem tednu. Tako bodo h$ lv zadostnim znanjem tujega jezika, kar povzroča podjetju in govorniku precejšnje nevšečnosti. Posameznik ima težave z dokumentacijo, strokovno literaturo in realizacijo posla, podjetje pa trpi škodo, ker izgublja na ugledu in ker se posli zavlačujejo. Zaradi pomanjkljivega znanja tujega jezika ne izkoristimo vseh možnih stikov in priložnosti za sodelovanje. Obojestransko je torej prav, da pravočasno zagotovimo vsaj zadovoljivo obvladanje našega jezika. Izmed omenjenih virov posre- so iz srednje šole prinesli s seboj že neko predznanje jezika in so zatrdno odločeni redno sodelovati pri vsakem razgovoru. Tako bi v večji meri izkoristili te tečaje in zagotovili tudi zaželen uspeh na intenzivnih tečajih. Sodelovanje na posameznih jezikovnih razgovorih je mogoče, če jih redno obiskujemo in če se nanje doma pripravljamo. Ko izbiramo udeležence za tečaje, je potrebno, da enota preveri, ali bo pri-javljenec zares sodeloval, ne pa le poslušal, šele nakar mu lahko omogočimo redni obisk. Prikaz o udeležbi nas neodložljivo sili k ukrepanju. Udeležence bo treba bolj spodbujati, da si pridobe znanje tujega jezika. Če bomo uspeli pridobiti kak prostor, bomo že v letošnji sezoni začetniške tečaje izvedli doma. seben tečaj angleškega jezika, ki bo obravnaval strokovno izrazoslovje. Predloge že zbirajo vsi dosedanji udeleženci konverza-cijske stopnje tečajev in bodo ti tudi prvi udeleženci tega tečaja. Upamo, da bo obojestransko prizadevanje zagotovilo boljše pripravljanje kadra za izvajanje tujih naročil. ljana-Šiška je že imenoval komisijo, ki naj bi izdelala načrt. Izdelani sta bili že dve maketi, ker je bilo govora ali se naj gradi plavalni bazen v športnem centru Litostroja zadaj za šolo ali na prostoru med gorenjsko progo in modelno mizarno ... Alfred Tomažič Vsekakor pa je po mnenju strokovnjakov bolj primeren prostor za modelno mizarno, ki je precej večji in tudi bliže stano- reševali nujna vprašanja, ki važna za pravilno delo pri dece toi tralizaciji organov delavski samoupravlj anj a. ‘ ■ Sindikalne organizacije b®* Da morale na kratko opisati, o ^ lr' so člani razpravljali na svojih^ Stankih, o sprejetih sklepih i11 stališčih sindikalne organiza1 do sklepov centralnih in obrat® delavskih svetov. Nadalje h®1 obveščale Občinski sindik®1 svet tudi o življenju kolektiv1 e' in organizacij. Posebej bo tr®1 "s sporočati o vsem, kar je v zv6 ®< z delovanjem novega gospodah skega sistema. Preprečevati - ne zdraviti OGLEJMO SI PODATKE O UDELEŽBI NA TABELI Vsiljujejo se nam tale vprašanja: Ali bi bila udeležba še tako Upravni organ socialnega varstva naše občine kakor tudi Svet za varstvo družine sta pri svojem delu ugotovila, da je potrebno uvesti posebno strokovno preventivno delo na terenu in s tem omogočiti dolgotrajno strokovno delo z družbeno neprilagojenimi otroki in družinami. S tako preventivno službo bomo preprečili oddajo otroka v vzgojni dom ali celo odvzem otroka staršem. Vsa sredstva občine, vložena v tako preventivno službo, bodo mnogo bolj uspešna kot tista, ki se sedaj uporabljajo za odpravo že konkretnih primerov Upravni organ socialnega varstva občine ima v reševanju 135 družin z ogroženimi otroki in mladino, 68 mladoletnih prestopnikov, v reji je 52 otrok, v mla- loč rej ase : j' Mladinski drobiž Odbor tovarniškega komiteja LMS DOPISNIK V tovarni je vsak dan tudi nekaj smešnih dogodkov. Najbolj smešne, ki pa morajo vplivati vzgojno, nariši ali napiši in jih oddaj uredništvu! Bodi kratek in jedrnat! S tem prihraniš delo sebi in uredništvu. Piši o vsem, o čemer bi sam rad bral v časopisu! Mladinci in člani Kluba mladih proizvajalcev iz ladjedelnice »3. maj« z Reke so nas s predsednikom njihove sindikalne organizacije obiskali 13. avgusta. Ogledali so si tovarno in se posebej zanimali za izdelavo Dieslovih motorjev. delu. Vsi trije mladinci iz naše tovarne so se vrnili kot udarniki, vtem ko za učence IŠ Litostroja nimamo še podatkov. Za uspešno izredno delo jim čestita TK LMS z željo, da bi tako uspešno nadaljevali z delom tudi v aktivih. Pripravimo se za letne konference Tovarniški komite LMS je sprejel sklep, da se letne konference po aktivih opravijo do 15. septembra 1961. Na konferencah je treba prikazati vse uspehe in neuspehe aktiva in predlagati nove metode dela. V svojem delu med letom so mladinci opazili dobro in slabo; v dobro pripravljenih diskusijah naj skušajo to razčistiti. Posebna pozornost naj velja volitvam nove®- vodilnega kadra, da bo uspešno in z veseljem opravljal vse naloge. Pričakujemo, da bodo konference kar najbolj slovesne, dobro pripravljene in uspešnejše kot prejšnja leta. Po ogledu tovarne so imeli s člani TK-LMS in KMP podjetja kratek pogovor o načinu dela obouh organizacij in o vsakdanjih problemih mladine. Ob koncu so gostje povabili člane TK LMS in Kluba mladih proizvajalcev iz Litostroja na ogled njihovega podjetja. Pogovor so zaključili z željo po boljši povezavi med obema aktivoma. Prizadevni balincarji nam bo v celoti omogočeno, ko bomo dobili novo balinišče. Pripominjamo, da so balinarji sami, brez vsake pomoči podjetja zgradili svoja balinišča, ki po vrednosti presegajo več kot 300 tisoč dinarjev. Tudi novega nameravajo zgraditi sami brez vsake pomoči P. K. Izlet v ladjedelnico »3. maj« Na povabilo mladincev iz ladjedelnice »3. maj« iz Reke je mladinski aktiv Pločevinarne organiziral 27. avgusta 1961 izlet v ladjedelnico »3. maj« na Reki. Pridružili so se jim tudi člani drugih mladinskih aktivov in Kluba mladih proizvajalcev. Leta 1953, je bil na pobudo Cirila Venike, Oskarja Braza in Milana Dekleve, ustanovljen balinarski klub »Litostroj«. Od ta--krat žanje vedno večje uspehe, saj se je v letu 1960 plasiral celo v republiško ligo in je v letu 1961 prav dobro zastopal barve »Litostroja«. Tudi v občinskem in okrajnem merilu je po združitvi z našim društvom sekcija balinarjev dosegla lepe uspehe. Na troboju Trbovlje, Metalna in Litostroj so bili prvi v skupini in so tako pripomogli, da je naše društvo doseglo prvo mesto. Brigada se je vrnila Tudi v tekmovanju dvojic in posameznikov smo dosegli prejšnja leta lene uspehe, saj smo imeli celo republiškega prvaka tov. Ivana KoSa, v dvojkah pa Cirila Venika in Ivana Kosa. 1. avgusta se je vrnila mladinska delovna brigada iz Raven, ki je gradila stadion. Mladinci so imeli zelo lepe uspehe v svojem Balinarska sekcija ima težave z denarjem. V naše vrste želimo vključiti čimveč članov kolektiva, kar pa Drugo mesto za Litostrojčane Drugi mladinski peteroboj, ki je bil 29. in 30. julija na Ravnah na Koroškem, se je končal z zmago mladincev Železarne Ravne. Drugo mesto pa so osvojili mladinci Litostroja. Z malo več truda v odbojki ali šahu bi si lahko priborili tudi prvo mesto; šahisti so zasedli tretje, a odbojkarji četrto mesto. Prvi mesti so zasedli naši v namiznem tenisu in streljanju. Končni vrstni red: 1, Železarna Ravne, 2. Litostroj, 3. Železarna Jesenice in 4. Železarna Štore. Mladinci »Iskre« iz Kranja so odpovedali tekmovanje v zadnjem trenutku zaradi tehničnih ovir. Predstavniki mladinskih organizacij se niso še sporazumeli glede kraja za III. mladinski peteroboj. Za leto 1962 sta namreč kandidata za organizacijo »Iskra« iz Kranja in Litostroj. Ivo Sabol dinskih in vzgojnih zavodih .. r otrok, v evidenci 215 nezakonske: otrok, 35 posvojenih otrok, , r otroci padlih borcev in žrtev '!)ti šizma in 145 otrok z motnjah11 hs duševnem in telesnem razvoj®1, arr Pri obravnavanju teh prime1' so sodelovali učitelji in vzgoji" =31 lji s socialno zdravstvenimi kol® ,riI sijami, družbenimi organizacOT>r mi in socialnimi službami v P°J 1 jetjh, toda zaradi preobširne PD S; blematike in pomanjkanja strfcdi kovnega kadra ni bilo zažele®pe uspehov. Zato je svet za varSTOo družine sprejel sklep o ustanovi^ vi socialnega zavoda kot poselTOzi preventivne službe ljudskega 'po bora. v Pal Ta bo sodeloval pri splošneje prizadevanju družbenih in drz®Vo, nih organov pri reševanju soci%t; nih vprašanj, pri proučevanju 5 cialnih problemov, pri ana‘1 družbeno negativnih poiavov, organiziranju preventivnega d' za omejitev socialnih probleiPj pri uvedbi postopka proti sff šem, ki zanemarjajo roditelj1 dolžnosti. Nadalje bo posvetil sebno skrb nezakonskim otrok' in otrokom razvezanih starše^ pripravljalnem kazenskem stopku zoper mladoletnike in vajal strožji nadzor pri ta1 mladoletnikih, skrbel za odi otrok v zavod in nadzoroval P1 vzgojni proces med bivanjetf1 zavodu in pripravil vse za v®1 tev otrok, obravnaval otroke, mladoletnike, ki so bili oddan1, disciplinski center iz socialo1 in vzgojnega stališča in pri r®] vanju drugih važnih problefl11 ki se bo do pokazali kot nuj nit se uspešno opravi socialno P1 ventivno delo v občini. Zavod bo imel svoje poslovi prostore v bivši stavbi ob®" Šentvid, toda to le začasno, J so preveč oddaljeni od upravi1®; organa in bi bilo zato potret’ v j, pri gradnji šolske poliklinike 'h protituberkuloznega dispanz® nas je v ostrem zavoju ci s avil 'khovski policaj v debeta! lih dokolenkah in s pisanim turbanom, smo pod cesto globoko v prepadu zagledali nekaj, kar je bil nekoč tovornjak, a ob predrtem zidu lepo v vrsto zložene mrliče, ne vem več točno koliko, oziroma jih niti nisem štel, ker sem pogledal stran. Ljudje so zelo živahni, vsi so krilili in kričali. Niti niso bili preveč prestrašeni, kot da se jih trupla ne tičejo, kot da bi jih dogodek zabaval in dal d-uška njihovi zadržanosti. Treba je reči, da nam odslej ni bilo več treba vleči za nevidno zavoro, nego da smo kar pohlevno prevozili ostanek zadnjih milj do mesta, ki smo ga kmalu zagledali pred nami vrh hriba na pobočju, strmem kakor streha. »Simla — 7500 ft nad morjem (2280 m)« je pisalo na tabli. Rastlinstvo krog nas se je nevidoma spremenilo. Tropske rastline so zamenjala naša poznana gorska drevesa: borovci, smreke in listnato drevje, bilo je polno rododendrona in praproti. Mesto je težko popisati, na sliki je videti, da so po .strmem pobočm druga nad drugo posejane hiše. Na vrhu precej ozkega grebena se vije nad vsem mestom široko asfaltirano sprehajališče. Stavbe so zidane v angleškem elizabetinskem slogu: opečnati zidovi so 'samo opora sem in tja speljanemu rjavemu tramovju ter lepo rezljanim stolpičem. Povsod je