ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 635 JUBILEJI TONE KNEZ — SESTDESETLETNIK , V prvih pomladanskih dneh letošnjega leta je vstopil v sedmo desetletje svojega življenja ugledni slovenski arheolog Tone Knez, ki ga slovenska in mednarodna jav­ nost poznata po izrednih rezultatih arheoloških izkopavanj na Dolenjskem in zlasti v Novem mestu. Tone Knez se Je rodil 26. marca 1930 v Laškem. Tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral arheologijo in 1955. leta diplomiral. Zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest v Sloveniji in ljubezni do arheologije je bil prisiljen iskati zaposlitev drugje in jo je tudi našel v Bosni. V Bihaću je služboval v letih 1955—1958. Konec tega leta je rav­ natelju Dolenjskega muzeja v Novem mestu prof. Janku Jarcu uspelo, da je našel fi­ nančna sredstva za Knezovo zaposlitev v Novem mestu. Tam se je Tone Knez potem ustalil in si ustvaril družino ter se ves predal poklicu. Ko danes premišljujemo o tej kadrovski potezi ravnatelja muzeja, moramo ugotoviti, da je imel srečno roko v stro­ kovnem pogledu in da je tudi sicer bila to dobra odločitev. Tone Knez je namreč ostal hiši zvest ne glede na vse osebne ali službene tegobe in kot vse kaže, namerava v njej tudi končati svojo poklicno kariero. Mladega kustosa za arheologijo so čakale v Novem mestu velike in obsežne na­ loge. Poskrbeti je moral za strokovno obdelavo dotedaj zbranega gradiva in preprečiti nadaljnje »odtekanje« arheoloških najdb v druge muzeje, zlasti v osrednji muzej, ki se je do Dolenjske obnašal kot Angleži do Egipta ali Grčije. V mislih nimamo namreč kakšnih nepomembnih najdb, ampak znameniti bronasti oklep halštatskega kneza in trinožni bronasti kotliček ter še nekatere druge najdbe. Poleg preprečevanja takega in podobnih dejanj pa naj bi Knez začel tudi s sistematičnim in natančno planiranim raziskovanjem najstarejše zgodovine Dolenjske. Slednje pa je kmalu postala predvsem papirnata želja: Naključje je namreč prineslo, da je Knezov prihod v Novo mesto sovpadal z obdobjem hajintenzivnejše izgradnje Dolenjske, zlasti njene metropole. Namesto planiranih, mirnih, tehnično skrbno pripravljenih izkopavanj se je moral spoprijeti z delom, ko se je poleg finančnih problemov moral neprestano spopadati s pomanjkanjem navadnih fizičnih delavcev, ustreznih strokovnih pomočnikov in konzervator j ev, zä hrbtom pa so mu neprestano stali buldožerji in druga gradbena mehanizacija, ki je grozila v trenutku uničiti tisto, kar je zemlja tisočletja varno skri­ vala Tako se je moral takoj po vrnitvi v Slovenijo pridružiti svojemu iskrenemu pri­ jatelju, žal že pokojnemu Petru Petruju, ki je reševal ostanke antičnega Neviodunuma (Drnovo pri Krškem). O opravljenem delu so skupaj z že tudi pokojnim Stankom Skalerjem napisali samostojno publikacijo Neviodunum (Novo mesto, 1961). Temu je sledilo odkrivanje obsežnega in močno ogroženega prazgodovinskega žarnega grobišča na Mestnih njivah v Novem mestu v ' letih 1959—1960, ki ga je nadaljeval še v letih 1982—1983. Vmes je moral opraviti še vrsto manjših zaščitnih izkopavanj, pa tudi svo­ je najobsežnejše in najpomembnejše delo. izkopavanje halštatsklh gomil in keltskih grobov v Kandiji v letih 1967—1970. Med leti 1973 in 1977 je raziskal keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt ob Ljubljanski cesti, v letih 1986—1990 pa halštatsko gomilo in