—   82   —
¦sfgpS&            ,,Tvoja—!''
2^&\ an prvega sv. obhajila!
ijitJBs          Težko, skoro nestrpno ga pričakuje mla-
MffiS^   dina.  Kako prešteva dolge tedne in dneve,
raMigi   nazadnje  celo   ure in minute,  ki morajo še
fjf§|jj§iP   preminuti do tistega trenutka, ko prvič pride
SfflBr?   nebeški  prijatelj   otrok v čista,   mlada srca!
wMŠBi   Dan prvega sv. obhajila je dan dolgotrajnega
ukO&|m   pričakovanja, dan srečnega hrepenenja, dan
fftfitjP'   nebeškega veselja za vsakega dobrega otroka.
I.
Dan prvega sv. obhajila!
Pred par dnevi je deževalo. Zato je danes pri-svetilo prekrasno solnčno jutro, zato je danes vsa na-rava nekako praznično vesela, poživljena in pomlajena. Zlato solnce v svojetn ognjenem vozu, biserne kap-Ijice na travnih bilkah, ptičje petje v gozdu se ti zdi danes vse Iepše, vse bolj svečanostno nego druge dni. Kar nehote se ti vrine misel: Olej, vse se veseli, vse se raduje danes z veselo malovaško mladino! In ko zagledaš vesele obraze dečkov in belooblečenih de-klic, ki pobožno stopajo iz šole proti cerkvi; ko gledaš, kako jim radostno žare mlade oči; ko ti ušesa omami ubrano pritrkovanje farnih zvonov: tedaj se moraš tudi ti radovati neskaljene sreče malovaških otrok; tedaj ga ni človeka, ki bi se ne mogel veseliti s presrečno mladino.
In vendar je bilo eno bitje, ki se danes ni vese-lilo, ki se tudi ni moglo veseliti: bila je to mlada bol-nica,-Hribarjeva Anica. — ,,Oh, kako so srečni!"
Ta bolestni glas razodeva vso žalost, vse trpljenje desetletne Hribarjeve Anice. Tudi ona je bila odločena, da pristopi letos prvič k Gospodovi mizi. Težko je že pričakovala tega presrečnega dne; veselila se ga je s svojimi mladimi tovarišicami, hrepenela je po njem z vso močjo mlade duše; pripravljala se je nanj tako pridno, tako skrbno . . .
Prišel je doigo zaželeni dan veselja in sreče. Anica ga je dočakala, v njenem srcu je kljuvala grenka
—   83   —
žalost. Prav zadnje dni jo je nenadoma napadla bo-lezen, položila je šibko dekletce na bolniško posteljo, in mesto da bi Anica hitela danes radostna z radost-nimi tovarišicami k Gospodovi mizi, je morala revica bolna ležati doma v postelji. In prav zato je bila Anica danes žalostna.
,,Saj boš tudi ti srečna, Anica, Ie potolaži se. Ker ti ne moreš v cerkev k Jezusu, bo pa Jezus prišel k tebi^ Gospod katehet so to obljubili."
Če kdo, je gotovo čutila mati, kaj trpi njena bolna Anica. Njeno materinsko oko je bralo na bolnici, kako močno želi Anica danes biti v cerkvi; njeno srce je globoko občutilo, kaj vse danes trpi bolna hčerka. In ker je ljubila svojega otroka, kakor zna in more Iju-biti le mati, zato je tolažila mlado bolnico, kakor je vedela in znala.
,,Da, Jezus sam bo prišel k tebi. On te bo uto-lažil, bolečine ti polajšal, ker te ima rad. Le lepo ga prosi, in če bo njegova volja, te bo prav on ozdravil."
,,Ali me bo gotovo ozdravil, če ga bom prosiia? Oh, kako rada bi bila zopet zdrava!" vzdihne deklica.
J<akor bo Jezus hotei, Anica! Če bo njegova sveta volja, da ozdraviš, boš gotovo kmalu zdrava; če ne, boš pa morala umreti, te bo pa jezus vzel v sveta nebesa. Potem boš pa vedno pri njem, tam gori, kjer je tako lepo. Vedno boš pri Jezusu, nikdar ne boš bolna, pa pri angelčkih boš in sama boš kakor angel-ček lepa, pa pri Mariji boš, pa sv. Ana je tam, tvoja patrona, pa bratca Tinčka boš videla."
,,Oj, kako rada bi šla v nebesa!"
,,Le lepo prosi dobrega Jezusa, pa ti bo dal, kar je za-te najboljše. — Sedaj se pa tnalo pripravi na izpoved, hčerka moja, s sv. obhajilom bodo kmalu tukaj. Jaz born še malo pripravila sobo; potem bom pa ves čas pri tebi."