zelo čisto. Mesto je vendar že preživelo najlepše čase. Odkar so Amerikanci med zadnjo vojno prinesli s seboj zračne klimati-zatorje, ki so dandanes že tako poceni, da si jih vsi lahko privoščijo (ne vsi, oprostite, ampak gotovo tisti, ki so imeli toliko denarja, da so se zatekli v to letovišče). se je pričela počasna, toda toliko bolj gotova smrt za to lepo mesto. Na vsakem koraku srečaš hotel, ki so pa vsi prazni. V mestu je še nekaj uradov države Pun.jab, ki oživljajo in prehranjujejo mesto in ki nas. Evropejce, primorajo, da se povzpnemo sem, vendar dajejo sedaj glavni utrip in vir mestu številni in po vsej Indiji zelo sloviti coffilegi. Srečaval sem gruče uniformirano oblečenih deklet in nato spet kolono modro oblečenih dečkov, ki so prav tako vseh muh polni kot naši fantiči koračili za svojim vzgojiteljem. Tu sem pošiljajo v učenje svoje otroke najbolj premožne indijske družine. Na sprehodu po mestnih uličicah sem videl, da je splošni pečat mestu ostal iz časov angleške nadvlade: hiše, pročelja, hoteli z livrejsmi, lite ograje na sprehajališčih z napisi angleških tvrdk ih na najvišji točki stoječa angleška cerkev z nagrobnimi ploščami srečno preminulih vladarjev. Jedilni pribor je bil iz Sheffielda, a straniščna školjka iz Glasgowa, vendar je bila tako počena kot angleški imperij, da ni več popolnoma požirala vode. Z vrha sprehajališča se razteza pogled na stotine kilometrov da- e vadiji je ogromno neizkoriščene vodne energije, ki čaka, da jo bodo zč£ ij'r®gIi v službo indijskega naroda. Vrata na indijsko tržišče so nam , p °ko odprta, vendar si bomo morali zaupanje indijskih kupcev pridobiti z vsestransko solidnostjo leč, doline so že v rahlem Somraku, a tam daleč zagledam himalajske vrhove, belo in veličastno verigo, ki se razteza od enega obzorja do drugega, kot bi ji ne bilo konca. Na levi se odraža Nanga Parbat, drugim ne vemo imena, ker jih je toliko, da jih ni mogoče niti prešteti, kaj šele, da bi jih lahko med seboj ločil. Na fotografijo se mi niso prijeli, kot vidite, ker nisem imel rumenice. To je znak, da so bili resnično daleč, za kopreno soparice, ki pa je s prostim očesom ni bilo mogoče onaziti. Več ur sem sedel in opazoval, kako so čedalje bolj žareli in prehajali v rdečo barvo večernega sonca. Premišljal sem, kakšen napor je potreben, da jih samo dosežeš. Pred menoj se je povprek raztezalo najmanj deset grebenov in prav toliko globokih dolinskih zajed, ki jih je treba vse premagati, če se hočeš dokopati komaj do vznožja teh kraljevskih gora. Cesta pelje še nekai milj dalje, a nato se neha in treba je vzeti noge pod pazduho, kot pravimo. Sprehajati se po uličicah je bilo prijetno, nobenih beračev ni bilo, ki bi nas motili, v ovčje kožuhe oblečeni gorjanci so hodili dostojanstveno in nas niso niti pogledali. Po mestu je polno velikih, močno kosmatih opic, ki gnezdijo po strehah, tam vrešče kot mačke in se spuščajo po žlebovih, spretno in hitro z eno roko noseč mladiče. Zdaj šele sem uganil, zakaj so bila okna v hotelu zamrežena z gosto žično mrežo. Pravijo, da kradejo kot srake. . Sicer pa je bil hotel zelo častitljiv, leseni pod je hreščal pri vsakem koraku, postelja in omare so bile rezljane v starem slogu in naslonjači so bili plišasti. Spal pa sem izvrstno, proti jutru je bilo celo zelo hladno. Megla se je dvigala iz dolin, a obzorje je bilo na tej višini jasno kot kristal. V zgodnjem jutru sem se odpravil na hrib, ki se dviga nad mestom, imenuje se Jaku (izgovori: Dža-ku). Bilo je tako mrzlo, da sem moral po površnik. Pozimi pade tu sneg le zelo poredko. Ce je sončno, je zelo toplo, čim se sonce skrije, prične mraziti, vendar ne pade temperatura nikoli pod ničlo. Zato so vse vodovodne cevi tudi tu napeljane po zunanji strani hišnih zidov. Ob poti na Jaku so se nizale številne hišice in vile z lepimi vrtovi. Vrh je na višini 2700 m, kar odgovarja višini našega Triglava. Razgled je bil lep, toda ovirali so ga mogočni borovci — in opice, ki so se zbirale v gručah okrog nas, vreščale in niso dale miru. Za vsak grižljaj so se pretepale. Na vrhu stoji kapelica, v kateri je pokopan sveti menih Jaku, "o katerem se imenuje hrib. Zelo je imel rad opice, zato jih je menda še dandanašnji toliko okrog groba. Točno se njegove zgodbe ne spomnim, vendar na to ta hip nisem mislil. Domislil sem se namreč, da ne bi bilo prijetno^ če bi se spravilo nate sto takšnih opic, kajti imele so zelo močno in lepo zobovje. S pomočjo domačina sem naveza^ pogovor z gorjancem, ki je počival na stopnici pred cerkvijo. Bil je otovorjen huje kot mula, na nekakšnem lesenem oprtniku je nosil težke vreče. Bila je sol, edino, kar rabijo od civilizacije. Nosil je hlače, kjer so bile našite krpe na krpi, in ovčji kožuh do pasu. Povedal je, da gre domov. Prinesel je sem kože, vrača se s potrebščinami. Kam gre? Pokazal je na četrti prečni greben nad meglami. Ocenil sem na razdaljo 40 do 50 km. Koliko časa hodi? Dva dni. Vprašal sem, če je nevarno zaradi zveri. Skomizgnil je pomilovalno z rameni in se zasmejal. Da podnevi ni, ponoči na prespi v kakšni koči. Sicer pa, kdo ve dan... Vprašal sem ga, če je daleč do meje s Tibetom. Odkimalje, da ni. Se trikrat toliko. Pričel je živahno nekaj pripovedovati. Prevajalec je povedal, da jih je mnogo pribežalo sem čez, da je tam hudo. Pokazal je s kretnjo na grlo. To je huje od zveri, je rekel. Prevajalec mi je nojasnil, da so ti ljudje imeli opravka vedno samo z zvermi in naravo in da jih je človeški Slikovita Indija sovražnik zelo prestrašil. Celi rodovi so prebežali preko gora. Dali smo gorjancu cigaret, nato je odšel pod svojim bremenom. Na nogah je imel iz usnja sešite opanke. Poklical je od nekie še tri tovariše in skupno so odšli Torej se le niso upali hoditi sami... me je malo strah, moram re kajti __ zjutraj navsezgodaj se .0d^°d 2 Ietali-šča v Ne Delhiju m letalsko vozovnico pr ti domu že v žepu, — do Delhi pa je ležala pred nami še vsa še sto kilometrska pot po sever ravnini Naš delegat je krepi pritisnil na plin. Bila je za m okus malo prehitra vožnja, zlas v teh _ okoliščinah indijskih ce: naselij in čudovito ravnodušn šoferjev ki vozi p0 sredini ces proti tebi, kot bi te sploh ne v deh. Tisti zmaga, ki ima bolj: živce ter dalj zdrži. Ceste so nan reč preozke za oba, eden moi zaviti v prah, a ker je rob asfali zelo oster in globok, je lahko : tudi nevarno. Naš voznik je im živce kot jeklene vrvi, samo 2 las je manjkalo, toda vseeno s se nam morali vsi umakniti. Njt gov Chevrolet je imel 150 KS t< se je večkrat zagnal na 140 ki na uro. Pri obilici temnih ser na obeh straneh ponoči, ko vi, nad cesto plazeč dim kravi ek c vega ognja po kolibah, v katei se luči žarometov ujamejo kot nepredirno zaveso, ne moreš nik dar reči, kaj se skriva za naslec njimi metri. Enkrat je komaj zs vrl pred razmehčano zemljo n cesti v katero so bili izdolbel globoki jarki, drugič pred ležeč kamelo in gručo ljudi, ki so žde na cesti krog nje, dokler ni ot stal v soju žarometov pred nan kot ukopan bel pes, treščilo ji pod nami zajavkalo in pot sm nadaljevali z enim samim žaro metom. Ko je čez nekaj mesece naš delegat v težki nesreči popol noma razbil isti avtomobil, se ni sem prav nič začudil. Noč se j nagibala že proti jutru, ko me j varno odložil pred delhijskim ho telom. Samo kakšni dve uri sta mi še ostali do odhoda. Že več noči nisem spal, v glavi mi je bobnelo kot v raztrganem bobnu, vendar nisem zaspal. Kmalu me je prebudil strežaj, ki je prinesel zajtrk. Bilo je še temno. Skušal sem se. osvežiti pod tušem, vendar se nti^ni posrečilo. Kot v snu sem zložil svoje stvari na taksi ter se odpeljal na oddaljeno letališče Palam. Ob cesti so že povsod žareli ogenjčki v temi, zrak je bil zadušljiv od dima, v soju luči so se svetile oči šakalov, ki'prihajajo v tropah prav v mesto. Opravil sem formalnosti. Sele ko so zahrumeli motorji ter smo se dvignili v žarečo progo bližajočega se jutra ter se je kabina Prijetno shladila, da me je pričelo zebsti v prepoteni srajci, sem se zavedel ter otresel utrujenosti in skrbi s sebe kot umazan popotni prah PROTI DOMU Zapustil sem svojstveni duh Indije, ki me je obdajal dva meseca. Nočem pretiravati, če govorim o vonju, s katerim je obdana Indija. Nočem se izpostavljati obsodbi, da posnemam Hemingwa-ya, ki je položil v usta svoji slikoviti Španki Pilar znamenito modrovanje o govorici vonja, če skušam analizirati vonj Indije: vlaga postane voda, v kateri se namakajo kože bufalov in zelene veje, dim kravjekovega kuriva, ki peče in se vleče leno kot megla, težak zadah po prisotnosti množice spotenih teles in končno opojni vonj dišavnih paličic, ki jih Indijci zažigajo zato, da prežene vse preišnje vonjave. Vse to je ostalo pod oblaki za menoj. V Evropi je bil zrak čist, dišal je po mrazu, svežini, vetru in gorah. Težko breme je padlo z mene, ko sem stopil z letala na rimskem letališču Ciampino in začutil trdna tla pod nogami. Bilo je povsem drugo okolje, drugačni ljudje so se prerivali krog mene, tu ni nihče več gledal za menoj. Bil sem osamljen, vendar kljub temu doma. Imel sem isti občutek kot Ljubljančan, ko se vrne z Gorenjske in v Šiški vzdihne: »No, pa smo doma!