keltske grobove na kapiteljski njivi. Vse te lokacije so seveda v Novem mestu. Vmes je opravil tudi nekatere sondažne raziskave. Ce bi slovenske arheologe razvrščali po številu dni. ki so jih prebili na izkopava­ njih, bi bil Knez gotovo v samem vrhu. če že ne na njem. Ce pa bi na ustrezen način dodali temu še težavnost izkopavanj (poletna vročina, stalni pritiski gradbenikov, po­ man jkariie denarja, oomanjkanje ustreznih delavcev), pa mu gotovo nihče ni enak. Seveda pa bi samo našteti kriteriji ne pojasnili vzrokov za ugled, ki ga uživa Tone Knez v domači in tuji javnosti. Ce se jubilant včasih z grenkobo spominja svojih de­ ških in fantovskih let — zgodaj mu je namreč umrl oče, izjemno skromna in skrbna mati ga je težko šolala, takratna oblast pravim proletarcem v bistvu ni bila naklo­ njena in je bil kot gimnazijec deležen različnih šikaniranj in tudi »tršega-« obravna­ vanja nekaterih ljudskih organov, težko se je prebijal skozi ljubljansko študentsko življenje, še zlasti, če je hotel tudi nekaj od njega imeti — če torej vsa ta nevesela dejstva primerja s svojim poklicnim delom, mora priznati, da je v dosedanjem delu imel pravzaprav srečo. Že prva izkopavanja s prof. Klemencem v Šempetru so dala izjemne najdbe, tudi sodelovanje s Petrujem je bilo uspešno, najdbe z Mestnih njiv so bile odmevne, halštatske gomile v Kandiji so mu prinesle evropski ugled, najdbe na Beletovem vrtu so izjemen prispevek k poznavanju kontinuitete zgodovinskega razvoja na naših tleh. «3« ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 Krivično pa bi bilo tako izjemne rezultate priDisati le sreči. Tone Knez je bil sam svoje sreče kovač. Dela se je namreč kljub velikim težavam lotil izjemno profe­ sionalno, nič ni prepuščal slučaiu. nič ni improviziral. Neprestano se je posvetoval z naiboli uglednimi teoretiki in praktiki in skupaj z njimi iskal naiprimerneiši način, rta bi bilo delo vrhunsko onravljeno. Knezova sreča je v njegovi nepopustljivosti in oooolni_ predanosti stroki. Kvalitetno izkopavanje, dobra dokumentacija, čim h i t r e j e restavriranie in kar naihitrejše seznanianie domače in tuje javnosti z rezultati dela so m " prinesli usled. Zato ea ie v bistvu njegovo delo in ne le sreča postavila za ne- кат let v ooložai ene izmed osrednjih evropskih osebnosti raziskovalcev stareišega z^ieznesa obdobia. V letih njegovih izkonavani v Kandiii praktično namreč ni bilo poro°mbneišei?a strokovnjaka v Evropi. Ameriki in celo Avstraliii. ki ne bi čutil dolž­ nosti, da ga obišče in se seznani z njegovim delom. To ie nenazadnie dokazal tudi lz- lemno organiziran in dobro obiskan mednarodni kolokvii Halštatsko obdobje v Slo­ veniji, ki ie bil v Novem mestu od 28. do 30. septembra 1972. Izjemni rezultati so To­ netu Knezu kot enemu redkih slovenskih arheologov prinesli tudi članstvo v Nem­ škem arheološkem inštitutu. Predaleč bi nas pripelialo. če bi skušali opisati vse Knezovo arheološko delo. Mu- zeiskega se nismo še niti dotaknili, pa so bile novomeške izkopanine doslej predstav- bene na 13 razstavah, vmes je posegla celo italiianska mafiia in izvedla spektakulä­ ren vlom. Marsikai bi kliub želii PO popolnosti gotovo izpustili.1 Naj nam bo dovo­ đeno navesti le nekai deistev. ki Kneza bistveno razlikuieio od vsaj večine kolegov. Omenili smo že nekakšno jubilantovo prvenstvo po številu izkopovalnih dni. To ob- čtiduiemo še toliko boli. ker