Anica je utihniia. Mirno je ležala na potselji, ko je začula glas zvona, ki je naznanjal dele sv. maše, ji je pa vselej prikipel iz prsi globok.vzdih.
Mati so pripravljali sobo za dostojen sprejem nebeškega Gosta. Semtertja so se ozrli na trpečega otroka, in v očesih jim je zaigrala grenka solza. Ljubili
6*
—   84   —
so Anico. Katera mati pač ne Ijubi svojega otroka? In Anica, njih veselje, njih radost, ta Anica naj jim umrje? . . . Zares, težek udarec za rahločutno mate-rino srce!
II.
Sv. opravilo je bilo končano.
Še enkrat je zapet veliki zvon. S svojim resnim glasom je naznanil otrokom, da gre Gospod sam obiskat eno izmed svojih ovčic, da ji prinese toJažbe v bo-lezni, da ji pomaga v zadnjem boju, da jo popelje s sabo v večno veselje.
Iz cerkve je stopil kratek izprevod: duhovnik z Najsvetejšim, cerkvenik z zvončkom, za njima pa pre-srečne prvoobhajanke, tovarišice bolne Anice. V rokah prižgane sveče, v srcih pa goreča molitev za bolno Anico. Ganljiv je bil ta prizor. Zastonj se frudi pero še tako slavnega pisatelja, da bi opisal tak prizor, zastonj izgublja za tako popisovanje govornik svoje besede, zastonj. Tak prizor treba gledati z lastnimi očmi ter z živo in preprosto vero v srcu. In kar je v tem prizoru najlepše, to je vrsta nedolžnih, belooblečenih deklic, ki glasno molijo božjo pričujočnost nebeškega Jagnjeta. To je prizor za nebesa! Ko sem gledal to trumico, ta prizor, tedaj se mi je zazdelo, da vidim nebeško Jagnje obdano s spremstvom tistih čistih duš, ki ga spremljajo po nebesih, kamorkoli gre; tedaj se mi je zdelo, da hoče Jezus pokazati narn zemljanom samo žarček svoje nebeške slave.
Pri Hribarju gredo v hišo. Anica opravi najprvo sv. izpoved.
Lepa je bila po opravljeni izpovedi njena duša, jepa kakor jasen solnčni dan. Anica je dobro vedela, da tisti, ki ima priti v njeno srce, ljubi le čista srca, da sovraži vsako, tudi najmanjšo srnet. Zato je skrbno pregledala vse kotičke svojega srca in vse, kar bi žalilo nebeškega Gosta; vse je skesano in zaupno povedala izpovedniku. In ko je izpovednik molil nad njo besede: ,,Jaz te odvežem" ... tedaj je gotovo tudi dobri Jezus pritrdil njegovim besedam. Saj je pač On najbolj poznal njeno Ijubeče srce, saj je videl njeno globoko kesanje. Včisto dušo je prišel Jezus.
m
—   85   —
»Tvoja sem, o Jezus!"
S temi besedami je sprejela nebeškega Zdravnika v svoje srce. »Tvoja sem", je molila njena duša, ,,tvoja : senrt, o Gospod, stori s svojo služabnico, kar hočeš. Rada imam ata, rada imam mamo, rada bi še živela, da bi jima mogla kaj pomagati; a če to ni tvoja volja, rada umrjem, rada grem k tebi, rada, rada" ...
Ljudje, ki so prišli po blagoslov, so odšli na svoje domove. Tudi njene tovarišice so odhitele k Ijub-ljenim roditeljem. Gospod katchet so se pomudili nekaj časa pri pridni učenki, tolažili so starše in bolnico, a tudi so morali zapustiti hišo: opravki so jih klicali drugam. Svoje Anice pa ni zapustil Ijubi Jezus. Pri njej je ostal podnevu in ponoči; tolažil jo je v bolezni in pripravljal jo boljinbolj za-se.
Anica je ležala mirno na bolniški postelji; nič več ni tožila, nič več ni vzdihovala. Dobila je, kar je želela; dobila je prvič v svoje srce Jezusa in z Je-zusom mir, srečo in veselje tudi v bolezni. Njena duša je molila zahvalo nebeškemu Gostu, njene ustnice pa so semtertja zašepetale •. ,,Tvoja sem, Jezus, tvoja."...
III.
Dva dni pozneje.-----------—
Na vrata Hribarjeve hiše je potrkala smrt.