« Čeprav sem imel do Slovenije še daleč, je bil vendar to že naš, evropski dom. Konec Ob gradnji garaž za motorna vozila Na svojem zadnjem zasedanju je delavski svet med drugim razpravljal tudi o odstopu dela svojega zemljišča podjetju Ljubljana-transport. Občinski ljudski odbor je namreč odobril temu podjetju gradnjo novega objekta za tehnični pregled motornih vozil in gradnjo javnih garaž. Na ta način bi moralo podjetje odstopiti del zemljišča za novo obvozno cesto z odcepom iz Djakovičeve ceste in del gramozne jame za stanovanjskim blokom št. IV. Delavski svet je dal soglasje za odstop zemljišča le za del cestišča, za odstop zemljišča za gradnjo garaž pa bi morali vprašati poprej za mnenje stanovalce litostrojskih blokov št. IV., V. in XVI. Na zasedanju DS se je precej članov kolektiva, ki stanujejo v teh stanovanjskih zgradbah, upravičeno pritožilo, da je tudi v nočnem času v delavnicah podjetja Ljublja-na-transport stalno ropot, tako da je vsako spanje onemogočeno. Šoferji vžigajo motorna vozila z odprtim izpuhom, neprestano trobijo in povzročajo ropot. Tudi s stroji je ropot vsak dan večji — celo v nočnem času. To stanje pa se bo še poslabšalo v prihodnjem, ko bodo začeli uporabljati nove prostore za parkiranje avtomobilov ob Djakovičevi cesti, Zato se stanovalci upravičeno pritožujejo in bodo zahtevali tudi na zborih volivcev, da se temu napravi konec. Če se bodo gradile še javne garaže v neposredni bližini stanovanjskih blokov, bo vsako mirno spanje delavca po napornem delu sploh nemogoče. — me — LITOSTROJ NA DIAFILMU V sodelovanju s konjukturno-propagadnim oddelkom inašega podjetja je Zavod za šolski in poučni film Sava film pripravil barvni diafilm o našem tehnološkem procesu. Razvoj in planiranje livarske industrije rov, ne da bi natančno prouči svoj dejanski položaj. Zato so *< veda potrebne velike investicij1 ki pa ne vplivajo vselej na U boljšanje produktivnosti. V taki primerih bi bilo bolje moderni Na nedavnem metalurškem kolokviju v Tehn. visoki šoli v Zii-richu je direktor N. G. Hayek govoril o sedanjem položaju, razvoju in planiranju livarske industrije. Omejil se je na ameriško, evropsko in posebej na švicarsko hvarsko industrijo. Če zasledujemo produkcijo livarske industrije (siva lit;na, temperna litina in jeklena litina), ugotovimo, da je v Ameriki v zadnjih 5 letih nazadovala, v Evropi pa ostala na isti ravni. Če *pa pogledamo nekaj desetletij nazaj, vidimo v livarstvu vendar povsod velik razvoj. Zanimivo je, da livarska industrija ni šla svojo razvojno pot tako hitro kot druge industrijske panoge. Tako se je n. pr. celotni industrijski indeks v Nemčiji, računano za leto 1936, dvignil za več kot 270,0/o, v livarski industriji pa je dosegel le približno 160 °/o. Ta razvoj kaže celotno livarsko industrijo, medtem ko kažejo posamezne proizvodne veje precej različen razvoj. Nazadnje n. pr. proizvodnja nekaterih gotovih in polgoto-vih livarskih izdelkov: centrifugalno ulitih cevi, profiliranih kosov, radiatorjev, kopalnih kadi, peči itd., kajti vedno bolj jih nadomeščajo novi produkti, kot: azbestni cement, plastične snovi, lahke kovine in jeklene ploče- Zaradi zelo različnega razvoja v posameznih panogah livarstva v zadnjih letih (v Nemčiji se je n. pr. produkcija cevi in profili-ran;h kosov zmanjšala od 18 °/o v 1. 1950 na 14 Vo v letu 1960; podobno nazadovanje je opaziti tudi v Angliji in Franciji) je pričakovati, da bo pretežni del livarske proizvodnje odpadel na strojne ulitke za izdelavo vseh vrst, bodisi za avtomobilsko ali električno industrijo, kar bo krilo izgubo v drugih vejah livarstva. V ameriški avtomobilski in elektroindustriji pa se že danes bojujeta za prevlado Iahkokovin-ska in železolivarska industrija. Zato se morajo v livarstvu uveljaviti nove oblikovalne in talilne metode ter nove zlitine. Za Švico je ta razvoj še posebej pomemben, ker švicarski kupec ne gleda toliko na ceno kot na kvaliteto. Najnevarnejši konkurent livarskim izdelkom v Švici so izdelki iz plastičnih snovi, jekla, cementa, lahkih kovin, zlasti še, če bo njihova cena in kvaliteta za kupca enaka ali celo ugodnejša od livarskih izdelkov. Zato je nujno potrebno, da ostane cena livarskim izdelkom kolikor mogoče nizka, kar bo mogoče doseči z novimi tehničnimi izsledki, novimi metodami, modernejšimi obratnimi napravami, ugodnejšim dotokom materiala itd. Primerjava švicarske livarske industrije z livarsko industrijo v drugih državah je razmeroma težka. Relat;vna primerjava med Švico, Nemčijo in ZDA pokaže, da je produkcija na prebivalca v ZDA 3-krat, v Nemčiji pa približno 2-krat večja kot v ŠvicL Tu porabijo povprečno 150, v Nemčiji 100 in v ZDA 40 do 50 delovnih ur/t ulitka (Gr s). Pri tem je treba upoštevati, da v Švici ne ulivajo ulitkov za potrebe avtomobilske industrije niti kokilnega liva, kar predstavlja v Nemčiji in ZDA več kot 40 °/o produkc;je; mnogo manjša je v Švici tudi proizvodnja cevi in profiliranih kosov. V vsakem obratu je nujno potrebno, vzdrževati stalno kontrolo stroškov. Paziti pa moramo, da imamo res natančen pregled nad dejanskim stanjem v sami livarni in ne, kot je marsikje, kjer je livarna združena s strojegradnjo, da so tudi stroški obeh povezani. Zelo koristno je primerjati izdelke domače livarne z nekim drugim, sorodnim livarskim obratom, hkrati pa izmenjavati tudi druge delovne izkušnje. Moderni livarski obrati so danes zelo izpopolnjeni s številnimi novimi napravami, ki so večinoma avtomatizirane, z novimi to-pilnimi napravami, pri katerih igra pomembno vlogo električna peč, z novimi vrstami peska livarskih mešanic za izdelavo lastnih jeder in z novimi litinami. Glede planiranja in projektiranja ima vsak livarski obrat svoje specifične zahteve. Ne moremo n. pr. prilagajati načrta enega obrata drugemu, čeprav zelo podobnemu, kajti vsak ima svoje lastne delovne pogoje. Razvoj mora biti točno predviden in načrtno zasnovan. Planiranje lahko poteka po naslednjem zaporedju: 1. Najprej si postavimo cilj. Če Ie-ta ni točno začrtan, tudi najboljši načrt ne koristi. To je včasih težko, ker se tržišče nepre- Ustanovili smo KK Litostroj Iz skromnih začetkov v 1. 1956 se je v našem podjetju močno povečalo zanimanje za kegljaški šport, tako da je ena ekipa tekmovala tudi v plavem razredu Okrajne kegljaške zveze Ljubljana. Ta je bila vključena v kegljaškem klubu »Ilirija«. Zaradi takih uspehov smo resno začeli misliti na ustanovitev lastnega kluba, kar smo tudi eresničili. Dne 21. avgusta t. 1. je bil ustanovni občni zbor KK »Litostroj«, ki zajema krožka »Modelar« in »Turbino«. Želimo, da bi se v •kviru podjetja ustanovili še drugi krožki, ki bi imeli od 12 do 15 elanov. Vendar bi težko trenirali, ker imamo na kegljišču »Ilirije« tedensko samo dva termina po 3 ure. Za uspešen razvoj pa bi morali mnogo sistematično trenirati in si zgraditi predvsem lastno kegljišče. Posamezni člani kolektiva so se že obvezali, da bodo žrtvovali po nekaj prostovoljnih delovnih ur pri graditvi lastnega kegljišča. V zvezi s tem bi bilo potrebno pregledati možnosti za graditev kegljišča v okviru športnega parka, ki je v projektu. Za 14. obletnico našega podjetja je kegljaški klub priredil pokalni turnir v kegljanju, ki se ga je udeležilo 9 kolektivov: »Ljubljana«, »Poštar«, »Saturnus«, »Ljubljana-transport«, »Borec«, »Svoboda«, »Lek« in »Jesenice«. Naše podjetje bosta na tem tekmovanju zastopali dve ekipL Predvidevamo tudi mcdobratno tekmovanje, ki bi trajalo približno dva meseca, ker bi se tekmovanje odvijalo po »liga sistemu«, t. j., da bi nastopajoča moštva igrala vsak z vsakim. ŽIVAHNE LESENE FIGURICE časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni »redirk Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 343, odgovornega 458 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru stano spreminja, in je treba proizvajati to, po čemer je trenutno povpraševanje. Toda kljub tem in podobnim težavam mora biti trdno začrtana meja bodoče produkcije, in sicer glede na težo, kvaliteto, velikost, dimenzijo, višino produkcije, težave v zvezi s produkcijo itd. Zelo koristno za vsak obrat je skrbno proučevanje tržišča in vsestransko prizadevanje v zvezi s prodajo. 2. Ko je postavljen cilj, naj se prouči dejansko stanje v obratu z namenom, da se najdejo možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov in omejitev investiranja. Pri tem je najvažnejše razmerje investicij do možnega znižanja stroškov ter njihova hitra amortizacija in ne samo obseg investicij. Poznamo različne vrste livarskih obratov: za velike in težke ulitke; za serijske ulitke; livarne, ki delajo po naročilu, in take za maloserijsko ulivanje. Pri proizvodnji velikih in težkih ulitkov so investicije navadno zelo veli- jetja glede na sredstva in produkcijo in po določitvi najvišje možne investicijske vsote lahko začnemo s projektiranjem. Pri tem je treba znova planirati vsako razdelitev in ugotoviti, če je zares potrebna. Običajno se nam prvi načrt zazdi predrag, ker je preveč idealno zasnovan. Zato se oddaljimo od tega idealnega načrta, napravimo kompromis in šele potem pridemo do definitivnega načrta. O tem se je treba potem pogovoriti z vodstvom podjetja, ki določi še morebitne spremembe in izboljšave. V tem stanju planiranja se ne smemo izgubljati v podrobnostih, ki niso bistvene za celotni plan. Številni livarski obrati, zlasti taki za ulivanje malih ulitkov delajo to napako, da se pri planiranju odločijo za zviševanje produkcije za 10 do 20 %>, tako da predvidijo gradnjo novih prosto- zirati že obstoječe delovne pr° store in tako z manjšimi in vesti' cijami zvišati proizvodnjo. Dosti' krat pa tudi modernizacija # nujno potrebna. Posebno planiranje zahteva to . pilnica, ker predstavlja tekoč1 M železo velik del stroškov. Zato I M treba skrbno proučevati nove toW pilne metode. V zadnjem času * je izkazalo, da je električno tor l$l ljenje najbolj primerno tam, kjt,hv-je poceni električni tok. Iz vseh teh razlogov je torti tudi v livarstvu treba skrbn1 podpirati raziskovalno delo, Isdj le tako bo mogoče najti najboljš delovne metode, znižati prot vodne stroške in kar je danes > livarstvo zelo aktualno: pripravi6 se na tekmovanje z nevarnimi ^ konkurentom — novimi materi«1" (jeklom, plastičnimi snovmi, lat' kimi kovinami, azbestnim *e' mentom itd.). (Po »Neue Zuricher Zeitun**) VODA V GOSPODARSTVU ke in čas amortiziranja daljši kot pri proizvodnji malih ulitkov. Obratne naprave so tu zelo drage in večja mehanizacija je skoraj nemogoča. Zato morajo biti načrti za modernizacijo takih obratov skrbno proučeni; planirati je treba le najnujnejše, da bi bilo mogoče doseči pri eventualnem zvišanju produkcije čim hitrejšo amortizacijo. Vedno pa naj bo vodilni razlog pri modernizaciji in racionalizaciji znižanje proizvodnih stroškov. 