nreceišnie število arheologov odneha zelo zgodaj, čenrav so bolišeea zdravia. imaio boliše finančne možnosti in bolišo tehnično podnom K temu moramo dodati tudi izredno obsežno Knezovo biblioerafiio.2 V nasorotiu ' mnogimi niegovimi kolegi, ki so pripravUeni pisati le v osrednie strokovne --evHe Kne 7 u ni bilo niknK i7nod časti n'satl tud? v drusa glasila, celo dnevno časopisi» Pri tem ne ere toliko za načelno stališče, da ie bolj važno, kaj pišeš, kot kam piše«, kot za ob*i?t°k dolžnosti do tistih, ki tako delo v bistvu omogočajo, posredno ali neno- sredno. Nikoli ni bil pristaš elitizma aH stališča, da je stroka sama sebi namen. Za­ vedal se 7e da ie nekomuniciranie humanistične znanstvene discipline z »-navadnimi smrtniki« v bistvu zelo nevarno in se ü lahko v kratkem hudo maščuie. Ni še tako dolgo, ko so v Liubliani očitali arheologiii napake, ki jih ta ni zagrešila. Zgodovinarji smo mu še posebno hvaležni zlasti za številne članke v Kroniki ter seveda izvrstne skrbno pisane in urejene kataloge ob številnih razstavah, ki jih je organiziral v No­ vem mestu. Izredno obsežno je tudi Knezovo vzgoino delo. Tu bi na orvem mestu omenili neposredno vzgoio obiskovalcev izkonavani. ki jih ni bilo malo in ki so spraševali vse mncro^e neumnosti, gre za vodenie številnih skunin obiskovalce^ muzeia. ki hodiio vani v veliki meri nrav zaradi arheološke zbirke, in nenazadnie tudi noliudne članke ki so smisel za arheološko dediščino na Dolenjskem precej poglobili. Nič manjši po­ sluh ni imel Knez tudi za študente. Vedno jih ie vabil, nai se udeležiio izkonavani. noskrbel za primerno plačilo, če ni šlo drugače, na jih je bil vesel tudi kot zgoli obi­ skovalce. Zato ga je težko prizadela ignoranca nekaterih in pogosto se je spraševal, kakšni^bodo rezultati šole. ki ne zahteva od študentov obveznega terenskega dela. Kot vse kaže. mu današnii časi daieio še kako orav. Nedvomno prihaia do izraza deistvo. da z goin teorijo m* mogoče priti daleč, da V m°dnarodno uveljavljanje odvisno pred­ vsem od dela na virih, tudi tistih, ki üh še skriva zemlia. Ob živlieniskem iubiieiu Toneta Kneza nai rusm ho dovolieno onozoriti še na eno niegovo značajko ootezo Kot »otrok voine« ie imel priliko, da se je izvrstno naučil "°mškef»a jezika To in na bogastvo п ? м ц n-m iMvomiio odnirata veTke možnosti obiavliania v tuiini. Kljub temi' na ni ™iv0i; nomislil. da bi bilo to glavno nodročie ni°?ovesa znanstvenega dela Nasprotno' Posebno ie nonosen пч svoie siovenske tek­ ste, k? üh ie vedno skrbno oi>a! in oblikoval Jemati slovenski denar in pisati za dru­ ge, ne. to ni Knezov svet. Moraln° drže ne sm<= ogroziti želia PO slavi in usoehu. Tono Knez ni bil nikoli revolucionar, ni bil »napreden«, bil ie in ie še vedno zvest stroki, okolju, iz katerega je izšel, in narodu, ki mu je omogočil uspešno delo. Ob njegovi fiO-letnici mu želimo zdravia in uspehov pri nadaliniem delu. predvsem pa dokončno zmago spoznaniu da se Novo mesto mednarodno lahko predstavi predvsem s svoio arheološko dediščino. Ko bodo to pristoini dokončno spoznali, bo zlasti Knezovo delo verjetno h'fro dobilo definitivno formo v okviru posebnega arheološkega muzeja. S t a n e G r a n d a 1 Pregled Izkopavanj, (manjši posegi niso upoštevani) v Tone Knez, S*j let arheoloških raz­ iskovanj v Novem mestu 1890—1990, Novo mesto, 1990, str. : 20 ss. * Kavno tam (izbrana bibliografija), str. 47.