3. Ko smo si na jasnem o dejanskem stanju in položaju pod- Dne 8. septembra 1961 se je v Lo-carnu sestala na 50. rednem zboru skupščina Švicarske zveze za vodno gospodarstvo. Na njej so med drugim obravnavali tudi pomen vode kot vira električne energije v primerjavi z drugimi viri. Izmed približno 92 milijard kW ur električne energije, porabljene v Švici, odpade med njenimi viri 21,5 milijarde kWh (23,4%) na premog in plin, 42,1 milijarde kWh (54,7 %) na tekoča in druga goriva, 23,4 milijarde kWh (25,4 %) na vodo in 5,1 milijarde kWh (4,5%) na les. V zadnjih letih se je zlasti povečala uporaba tekočih goriv na račun premoga. Še nadalje se izpopolnjuje gradnja hidroelektrarn, katerih proizvodna zmogljivost se bo od 19.5 milijarde kWh v letu 1960 dvignila do leta 1967 na 26,3 milijarde kWh. P< dlet Spričo perspektivne izčrpano* vodnih virov bo serveda v nadaljnji letih pridobila na pomenu proizvod nja električne energije tudi iz drv' gih virov. V poštev bi prišla tuj atomska energija, vendar so pri Ulj proizvodni stroški še vedno znati1 iznad gospodarsko dopustnih Gospodarsko zanimivejše utegni biti za Švico termične elektrarn spričo trenutno zelo ugodnih obeh glavnih virov — premoga olja. Termoelektrarne bi utegnile . no konkurirati hidroelektrarna^ 1 Vendar menijo švicarski strokovflJ*e ki, da niso še izčrpane vse zalo»j0 vodne energije in da se proizvodi^ električne energije iz vodne glede stroškov nakazuje v bližnji Pjbrj hodnosti še ved-no kot ena najcefl? ših. (-*1 »♦Kip mladosti«« bo naš? V počastitev 20. obletnice revolucije in razpisa CK LMS je TK LMS Litostroja razpisal tekmovanje mladinskih aktivov, ki se je začelo 15. avgusta letos in bo trajalo do maja 1962. Tekmovanje vodi posebna komisija, ki zbira vse potrebno gradivo o delu aktivov in ga ocenjuje. Člani komisije bodo o opravljenem delu TK LMS dostavljali mesečna poročila. Ocenjevali bodo po naslednjih kriterijih: odstotek včlanjene mladine, organizacijska utrditev aktiva, iskanje novih oblik dela v aktivu, število delovnih ur (v odstotkih) pri ureditvi športnih objektov in ostalih delovnih akcijah, število športnih tekmovanj v vseh panogah telesne kulture med aktivi in podietji in aktivnost mladine v »KLUBU MLADIH PROIZVAJALCEV«. TK LMS bo najboljši aktiv nagradil s 30.000 dinarji in s prehodno zastavico. Drugo plasirani aktiv pa z 20.000 dinarji, ki naj bi jih aktivi uporabili za izlete in nakup športnih rekvizitov. Razen teh nagrad bo CK LMS ob zaključku še posebej nagradil pet najbobših organizacij v Sloveniji, ki bodo vključene v tekmovanje, s športnimi rekviziti v vrednosti enega milijona dinar- »a »t od Ug y;tn !» fai jev. Najboljša organizacija dobila v trajno last »Kip ml»“j sti«. Za uspešno izvajanje tekmot1 jn< nja pričakujemo pomoč družb1 ‘ nih organizacij podjetja, saj Dod e, telesno vzgojni objekti omogo^ [0 vsestransko udejstvovanje delo«! nih ljudi in mladine v tel*511 kulturi. tri >Si DROGI V SLOVENIJI Ekipa dvigalcev uteži je imela v mesecu avgustu dve prijateljski srečanji. V prvem dvoboju so se naši dvigalci pomerili z Velenjem in ga premagali s 192 kg prednosti. Pri tem dvoboju so bili najboljši Pestator '(320 kg), Žagar (317 kg triatlon), Juretič in Fortuna, pa tudi Rojc, Toni in Jerak niso razočarali gledalcev. Ek pa Litostroja je na tem tekmovanju dvignila skupno 1443 kg. Drugo srečanje, katero se je zopet končalo v korist Litostroja, so imeli dvigalci s Kočevjem. Tudi na tem tekmovanju smo dosegli razliko 152 kg v našo korist. Litostroj je imel do sedaj 10 srečanj z desetimi klubi, od ka- dihi De terih so se vse končale v korist. Statistika je pokazala, je TAK Litostroj na II. mestu . Sloveniji, pred njim je še ekiP ’ »Ljubljane«, ki je tudi držaD| * prvak. Bela žogica bo poskočila: Glede na veliko zanimanje za mizni tenis je bila pri nas pred K**. _ii iiaa ^)i cu ui F kim ustanovljena namizno-teničj St: sekcija. Sekcijo bo vodil Janez Pr^. Im, člani bodo lahko trenirali v sta* j zraven ambulante vsak ponedeU® "t sredo in petek. P. *■ 9tj Piši DOPISNIK o stvareh, ki jih je tre' Ov ii pohvaliti, a tudi o tistih, ki jih treba grajati na tvojem terenu v komuni! trj kr Počitniški drobiž Pred odborom kluba so velike naloge, ki jih bo lahko reševal le z vsestransko pomočjo vseh članov in matičnega društva. Ike Končno emo sklenili. »Smo sklenili,« pravim, ker so bili vsi otroci takoj za to; potem tudi žena ni imela več pomislekov in moje odločujoče besede sploh ni bilo treba. Tako mi je sklep: »Na Sorico bomo šli za teden dni,« padel ikot zrela hruška z drevesa. skrilo za Blatnikom, že emo bili na mestu. »Da je ie vreme,« je dejala žena, ko em ziutraj odpahnil polknice in Program tekmovanja šahovskega kluba za jesensko sezono: 1. v počastitev dneva Republike medobratni ekipni šahovski turnir. Zmagovalna ekipa bo prejela v dar prehodni pokal šahovskega kluba. 2. v mesecu novembru se bo pričel turnir posameznikov, članov šahovskega kluba. Trije najboljši igralci bodo prejeli praktična darila. 3. meseca oktobra bo redni brzo-turnir članov šahovskega kluba. Zmagovalci na teh mesečnih turnirjih bodo prejeli praktična darilca. 4. šahovski klub se bo udeležil tudi vseh tekmovanj, na katere bo povabljen na območju ljubljanskega okraja. 5. v mesecu decembru se bo verjet- no pričel turnir sindikalnih moštev za prvenstvo ljubljanskega okraja. Turnirja se bomo udeležili z dvema ekipama. ANTON SUITA In smo se odpravili — pravzaprav odpravljali, ker se je začelo že v soboto in je trajalo preko nedelje tja do ponedeljka popoldne. No, tedaj je bila nazadnje vsa potrebna krama — od žoge, rezervnih hlačk in platenčka s posodico v posebne namene pa tja do suhih krhljev in sliv (za vsak primer) — po vseh predpisih zapakirana in naložena, deloma v dobrodušen prijateljev avto, deloma na prtljažnik super specialke NSU Lux 200 ccm. Lahko mi verjamete, da pri vsem tem niti ene stvari ne bi našel tam, kjer bi jo iskal. Stvar ni bila preprosta: štirje otroci (eden bo po sklepu »hišnega sveta« ostal pri stari mami za vzorec), žena, šofer in po prloravah že res najbolj potreben dopusta — izmučeni očka! Skozi Selško dolino in naprej v tiste serpentine do Sorice in čez Rob je šlo Otar urno. Ni se še sonce dobro sem zjutraj odpahnil polknice in so otroci kot piščanci silili v naju: »Očka, kam bomo šli danes? . . . Mami, kdaj bo pa zajtrk? . .. Očka, daj žogo in loparje za perjanico... Mami, patke bula Tanki, mamiii . . .« Počasi se je le vse uredilo — še moje kosti, ki so bolj »na rahlo« za trda ležišča. Sicer sem moral čez dan tam okoli Možica mlajši dve nekajkrat skoraj privezati, da ju ni odnesel veter v Baško grapo, vendar »vreme pa je le bilo« . . . Da, čudovite so planine v cvetju in soncu — megle in veter pa dež jim vzamejo dokaj prijaznosti. Tudi take sem doživljal in kolikokrat! Toda — dopust v megli in dežju! ... Pa je bil, ker pač še vedno velja, da »dež za soncem mora priti in za dežjem sonce biti« in mi smo v to obdobje padli prav nekje v sredo. Ce ne bi bilo žlahtnega vonja po žametnih murkah in pokošenih planinskih travah, bi bilo prav gotovo dolgčas. Sedim na ležalniku in listam po najnovejši številki »vzgojnega« tednika TT; tudi otrokom je všeč in eden bi rad prvo, drugi zadnjo stran, naj- mlajši dve pa kar celo številko $ vsem tem je zanimivo, da ti dve ib v šolo še ne hodita, pa bi tako ra‘| »brali«), »Bomo rajši pogledali za jagodan sem preusmeril živo zanimanje otr j( za časopisne zadeve. Dobro je vžž8[' in razkropili smo se med šavje skale ob cesti pod kočo. Vendar jjj za dolgo, kajti sredi naj debelejših^ najbolj rdečih jagod je zasikala ta črna vrv. Pred odhodom na Sorško plan sem v razgovoru s prijateljem on„-nil tudi kače. »Kaj bi tisto! Toh|l so jih menda že videli, pičila pjL* še nobena ni nikogar,« me je zavrilg Vse v redu, toda zakaj bi moral h™ prav jaz prvi — in sem rajši sam I čil tisti zvitek in to zelo izdatno j kolom — za vsak primer, čep?, menda ni bil strupenih zob — kdo« pač preskušal tako reč na svoji k®« Z jagodami je bilo za tisti dan »1 nec. t i« Kljub vsemu smo preživeli šest 'J pih dni dopusta, tako da najml"! še zdaj večkrat pravi: »Se' šla u-^ Solico, še . . .« Jaz tudi — seveda, , prav me je dopust nekako zdelal . veste taka stvar le ni za vsak o EtC s sl t^TO H. LJUBLJANA, SEPTEMBRA 1961 ‘j Prof. inž. ALBERT STRUNA bkoriščonip vodnih m oči n ii \ / 7fltonii JLItVI lOUUII 1 v V VUII1II III v Ul II \ i i r LlilUIIU PRILOGA ŠTEV. 2 Časopisa »Litostroj« ŠTEV. 9 SEPTEMBER 1961 OB POSVETU O VODNIH TURBINAH ŠT. 9 Naglo naraščajoča potreba po energiji širom po svetu narekuje kar najbolj ekonomično in čim temeljitejše izkoriščanje energetskih virov. V tem, čedalje zahtevnejšem tekmovanju izraba vodnih moči ni na zadnjem mestu; zraven resda bolj ekonomičnih kaloričnih veleelektrarn vodne turbine kljub temu še niso izgubile svojega velikega pomena, v določenih okoliščinah pa se jim tudi v prihodnje obeta nedotakljivost v avtonomnem področju, pri čemer jim ne bodo ogrožale obstoja niti jedrske naprave, ki bodo prej-kone — namesto kaloričnih — prevzele osnovno obremenitev v kompavndnem elektriškem gospodarstvu. aos' inij v od tu< Po teh v dikih imajo še mnogo n« e.tujočo bodočnost vse akumu-"3 °Uske naprave s črpanjem ali nel 62 tega, ker so neogibno po-ari 6bne za kritje obratovalnih ko-c' lc> rabijo kot rezerva pri zasto no? h v kaloričnih elektrarnah in r* Pomanjkanju vode za pretoč-6 hidroelektrarne. Tudi slednje dni| ^o lahko ostale še v konku-"nei> zlasti če bodo vključene v nel j *.°vanje t. i. večnamenskih «) °dnih naprav. — -Spričo take perspektive se tudi uSoslaviji napoveduje še dolgo-tjl *na dejavnost v turbinskih l(j^ fadnjah, ne nazadnje že samo ; 1 ugotovitvi — ki je tako znana )t> I Priznana v mednarodnem tur-inskem svetu — da vodni po-'q' nvlcti, - hi je vreden izgradnje, jjjj esega lastne potrebe in bi ga j0y. lo treba upoštevati v celotnem 'ropskem programu. To prav ^sebej velja za celotno kraško *dročje vzdolž Jadranskega °rja, od koder bi pozimi odveč-> energijo oddajali v inozem-i v°> poletni primanjkljaj pa bi Pokrival iz elektrarn v Alpah. iaŠ* svetu tudi ni neznano, da so d* hnično največje težave v tesni 0 ' s terenskimi pogoji, ki nacij) kujejo obsežne in tudi mate-tfi ?too zelo zahtevne ukrepe, da 1 se z njimi preprečile nepriča-“vane izgube vode po bolj ali i: ®n0 znan h podzemeljskih toko- n- 01 Vse doslej Jugoslavija ni za-res>, ,ajala za inozemstvom pri raz- .''ju in gradnji turbinskih agre-*‘0v in tudi njeni uspehi na tem ročju žanjejo nedeljena pri-l?uja. No, ne glede na to pa že zen — in komaj popoln — po-v turbinsko ustvarjanje dru-“ narekuje nadaljevanje te — I irii*v°nalne — zvrsti naše indu-ijsKe dejavnosti. Vsepovsod nro" n^s ne samo na naši ceni — beležimo veliko novih do-•zkov m vsestranski napredek v 3 stroki nasploh, iz česar vsega mogli že sedaj privzeti to ali “o koristno pobudo. KAJ JE NOVEGA IN VELIKEGA V TURBINSKEM SVETU? Med večnamenskimi vodnimi napravami prednjači po velikosti in pomembnosti Assuanski jez v Z AR, po katerega dograditvi se bo ppvečala poljedelska proizvodnja dežele za 50%, industrijska pa 'lahko za 100 %, ne glede na to, da bo za vselej odpravljeno vprašanje katastrofalnih poplav reke Nila. Velike zajezitve grade tudi v Aziji, na reki Ping (420 km severno od Bangkoka) za 560 MW moči in hkrati za namakanje 4050 km2 ter v Indiji (Bhakra-Nangal) za 1050 MW in za namakanje 26.000 km2 plodnega sveta. S črpalnimi akumulacijskimi napravami so -začeli 'urejati vodno in energetsko gospodarstvo tudi v ZDA, pri čemer imajo za to inačico največji agregat za 25 MVA in s 37.500 KM za črpanje, medtem ko je največja čnpalna akumulacija na svetu še vedno v Evropi pri luksemburški napravi Vianden z 8 agregati 'in 640 MW za 300 m tlačne višine. Iz literature so dalje dosegljivi podatki o veleturbinah v ZSSR, na Japonskem, v Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki, -kjer bo na primer Brazilija z izkoriščanjem 1900 m skupnega padca reke Rio Negro pridobivala 7000 MW. V Evropi je treba na tem mestu omeniti načrtno izgradnjo reke Rodana od Ženevskega jezera do Sredozemskega morja, pri kateri za Montelimarjem prihaja na vrsto dovršitev naslednje stopnje Le Logis-Neuf. V Nemčiji sta v delu Hotzenwaldwerk v Sohwarzwaldiu in elektrarna Trier za 380 m3/s s tremi cevnimi turbinami na Moseli. Ob tej pridobitvi je vredna omembe še zanimivost, da je is 13 stopnjami oziroma nas kupci naših turbin še bolj spoznali in razumeli. S tem člankom bomo dali dovolj snovi za razpravo, ker hočemo, da bi bila le-ta čim plodnejša. V marsikaterem pogledu namreč pričakujemo koristnih nasvetov, kritike in pomoči. Kje je za naše projektante, konstrukterje, proizvodne delavce in monterje boljša šola, kot so dolgoletne izkušnje pogoncev iz naših hidroelektrarn? Zal povezava med njimi in Litostrojem ni bila vselej dovolj trdna, zasledovanje pogonskih izkušenj pa neurejeno. Naj simpozij vsaj delno nadoknadi, kar smo zamudili! MORDA JE KDO ŽE POZABIL Zgodovina Litostroja sega nazaj do osvoboditve leta 1945, ko je bilo treba z vsemi silami poprijeti za obnovo in hkrati že pripravljati temelje za industrializacijo dn elektrifikacijo države. Spočela ga je zamisel takratnega ministra za industrijo tov. Leskoška, ki je hotel Dostaviti podjetje za izdelavo onreme rudnikov in metalurških obratov. Tej osnovni misli se je prav kmalu pridružila potreba no industriji hidroenergetskih strojev.. Zamisel je dobila stvarne oblike leta 1946, ko so se v pripravah za 5-letni gospodarski načrt vedno jasneje kazali obrisi bodoče industrializacije. Skoro hkrati so se začela projektantska dela za dva »giganta petletnega plana« — tovarno »Ivo Lola Ribar« v Železniku in podjetje »Litostroj«. Tovarna v Železniku naj bi prevzela izdelavo opreme za metalurgijo, Litostroj pa hidroenergetske stroje. Za odločitev, da se »Litostroj« postavi v Ljubljani, je bilo več (Nadaljevanje s 1. strani) ogroža kavitacija, z uporabo kro-movega ali kromnikljevega jekla v obliki plošč in ustreznih elektrod. ZAKLJUČEK razlogov. Med temi je bila zelo pomembna okoliščina, da je Ljubljana z bližnjo okolico irnela na razpolago specializirano deloimo silo, ki je bila pred desetletji še zaposlena v bivših Strojnih tovarnah in livarnah in je v letu 1946 delala po raznih livarnicah in v dveh skromnih podjetjih, ki sta se prav do tega leta ukvarjali z izdelavo malih vodnih turbin. Z združitvijo teh podjetij v novo ustanovljeni Litostroj smo prišli do jedra delovne sile in hkrati obdržali v svojih rokah nad stoletno tradicijo gradnje vodnih turbin na Slovenskem. Konec leta 1946 je »Litostroj pričel graditi svoj prvi objekt — livarno sive litine. Ta je pričela obratovati 1. septembra 1947. Naslednje leto je stekla strojna obdelava še v omejenem obsegu in v začasnih prostorih, toda na pomlad leta 1949 se je že preselila v novo, sodobno obdelovalni,co, opremljeno za individualno proizvodnjo, kakršno zahtevajo vodne turbine. Pogonu smo nato predali livarno jekla, kovačijo, plo-čevinarno in tako dalje. PRVI VPLIVI Iz sestavka, ki prikazuje z nekaj podatki in primeri razvoj in napredek v stroki vodnih pogonskih strojev v svetu, izhaja, da bo izkoriščanje vodne moči tudi v daljši prihodnosti še ostalo avtonomno področje v strojni tehniki in da bo parno in jedrsko energetiko vselej lahko dopolnjevalo. Gradnja vodnih turbin in zanje potrebne opreme potemtakem še zdaleč ni v zastoju. V Jugoslaviji je treba spričo njenega velikega vodnoenergetskega potenciala tej stroki posvečati še večjo pozornost in skrb od dosedanje. Še bolj pa iz naše ožje — toda ne nedosegljive — zgodovine, ker se je vsakršna premajhna vztrajnost dosledno posebej maščevala z »nerazvitostjo«, na katero se tako radi sklicujemo, to pa marsikdaj že kar iz neke lagodne tradicije. tvrdkam. To dejstvo, ki sicer ni vplivalo na funkcionalnost stroja, ni imelo negativnih posledic za Litostroj v prvih letih njegovega udejstvovanja, to je v tako imenovani planski dobi. Kasneje pa, ko je podjetje prešlo na komercialno poslovanje, nas je marsikatera bridka izkušnja poučila, da bi enostavnejša zasnova pomenila nižjo ceno. Povedano velja za turbine same. Kar pa zadeva avtomatske regulatorje vrtilne hitrosti, je treba ugotoviti, da je Litostroj zaradi ustvarjalne sposobnosti svojega projektantskega kadra razvil izvirne zasnove, samo princip za regulatorske glave AT si je zamislil po švicarskih vzorih. CENE SO PRIČELE ODLOČATI Že omenjena tradicija ni zadoščala za začetek proizvodnje vodnih turbin, zlasti ne, ker je pro- . gram elektrifikacije zahteval izredno hitro dobavo dokaj velikih pogonskih strojev. Naše delavstvo se je sicer natančno zavedalo, kaj so vodne turbine in v kakšni kvaliteti morajo biti izdelane, toda niso imeli potrebnih načrtov, niti izkušenih projektantov in kon-strukterjev, ki bi jih lahko pripravili. Naslonitev na katerokoli tujo turbinsko tvrdko je bila edino umestna in nujna. Že leta 1946 smo iskali — brez uspeha — stike na Češkem. Prav tako so ostala brez uspeha pol-drugomesečna pogajanja v ZSSR naslednje leto. Izjalovila so se tudi prizadevanja, da bi dosegli tehnično sodelovanje s tovarnami vodnih turbin v Italiji, Franciji in Švici. Šele s tvrdko Voith iz Heidenheima v Zahodni Nemčiji je končno prišlo do pogodb za skupno izdelavo opreme za HE Vuzenica, Mariborski otok, Zvor-nik, Medvode, Jajce II. in Vrlo II. Nemški sodelavec si je izgovoril dobavo gonilnikov, za katere ni hotel dati iz rok risb hidravličnih oblik, ter izdelavo avtomatskih regulatorjev vrtilne hitrosti, za katere je smatral, da natančnost naše obdelave še ne zadošča. Prevzel je dobavo tudi tistih delov, ■ki jih v Jugoslaviji tako ne bi bilo mogoče dobiti, to ie turbinskih gredi, instrumentov, tesnilnega materiala itd. Vsi ostali sestavni deli opreme pa so bili izdelani v Litostroju po Voithovih načrtih. Povsem razumljivo je, da so risbe, ki so prihajale iz Nemčije, vplivale na konstruktorje »Litostroja« pri pripravljanju tehničnih risb za tiste turbine s pomožno ooremo, za katere se je Litostroj odločil, da jih bo izdelal samostojno. Nemški vpliv je bil v glavnem pozitiven: tuje risbe so nam omogočile hitrejše konstruiranje in preverjanje pravilnosti naših računskih postopkov, kar je konstrukterje navdajalo z neob-hodno potrebnim občutkom gotovosti, ki ga jim takrat še pomanjkljiva izkušenost ni mogla dati. Tudi v tehnološkem pogledu so prispevale k razjasnitvi pre-' nekaterih vprašanj. Po drugi strani pa ie bil ta vpliv zaradi ne najbolj enostavnih projektov turbin tudi negativen. Tudi naše lastne zasnove takrat zato niso pokazale tiste enostavnosti, ki bi jo lahko in ki je lastna nekaterim severnoevropskim in francoskim turbinskim Po nekako 5 letih naše turbinske proizvodnje so se pogoji za dodeljevanje investicijskih kreditov močno zaostrili. Investitorji so postali zahtevnejši v pogledu kvalitete in cen. Pogodbe za dobavo strojne opreme niso mogle več ostati le bolj ali manj ohlapna formalnost, temveč so začele natanko navajati dolžnosti dobavitelja glede na rok, tehnično izvedbo, prevzem itd. Za razliko od jektanti niso smeli več begati od rešitve do rešitve, prepuščajoč se svojemu osebnemu okusu, pri čemer bi nekatere sicer dobre izvedbe opustili že prej, preden so bile v pogonu preizkušene. Zadušitev teh osebnih stremljenj pri oblikovanju tehničnih zamisli, ki so izstopale iz okvira gospodarnosti in vnašale v proizvodnjo preveliko pestrost, 'je bila zadosti težka naloga. Zaradi treh ali morda tudi več let, ki pretečejo od projekta na deski do prvih izkušenj montiranega stroja, ni bilo lahko ostati pri prvih zamislih. Projektant išče novih in zanesljivešjih izvedb vse dotlej, dokler mu praksa ne potrdi pravilnosti njegovih zamisli. Nove zamisli in izkušnje pa so se lovile ... Druga stvar, ki je bila neob-hodna pri ‘ stremljenju k večji ekonomičnosti projektov, je bilo slovo od livanja kot glavnega in osnovnega ' proizvodnega postopka. Dandanes so lite turbine, z izjemo prav ■ majhnih izvedb, že prava redkost. Vsi sodobni izdelovalci vodnih turbin varijo sestavne dele, s čimer dosežejo manjše teže, nižje cene in večjo natančnost. Prehod na varjene turbine je bil tudi za Litostroj ŠTEVILO IZDELANIH TURBIN F« FRANCISOV E TURBINE H’ KAPL ANO VE TURBINE P-- PELTONOVE TURBINE S - SKUPNO F S /9467 47 52 53 54 r 55 LETO L J I 1,1 I r^TT** . 1 T «« «o m,/ '4 57 ' 56 : 59 rJ960 ’ prej so bile podpisane le še na osnovi ponudb, ki so jih investitorji pričeli primerjati s ponudbami tujih izdelovalcev vodnih turbin. Pod temi pogoji se je moral Litostroj — čeprav edina tovarna vodnih turbin v Jugoslaviji — otresti dotedanjega monopolističnega poslovanja. Če je bila poprej važna tonaža izdelane opreme, so pričele sedaj odločati cene, hkrati s sodobnimi tehničnimi zasnovami. Projekti naše opreme in njena kvaliteta so se morali dvigniti na svetovni nivo, naše cene pa ustrezno znižati. Nastopil je novi čas, čas komercialnega poslovanja. Posledice preorientacije so bile pozitivne. Projektov strojev in naprav nismo več pripravljali samo z vidika funkcionalnosti, temveč tudi ob kar na j več ji štednji izdelovalnega materiala, ki je postal zlato. Ponudbe za turbine, s katerimi smo se pričeli udeleževati -inozemskih licitacij, so bile pokazatelj naših prizadevanj: po težah in cenah smo se vedno bolj približevali svetovnim povprečjem. Višja ekonomičnost projektirane opreme je terjala še nekatere druge korenite spremembe naše dotedanie prakse. Projektanti so morali svoje zasnove čimbolj poenotiti in si prizadevati najti rešitve, ki naj postanejo trajno značilne za Litostroj in predmet le malenkostnih izboljšav v teku let, če bi to zahtevale pogonske izkušnje. Pro- gulacijskimi črpalkami, pri * terih smo od zobniških prešli na vijačne. NOVA SODELOVANJA S TUJINO s Referenčne liste turbinskih Pj jetij niso popisan papir brez vi' nosti. V bojazni pred tvegan, se kupec največkrat odloči za ročilo turbin pri tej ali oni t»r' ki šele takrat, ko je skrbno P1 študiral njene dotedanje doba' Tako je povsod v svetu in 1’ pri nas ne more biti drugače. V primerih, ko so invesfrt potrebovali turbine v močeh razsežnostih iznad dotedanjih tostrojskih izvedb, ali za P8’ na katerih Litostroj še mi ime' kušenj, je povsem razumljiva so gledali investitorji z nezauP njem na domačo tvrdko. Ker mostojne dobave Litostroja 1 niso prišle v poštev, smo sc v kih primerih in v sporazum11 investitorji ponovno zatekli k delovanju z inozemstvom. 1 je bilo na primer pri visokot nih turbinah za HE Bistrica.] jih je Litostroj izdelal v sod6* vanju s švicarsko tvrdko milles, s turbinami za HE SP izdelanimi skupaj s Voithoim prav tako bo tudi s turbinama HE Senj. Sodelovanja z izkh* nimi tujimi turbinskimi tvrdk8 ne odklanjamo, odklanjamo pri tem licenčne pogodbe, nas za daljši čas vezale na čenega partnerja. Sodelovanj6 iščemo le od primera do prim6 pri čemer pošljemo vpra$a vsem pomembnim evropskim 1 binskim tvrdkam, kot so Ch-milles v Švici. KMW in Nohab Švedskem, Neyrpic v Fran6 Riva in Toši v Italiji, Vojt11 Nemčiji itd. Kot sodelavca si sf paj z investitorjem izberemo 1 tvrdko, ki ponuja tehnično ustreznešo opremo ob najdlr nejši ceni. Tako potegnemo i nujnost, zlasti še, ker so bile zahtevane vedno večje turbine, za katere naše livarske kapacitete niti ne bi več zadoščale. Gospodarnost je namreč postala osnovni pogoj tudi pri projektih celotnih hidroenergetskih objektov, ki so navadno glede na stroške instaliranega kilovata cenejši, čim manjše je število agregatov in čim večja je njihova moč. Ta okoliščina se jasno odraža v povprečnih letnih vrednostih konjskih moči po turbini, ki so na splošno v naglem porastu iz leta v leto. Tretja neizbežna nujnost pri prehodu na komercialno poslovanje pa je bil preudarek, ali je, umestno izdelovati posamezne " drobnejše dele turbinske opreme v Litostroju ali ne. Prejšnje čase je bila namreč navada, da smo skušali izdelati sami čim več. S temi doma izdelanimi deli, kakor so bile na primer visokotlačne armature. zobniške in krilne regulacijske črpalke, različna tesnila in tako dalje, smo imeli potem dostikrat pri sta vi jan ju v obratovanje več težav kot s turbino samo. Pod vtisom razsežnosti naših izdelkov nismo mogli razumeti, da je tudi pri izdelavi neznatnih delov opreme potrebno posebno znanje in izkušnja. — Pokazalo se je, da je take dele opreme pametneje naročiti pri specializiranih tvrdkah, v a čeprav v inozemstvu. Pri tem je nastopila še dodatna možnost, da smo hkrati lahko posegli po najsodobnejših iz-' vadbah, kakor je bil primer z re- tvrdke v ostro konkurenčno b° bo in jim onemogočimo, d;1 nam vsilile visoke cene ali ,, starele tehnične rešitve. Smab mo. da je ta pot pravilna, "ietg ustreza tako interesom kupca 11 ■ Litostroja. Naj poudarimo, da so vse 'jl^' vedene tvrdke pristale na sod61, vanje z Litostrojem pod pogoj1! so zelo podobni pogojem iz n®5 ■ prvih kolaboracijskih pogodb v t. K TU*' Voithom. Razlika je, da Litosji,^. ju pripada tudi izdelava večjflj^ dela regulacijskih naprav. .Jhiis LETA TEŽKIH PREIZKUSE1" ne Medtem ko so do leta 1965 6i ten ročila za turbine dokaj kontib|do( rano dotekala, ker so invesb6 dvi sledile trdnim elektrifikacijsh če ■ načrtom, se je tega leta P<^° Jo docela spremenil: investiranje »eč droenergetskih objektov je “ ny začasno ustavljeno. trif Ta sprememba, čeprav šir” atf, gospodarskega interesa, je bfla( Dve Litostroj hud udarec, ki ga sP tea čo specifičnosti našega stroji1* i,0 parka ni bilo mogoče prebil M čez noč. Rešitev bi bila v žanju turbin, toda izvoz je ta%i napravil šele svoje prve skrb® korake. Nenadna osvojitev trgov In takojšnje izvažanj6 j žar ustrezni višini nista bila rA j ča. Nastali položaj je bil t°‘i tac kritičnejši, ker je prišel iznen8. tcv in nas našel nepripravljene.^ »a! . silil nas je k razmišljanju, polno zaposliti naše ' osebje ^ ko, ekonomično zasesti strojni P8,, k-. Pokazala se je nujnost po uyi. nju novih proizvodov. Uvedli jih. Uspeh seveda ni bil tako)- bi in 27. marca 1956 je proizvo konferenca Litostroja ugotaV11 a]j la, »da so proizvodne kapac^ ta, pogona s predvidenimi n aro1 (Nadaljevanje na 3. stra: "‘'L, Wsftt Oh VvhfifrotLt /' $)0**njfra?«(/ DFuimt m DHruce »Oqrfl* \ Slapovi Une &beograd • Bugojnc »iZvornt* Vla&entca e Maoo/lcvac Maduvit* SARAJEVO Jarugc Ptrtiča * \ •Jablanice "j s X»*#n Srod * Stariča v »S »mireča MUSCUČO’ •jr*\ 4 +l{Y*rpviči. \ w rfruo-co s =e"'"1 *.6?,■. t • Glava Zt>t • S/op ZfN/ I , riroGfiAO v-^ 'sttcijpif * / limit S*0F.f * Žmavc* „ -» 8ege»me 'Starec. . Tf~ F«7«'' > » » .» SoSftfcc HIDROELEKTRARNE Z LITOSTROJSKIM/ TURBINAMI (Nadaljevanje z 2. strani) ‘ S Jasedene do konca prihodnjega [, r®ta, dočim pomenijo za konstrukcijo le zaposlitev za 6 me-. ni secev. Na vidiku so centrale Glo-jelibočica, Ožbolt in Rama, vendar ji, Ji mnogo verjetnosti, da bi pri-aš do realizacije teh naročil še v tem letu. S[| Kljub težkim časom za našo , Mislijo, da nam hidroelektrarne “ ne bodo eeč potrebne. Električna l ni samo kri industrije, irlirff11’®5 tudi osnovna potreba so-ti4d • 6£ra življenja, brez katere si T?®*SW življenjske ravni ni mogo-10*ue misliti. Niti v državah, ki ima-manj vodnih moči in morda »eč premoga, se ne omejujejo le N gradnjo termoelektrarn. Elek-.Jifdčni energiji iz parnih in vod-F^i elektrarn druga drugo ople-IJpenjujeta. Energija iz jedrskih ^Jlzaktorjev še ni gospodarska, nje-jjfto pridobivanje ima šele prestiž-! J' ki pomen. Ni ji usojena tako ne-^Sadna zmaga, kot jo je pred ča-%£t>m slavila elektrika nad paro ... *A u0oslavija bo torej potrebovala : (*e mnogo novih hidroelektrarn in pJ^je mnogo novih turbin. 4iH Pri turbinski proizvodnji nas je Ji^ržala še druga misel: o-pusti-V1’ h ’ četudi začasna, bi bila traj-^|Ja! Ob dolgoletnih izkušnjah bi 3*to specializirani projektantski, /bnstrukterski in monterski ka-,aji';®r razbežal. Nihče ga ne bi več $st J?ral. Če bi kasneje kdaj nasto-rta potreba po vodnih turbinah, Jjf ?’ moral Litostroj ponovno za- vlj1 a^1 ■it® |,1 ”a v '.gl Vrbino uvoziti. \f\i tam, kier je začel leta 1947, ,;te ji pa bi morali tudi naimanjšo „i) čstali smo torej pri turbinski "'oizvodnji. Zavedali smo se, da moramo po začeti poti naprej, ker bi vsaka zaustavitev pomenila konec. Sklenili smo, da še nadalje dvigamo kvaliteto, povečamo izvoz in se hkrati z vsemi silami borimo tudi za domača naročila. Nad poslednjim sklepom pa se nihče ne sme začuditi. Prav v teh letih, ki so bila za nas težka, smo namreč dobili še eno klofuto: nekateri investitorji so se pričeli obnašati tako, kakor da bi Litostroja in njegove turbinske proizvodnje snloh ne bilo in pričeli so se pogajati za popoln uvoz celotne turbinske opreme s tujimi tvrdkami! Razumeli smo, da so imeli graditelji Litostroja v svojih prizadevanjih po postavitvi domače industrije vodnih turbin na samem začetku velike težave z organi, odgovornimi za elektrifikacijo. Vzrok je bila bojazen, da naši ljudje v kratkem času ne bodo obvladali proizvodnje vodnih turbin, ki spadajo med precej težavne izdelke strojegradnje. Nikakor pa nismo mogli razumeti teženj, da se oprema za hidroelektrarne naročijo zunaj v času, ko so litostrojske turbine predstavljale skupno Se nad milijoni konjskih sil, ko je Litostroj že dokazal, da je — če ne gre drugače — s kolaboracijo kos najtežjim nalogam in ko je bilo na dlani da sodelovanje Litostroja s tujo tvrdko prihrani Jugoslaviji težke devizne vsote, ne da bi pri tem trpela kvaliteta dobavljenih strojev. Uspevanje tako obsežnega podjetja, kot je LRostro’ si ni mogoče prav zamisliti brez načrtovanja proizvodnje po posameznih veiah dejavnosti, in to vsaj za nekaj let naprej. Treba je načr- tovati material, proizvodna sredstva, delovno silo, finance, laboratorijsko delo, nadaljnji razvoj. Kar zadeva dolgoročni načrt za turbinsko proizvodnjo Litostroja, moramo pribiti, da si poslednjih šest let v tej smeri zaman prizadevamo. Dolgoročnega načrta ni mogoče napraviti, ker normalno vemo morda samo dobro leto naprej, kaj bomo delali. Tako nam je na primer trenutno znano, da imamo za leto 1962 približno 2000 ton naročene turbinske opreme in da bomo morali v letu 1964 izdelati 510 ton težke turbine za HE Senj. Upamo, da se bo tem naročilom v kratkem priključila še dobava opreme za Bajino Bašto s 1250 tonami v istem letu. — To je vse, kar vemo. V primerjavi s prejšnjimi leti smo letos celo v ugodnem položaju, vendar pa za smotrno razvijanje proizvodnje vodnih turbin, za načrtovanje morebitnih potrebnih nov-ih proizvodnih sredstev je to premalo. Izvoznega dela naše proizvodnje vodnih turbin seveda ne moremo predvidevati. Kdo bi pri našem nezadostnem kadru lahko zasledoval elektrifikacijske načrte po vseh številnih državah, kjer se udeležujemo razpisov, in kdo bi lahko kaj gotovega planiral glede na okoliščino, da je sprejetih komaj 10 odstotkov ponudb? Pač pa bi pričakovali, da bi za domače potrebe vedeli, kakšne naloge nas čakajo v prihodnjih letih in v kateri smeri se moramo pripravljati. Žal tudi tega ne vemo. Elektrifikacijski programi nastajajo in odpadajo. Analiza vseh programov, ki so se pripravljali v zadnjih šestih letih, bi presegla okvir tega članka. Naj v ilustracijo navedemo samo kampanjo pred dobrima dve- ma letoma, ko se je predvidevalo, da bi stavili v obratovanje do leta 1961 nad deset manjših objektov zaradi izravnan j a energetske bilance pred začetkom obratovanja planiranih velikanov Dubrovnika, Splita in Grančareva. Navajala so se imena Haidoše, Rijeka, Bočac, Podpeč, Andrije-vo, Jaruga, Krško... Do malega vsi objekti so padli v vodo, čeprav se je njihova realizacija prikazovala kot izredno nujna in se je obetala prednost tistemu, ki bo lahko prvi v obratov.anju. Da bi si izboljšali svoja mesta v vrstnem redu objektov, so investitorji pritisnili na Litostroj s pogodbami za izdelavo dokumentacije. Litostroj je projektiral in pripravljal za posamezne objekte celo delavniško dokumentacijo in trošil dragocene projektantske in konstrukterske ure, ne da bi za te načrte izdelal vsaj tono opreme. Skratka: pomanjkanje trdnega, dolgoročnega programa izgradnje nadaljnjih hidroenergetskih objektov je velika nevšečnost za Litostroj in ostala podjetja, ki izdelujejo opremo za hidroelektrarne. Pušča jih v negotovosti in jim preprečuje smotrno načrtovanje. Če pride do naročil, se ta navadno nakopičijo, tako da so že od samega začetka dobavni roki problematični spričo teža.v pri pravočasni preskrbi domačega reprodukcijskega materiala in deviznih sredstev za material iz uvoza. HIDRAVLIČNE OBLIKE Preizkušene in dognane hidravlične oblike turbinskih gonilnikov z ugodnim izkoristkom so osnovni pogoj za konkurenčni nastop na domačem in tujem trgu. Projekt hidravlične oblike gonilnika, izdelava modelne turbine, preizkušanje v laboratoriju, analiziranje podatkov, sprememba modelnega kolesa, ponovno preizkušanje in dodelovanje zahtevajo včasih do dve leti dela ali celo več, preden je oblika dosegla zaželene lastnosti in ie praktično uporabljiva. Dolgotrajnost laboratorijskega dela ter neopremlje-nost in neizkušenost samega laboratorija sta tudi bila na začetku Litostroja tehten razlog za sodelovanje s tujino. Res so nam prve kolaboracije posredno dale tudi nekatere prepotrebne hidravlične oblike gonilnikov. Nadaljnje oblike nam je pripravil pred 7 leti naš zunanji sodelavec profesor Gerber na Tehnični visoki šoli v Ztirichu Pripravil jih je po statistični -metodi, upoštevajoč hidravlične oblike najuspešnejših gonilnikov poslednjih let po vsej Evropi. Ta način nam je zagotovil izbirno vrsto res odličnih Francisovih in Kaplanovih gonilnikov in profesor Gerber nam je ob predaji svojega dela čestital k izredno srečnemu položaju: doslej se še nobena turbinska tvrdka ni mogla tako sistematsko nreskrbeti s hidravličnimi oblikami gonilnikov. Žal oblike profesorja Gerber j a ob nredaji sami še niso bile zrele za praktično uporabo. Treba je bilo šele napraviti modelne turbine in jih laboratorijsko preizkusiti glede na njihove hidravlične in kavita-cijske lastnosti. Zaradi omejenih možnosti laboratorija ta preizkušanja še n-iso v celoti zaključena. Še nekai nadaljnjih gonilnikov so nam dale kolaboracije nasled- (Nadaljeva-nje na 4. strani) Naša turbinska proizvodnja osvetljena z vseh strani (Nadaljevanje s 3. stran:) njih let, nekaj pa naša lastna pro-jektiva. Tako razpolaga Litostroj z lepim številom zelo dobrih Kaplanovih, Francisovih in Peltonovih gonilnikov. Pri današnjih izredno ostrih zahtevah po jamstvu izkoristka postavljenih preizkušenih predstavnikov v vrstah specifičnega števila vrtljajev. Interpolacija med že znane oblike je zaradi prevelikih razdalj težavna in tvegana, preizkušanja novih oblik zaradi nezadostnih kapacitet laboratorija pa zamudna. Dogaja se zato, da v pogrešanju hidravličnih oblik gonilnikov ne moremo sodelovati s svojimi ponudbami pri vseh razpisih, na katere nas vabijo, ali pa, da naši izkoristki niso na ravni svetovnih vredno- . s ti. Ta okolnost se nujno negativno odraža v številu dobljenih naročil. LABORATORIJ IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO Zaželeno bi bilo, da se laboratorijske raziskave opravljajo sistematsko vnaprej in ne šele v zvezi z določenim naročilom. To ne velja samo za preizkušanje hidravličnih oblik gonilnikov v Institutu za turbinske stroje v Viž-marjih, temveč tudi za drugo znanstveno raziskovalno delo v zvezi z vodnimi turbinami. V poročilih tujih turbinskih tvrdk či-tamo, da se na tem področju dela intenzivno in brez presledka. Znanstveno delo ima časovni naskok pred potrebami industrije. Rezultati so že na razpolago, ko se pojavi koristnik ... Pri nas je. žal, obratno. Namesto da bi najprej raziskovali in potem projektirali, najprej projektiramo, potem šele raziskujemo. Namesto da bi laboratorij vnanrej raziskoval v skladu s splošnimi razvojem v svetu, čaka posameznih naročil iz Litostroja... Krivda? Premalo tesna povezava med Institutom in Litostrojem, prešibka zasedenost z znanstvenimi delavci, pa nezadostna opremljenost in — ne na poslednjem mestu — pičla podpora znanstveno raziskovalnemu delu. Mnenja smo, da bi bilo treba znanstveno raziskovalnemu delu posvetiti več sredstev in da stroški zanj ne bi smeli bremeniti pretežno proizvajalce. Res je, da rezultate najprej izkoristijo proizvajalci opreme, toda ko ie oprema v obratovanju, se z njimi okorišča kupec in to — trajno! V podkrepitev svojega stališča naj navedemo, da je Inštitut za turbinske stroje v Vižmarjih za leta od 1957 do 1962 prejel 47 milijonov dinarjev dotacij iz zveznih in republiških fondov za znanstveno raziskovalno delo. V tem obdobju bo znašal bruto dohodek Instituta približno 320 milijonov dinarjev. Dotacije torej ne predstavljajo niti 15 odstotkov celotnega bruto dohodka. Razliko nosijo proizvodna podjetja in Institut sam, ki mu finančne skrbi brez dvoma ne stimulirajo dela na njegovih osnovnih nalogah, za katere je bil postavlien. Vrednost strojne opreme za hidroelektrarne, izdelane samo Pri enem koristniku rezultatov, to je pri Litostroju, znaša za isto obdobje približno 14 milijard dinarjev. V primerjavi s tem zneskom pomenijo dotacije samo še 0,33 odstotka! Če bi pa dobljenih 47 milijonov primerjali z vrednostjo energije, ki jo bo ta oprema proizvedla v amortizacijski dobi. potem je relativna vrednost dotacij za znanstveno raziskovalno delo praktično toliko kot nič. KADRI Nosilci tradicije in kvalitete so ljudje, ne tovarniška poslopja, niti strojni park. Že zaradi te okoliščine se moramo dotakniti vprašanja kadrov in navesti nekatere značilnosti, ki niso brez vpliva na našo turbinsko proizvodnjo. Res je, da so vsi uspehi zasluga ljudi. Res pa je tudi, da vprav zaradi težav, ki jih imamo z delovno silo, marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. — Spomnimo se samo na letne remonte, ko z vseh strani kličejo naše monterje in strokovnjake. Kljub dobri volji ne moremo ugoditi vsem hkrati. Premalo jih imamo. Premalo kljub prziadevanjem, ker visokokvalificirane delovne sile, sposobne za pregled turbin in regulatorjev, ne moremo dobiti od zunaj. Vzgajati si jo moramo sami z napornim in dolgotrajnim delom. Potrebe po ljudeh vendar prehitro naraščajo. Upoštevajmo tudi, da zahteva individualna proizvodnja vodnih turbin od naših delavcev v mode-larni, livarnah, pločevinami, kovačiji, obdelovalnici. montaži ter kontroli večjo strokovnost, kakor je potrebna v proizvodnji serijskega značaja. Pri nas se na splošno delo ne ponavlja. Vsak obdelovalni kos ima drugačne dimenzije, drugačno obdelavo. Za delavce, vključene v tehnološki postopek, je znanje čitanja tehničnih risb na vseh delovnih mestih neobhodno potrebno. Na nekaterih pa je pogoj za uspešno delo celo razumevanje funkcije sestavnih delov v sklopu celotne strojne naprave. Razumljivo je, da tudi ta dragocena delovna sila ni na razpolago v presežkih. Najobčutljivejše pa je vsekakor vprašanje kadrov v projektivi in konstruciji, torej ljudi, od katerih v prvi vrsti zavisi že uspeh na trgu prav tako kot kasnejše pravilno delovanje strojev. Naša pro-jektiva in konstrukcija turbinske proizvodnje sta zadnja leta prešibko zasedeni. Njuno jedro tvorijo tehniki s srednješolsko izobrazbo in dolgoletnimi' izkušnjami. Ti so vse naloge doslej uspešno rešili in jih v poslednjih letih s povečano izkušenostjo še uspešneje rešujejo. Vendar njihova zmogljivost zaostaja za naraščajočimi potrebami, saj ja za uspešno poslovanje dandanes potrebno vedno več projektov in ponudb. Pri tem nas zaskrbljuje okoliščina, da so le redka projektantska in konstruktorska delovna mesta zasedena z diplomiranimi inženirji in da tudi v maloštevilnem podmladku inženirjev skoraj ni. Kakšni so vzroki za to nezdravo-stanje? — Strnemo jih lahko v tele točke: 1. Šolska izobrazba — niti srednješolska, niti fakultetna — ne zadošča za takojšnjo efektivno vključitev v konstruiranje in projektiranje vodnih turbin. Ža konstruktor j a-tehnika je po stopnji nadarjenosti potrebna začetniška doba enega do dveh let, za inženirja morda polovico manj. Preden pa lahko rešujeta samostojno obsežnejše naloge, potrebujeta vsaj trikrat toliko. — V projektivi kariere sploh ni mogoče začeti. Treba je imeti dolgoletne izkušnje kot.konstrukter. 2. Konstrukter in projektant pa morata že na splošno obvladati širše tehnično znanje kot strokovnjaki na drugih delovnih mestih v tehnološkem postopku. Še prav posebno velja to pri proizvodnji vodnih turbin in pomožne opreme, ki gre že sama po sebi v širino, zlasti še pri turbinskih projektantih, ki jih pri njihovem delu vežejo tudi interesi gradbenika in dobavitelja električnih strojev. 3. Za konstruktorja in projektanta ni vsakdo sposoben. Mimo vestnosti, popolne zanesljivosti in drugih splošnih delovnih vrlin -mora čutiti nagnjenje do tega poklica in imeti določen ustvarjalni potencial. 4. Delo konstruktorja in projektanta zahteva stalno in popolno duševno koncentracijo, pretežno pri stoječem položaju za risalno desko. 5. Konstruktor in projektant nosita večjo odgovornost za svoje delo kot ostali tehnični sodelavci v proizvodnem postopku. V primeru gospodarske škode ali žrtev, ki so lahko posledica neznatne napake v njihovem delu, je proti njima uveden kazenski postopek. 6. Ozka specializacija v projektiranju in konstruiranju turbin ne dajeta možnosti uporabe pridobljenega znanja v drugih podjetjih po morebitni ukinitvi delovnega razmerja z Litostrojem. 7. Negotova perspektiva graditve hidroenergetskih objektov in z njo v zvezi negotovost nadaljevanja proizvodnje vodnih turbin v Litostroju sta vplivala zelo destimulativno, povzročala odpovedi in zadrževala dotok nove delovne sile. 8. Kljub potrebnemu širšemu in globljemu strokovnemu znanju, napornosti in odgovornosti dela, neprestanemu vlaganju svoje ustvarjalnosti in kljub breziz-glednosti uporabe specializiranega znanja v drugih podjetjih, konstrutorji in projektanti niso plačani bolje kot drugi tehnični poklici. 9. Konstrukcija in projektiva sta bili vsa leta nekak rezervoar delovne sile iz katerega so se rekrutirali ljudje za druga delovna mesta v tovarni. Ugotavljamo lahko, da je pretežni del današnjega vodilnega kadra Litostroja izšel iz konstrukcije. Na osnovi tega, kar smo navedli, nas ne preseneča, da mladi inženirji in tehniki — spričo vsesplošnega pomanjkanja teh kadrov — raje iščejo svoj življenjski uspeh po manj težavnih poteh kot sta konstruiranje in projektiranje. Nasprotno, čudimo se lahko, da nam je uspelo obdržati dosedanji kader. Več kot Litostroj sam ima pri tem zaslugo navezanost konstruktorjev in projektantov na njihovo delo ... Smatramo, da se je nad našim konstruktorskim in projektantskim kadrom vredno zamisliti in se odločiti za potrebne ukrepe prej, preden bo prepozno. DOSEDANJI UKREPI Smatramo, da je Litostroj s svojo proizvodnjo vodnih turbin uspel kljub vsem težavam in tako izpolnil upe in pričakovanja svojih graditeljev. Še več! V rekordnem času ni samo obvladal težavne proizvodnje, temveč jo tudi dvignil do take višine, da lahko krije vse domače potrebe po vodnih turbinah in z izvoženimi izdelki odločno prispeva k slovesu jugoslovanske industrije onstran naših meja. Upamo, da nam bo dal simpozij priznanje za naše uspehe. Prepričani pa smo, da bo na simpoziju govora tudi o nekaj naših spodrsljajih, ki so se nam primerili in ki so morda povzročili hudo kri pri tem ali onem investitorju. Zanje se opravičujemo. V dokaz, da so bili neprijetni tudi nam, navajamo ukrepe, ki smo jih uvedli, da svojim kupcem kar najbolje ustrežemo z najkvalitetnejšimi dobavami: 1. Plače smo si stimulirali med drugim tudi na pravočasno fina-lizacijo naročil. Ugotavljamo, da ta ukrep ni ostal brez pozitivnih posledic glede na dobavne roke. 2. Prav tako se v dobavnih rokih že zadovoljivo odraža ukini-nitev centralno organizirane proizvodnje in njena razdelitev na samostojne proizvodne enote, s čimer je Litostroj pri svojem širokem proizvodnem programu našel edino pravilno organizacijsko obliko. V osnovanju proizvodne enote za hidravlične stroje vidimo najboljše jamstvo za kratke dobavne roke! - Seveda oba doslej navedena ukrepa ne moreta odpraviti težav v preskrbi s pločevino, ki so zelo pogosto vzrok prekoračevanja dobavnih rokov. ‘ 3. Že pred leti smo ustanovili Funkcijsko kontrolo in ji dali na pot Pravilnik o funkcijskih preizkusih. 4. Poostrili smo kontrolo nad kakovostmi uporabljenih materialov in kontrolo med posameznimi fazami obdelave. Pripravljamo tudi pravilnike o standardnih kontrolnih postopkih, tako da bodo naši kupci natanko vedeli, kako si Litostroj zagotovi kvaliteto svojih proizvodov. Če se bo hotel kupec dodatno zavarovati s kontrolnimi in prevzemnimi pogoji preko obsega standardnih postopkov, bo to izvedljivo, toda pod pogojem dodatnega plačila. 5. V okviru proizvodne enote za hidravlične stroje smo ustanovili oddelek Zunanje montaže. Ista monterska skupina, ki turbine poizkusno montira v tovarni in je navzoča pri funkcijskih preizkusih, odide z opremo na teren. Monterji so zato pri preizkušanju opreme in njeni notranji montaži neprimerno bolj vestni in zainteresirani na brezhibnem delu, kot če bi po odpremi turbin iz tovarne le-te ne bile več njihova skrb. Prizadevamo si, da bomo v bodoče vse svoje turbine sami montirali, ker smo prepričani, da je tako najbolje. Prepričani smo tudi, da bodo ta naša prizadevanja pozdravili investitorji, saj je tudi zanje prikladneje imeti opravka s čim manj različnimi podjetji. Dosedanja priznanja naši Zunanji montaži to potrjujejo. 6. V teku let smo si nabrali dokaj izkušenj v pogledu regulacijskih garancij, tako da se nam ni več treba zavarovati s pretiranimi vztrajnostnimi masami. Dandanašnje naše zahteve ne izstopajo več iz okvira svetovnih Povprečij, kar nam dokazujejo mnoge primerjave naših in. inozemskih ponudb za iste objekte. 7. V sestavu Prodajno-projek-tivnega biroja smo osnovali posebno študijsko skupino samo za hidravlična vprašanja teoretskega značaja. Skupina se je med drugim že obširno bavila z vprašanjem hidravličnega udarca, ga teoretsko obdelala in prikrojila svoje izsledke za praktično uporabo. Pripravljena je knjiga, spisana v srbohrvaščini, ki bo izšla, brž ko bo zadovoljivo rešeno vprašanje založništva. NALOGA BLIŽNJE BODOČNOSTI 1. Vprašanje domačih investitorjev in vabila za sodelovanje na inozemskih razpisih zahtevajo ponudbe za vedno večje in večje turbine. V isti smeri se tudi nezadržno in izključno razvija proizvodnja vodnih turbin v svetu. Te okolnosti so dovolj razložen poziv, da se mora Litostroj pripraviti na proizvodnjo velikih turbin, če se hoče obdržati na površju kot specializirana tvrdka za te vrste proizvodnje. S prehodom na varjenje kot osnovni proizvodni postopek je že podana osnova. Treba se je še naučiti uporabljati ta postopek tudi za izdelavo Francisovih gonilnikov, postaviti dovolj velike žaril-ne peči, omogočiti interni transport težkih sestavnih delov in si nabaviti stroj za struženje velikih premerov. Francisove turbine s premerom gonilnika 4 metre in čez ter Kaplanove turbine tja do 8 metrov razpetine prek gonilnih kril, za Litostroj v nekaj letih ne smejo več biti problem! V izdelavi velikih Peltonovih turbin praktično že sedaj ni bilo omejitve. Če bo v zvezi z velikimi turbinami potrebna nova montažna dvorana, je na dlani misel, naj se le-ta postavi s perspektivo na neizbežno prihodnjo izdelavo atomskih generatorjev, ki prav tako zahtevajo veliko prostora in težke montažne žerjave. Z zadovoljstvom ugtavljamo, da so se razgovori v tej smeri že pričeli pred časom. 2. Neizbežna bo tudi osvojitev izdelave Kaplanovih turbin v cevni izvedbi. Investitorji sami jih bodo zahtevali, ko bodo njihove prednosti pred klasičnimi izvedbami dovolj dokazane. Litostroj se v tej smeri odločno pripravlja. Ne samo, da si je zagotovil sodelovanje tujih turbinskih tvrdk za primer, če bi prišlo do naročil prej, .preden bi bile gotove njegove lastne raziskave in projekti; tudi projekt naše lastne izvedbe je že pripravljen; razčiščena so tudi že vprašanja tehnologije in montaže. Laboratorijski poizkusi so v pripravljanju. Čakamo na njihove rezultate. Takoj zatem pričnemo z izdelavo poizkusne cevne, dvojno regulirane Kaplanove turbine, ki bo montirana v HE Sava v Kranju. 3. Izboljšati moramo kvaliteto svojih regulatorjev vrtilne hitrosti in s tem prispevati k uvajanju regulacije moči in frekvence v jugoslovanski mreži, po kateri P' s tajajo zahteve vedno glasnejš Sodobne elektronske ali na dn gih električnih principih deluje* regulatorske glave so s svojo ut verzalno uporabljivostjo najpr kladnejše za regulacijo agregi tov, ., priključenih na veliko urejeno mrežo. Švedska tvrdt )dn ra* A TdijJ om™ galT V tg; ASEA je že pred dobrim leto! pristala na prodajo svojih elel tronskih regulatorjev za vgradn v naše regulacijske naprav Prav tako italijanska tvn RIVA za svoje nove elektro: gnetne regulatorske glave. Real so torej možnosti za dvig kvalit« n te naših regulatorjev. Z njimi zvezi bi si še želeli postavil opremljeno preizkuševališče tč teoretsko in praktično dogi)! medsebojne vplive mreže in gulatorjev vrtilne hitrosti. 4. Treba je doseči tesnejše delovanje z Inštitutom za turb: ske stroje v Vižmarjih. D osi moramo znatno povečanje obšel laboratorijskih raziskav in na, način za njihovo pospešitev. Str meti moramo, da laboratorij uji me utrip znanstvenega dela svetu. 5. Znanstveno je treba razisk ra vati še ne povsem rešena vprin; šanja trdnosti, kot so trajna tiirei nost, utrujenost materiala, krhtin lom, preostale notranje napeto el po varjenju itd. Vprašanjem trav n osti nasploh bomo morali p os vi to čati več pozornosti z razvijanje rol postopkov za trdnostno kontro in: zamotanih sestavnih delov turbi 'a; Varnost‘konstrukcije je najvel le je vprašanje za projektanta let konstruktorja in posebno P »te membna v gradnji vodnih turb Se kjer v primeru loma lahko pri ttn do žrtev in velike material ru škode. Ne sme nas uspavati ok p liščina, da doslej pri nas take i* & ^ srečne še ni bilo. Ni nujno, *m( nas bo sreča spremljala tudi ,ej bodoče, saj celo tehnično zelo n:al, predne države doživljajo nepi aj j etn a presenečenja. Gotovo je %e da bodo nevarnosti nesreč te^vi manj verjetne, čim temeljiteje '• ^ bomo bavili z nerešenimi vpr: Sanji trdnosti. [aj 6. Potrebno je povečano in p!0cj globi j eno sodelovanje naših str1 ,n kovnjakov v mednarodnih inst tucijah, kot n. pr. v Tehnične1 lri odboru 4 pri Mednarodni elektP) UUUUI U i 1 iVlLUllulv/UllI ClcA»J Ig. tehnični komisiji in v Mednaro^ ‘ nem združenju za hidravlik to' raziskave. Sodelovanje je izredra nega strokovnega in propagand ir nega pomena. , x 7. Z ustrezno finančno stirn6 j. lacijo je treba pridobiti nadarj1/" ne mlade inženirje za delo ) a ključnih delovnih mestih, kot '■ r& laboratorij, projektiva in kof^ strukcija in z njimi oplemenit dosedanje strokovne kadre. 8. Prizadevati si moramo, da •'h s pritegnitvijo gradbenih in elet^ troinženirjev usposobimo za izd?7: lavo projektov za celotne hidr^v energetske objekte, kar doslej p J izvoznih noslih močno pogrešan) i 9. Prizadevati si moramo, da ^ okviru splošnega povečanja brij ' to dohodka podjetja dvigneP ^ letno plansko postavko turbinsl proizvodnje od letošnjih 900 t ramo nasloniti na izvoz. Pb uspešni korak v tej smeri smo $l.r napravili: dosedanja naročila ! turbinsko opremo za leto 191 Sx znašajo okoli 2000 ton, od telf^ 1500 ton samo za Indijo! ?t; 10. Ne smemo zanemarjati P<| m bliciranja našega strokovnega d1 la, zlasti ne tistega, ki je lahkoi pomoč projektantskim organizš cijam. ŽELJA ZA ZAKLJUČEK Podali smo načelen obraču svojega dosedanjega dela. Skuš smo biti objektivni. Če smo P1 tem osvetlili vprašanje naše tul binske proizvodnje zares z vSj plati, nismo prepričani. BojiUl se, da smo sodili preveč s svoji vidikov. Kupce in koristnike naših tul bin prosimo, da nas dopolni!1 Zelo nas bo veselilo, če bodo p