Anica je ležala v nezavesti; težko dihala, težko izgovarjala posamezne, nerazumljive besede. Prav tedaj je bojevala zadnji boj, boj med življenjem in smrtjo. Njeno šibko telesce je trepetalo, srce je bilo vedno počasneje, smrtni pot je oblival njeno čelo. Treba le še rahle sapice, in ugasnila bo borna lučka življenja; Anica bo prestala boj, in njena duša bo odhitela za večno v rajske višave.
Ob postelji klečita in molita oče in mati. Huda žalost jima trga srce. Rada imata Anico, edinega otroka, edin zaklad, katerega bosta morala pravkar izgubiti. Že sta darovala Bogu enega otroka, a Bog zahteva že drug dar: imeti hoče še Anico. Kje naj najdeta tolažbe v žalosti, kje moči, da bosta zadovoljno da-rovala Bogu drugi dar, drugega otroka? Edino v molitvi....
^^B        ¦      JT7MH
MfflMMSli
|H~ nOče naš 1... zgodi se tvoja volja kakor v ne-^"Besih tako na zemlji ..."
Gotovo še nikdar nista tako živo občutila, kaj vse izgovarjata v besedah : ,,Zgodi se tvoja volja..." kakor ravno danes.
,,Oče, veliko zahtevaš od naju, vzeti nama hočeš Anico. Zgodi se tvoja volja; ti boš vzel nama otroka in boš dal nama moči, da bova prenesla ta težki udarec. Le vzemi jo, tvoja je, tebi jo izročava, kakor sva jo dobila od tebe. Ti jo hočeš imeti, ker jo ljubiš, ker ji želiš prave, večne sreče." ...
Tako vdana v voljo pravičnega nebeškega Očeta mirno pričakujeta udarca, ki bo v kratkem ranil oče-tovo in materino srce; mirno pričakujeta, da poseže smrt s svojo koščeno roko tja na posteljo, kjer leži njima tako draga Anica, da uniči njeno mlado življenje. Mati briše hčerki potno čelo, oče pa nepremično kleči ob postelji svojega otroka. Rad bi pomagal mladi bolnici, rad bi trpel zanjo vse bolečine, a ne rnore...
,,Oče, reši jo trpljenja, reši jo!" To je zadnja prošnja roditeljev.
Solnce je šlo počivat za gore. Cvetke po trav-nikih in poljih zapirajo pisane glavice in se priprav-Ijajo na tiho, nočno spanje; na večernem nebu priži-gajo nebeški krilatci prve lučce: črna noč zagrinja zemljo v svoje žametasto krilo.
Takrat narnigne Bog svojemu poslancu, angelu, ki ga je odločil Anici v varstvo. Angel se prikloni pred božjim prestolom, rasprostre urna krila in zleti na zemljo. Ustavi se ob postelji bolne Anice, nemo namigne koščeni smrti, naj ugasne lučko Aničinega življenja. Zadnjič odpre deklica oči, kakor bi se hotela posloviti od očeta in matere, zadnjič zatrepeče njeno telesce, ko smrt pihne vanjo svojo strupeno sapo, zadnjič zašepeče še rabli: ,,Tvoja — " in . ... in Anica blaženo zaspi! Krog usten ji zaigra sladek nasmehljaj. Nebeški angei se pa nagne na posteljo, da stori, kar mu je naročeno, da vzame s sabo to ugaslo lučko in jo zopet užge pred božjitn prestolom, da ponese s sabo to usahio cvetko in jo zopet vsadi v božjem vrtu v nebesih,   kjer bo  cvetela vekomaj.. . . Končan
¦
—   88   —
je smrtni boj. Tam na postelji leži bledo trupelce mrzle Anice, ob postelji pa si brišeta solze oče in mati. O ne jokajta, ne žalujta, pomislita, kako srečna je vajina hčerka! Tisti rajski nasmehljaj vama govori dovolj glasno: ,,Ata, mama, vaša hčerka je neizmerno srečna v nebeškem veselju."
,,Tvoja — l«
IV.
Drugo jutro so farni zvonovi zapeli Hribarjevi Anici v zadnji pozdrav. Anico so položili na mrtvaški oder. Tako lepa Anica ni bila še nikdar kakor takrat, ko je ležala na mrtvaškem odru. ObleČena v belo obleko, prav v tisto, v kateri bi bila zdrava pristopila k Oospodovi mizi. Bel venček se ji vije po rumen-kastih lascih in priča vsem, ki ]o prihajajo kropit, da je Anica postala večna nevestica nebeškega Jagnjeta; njena bela obleka pa govori vsakemu, da je Anica v cvetju Ijubke nedolžnosti zapustila svet. Ob odru gore voščene sveče. Sredi cvetja pa mirno, kot angelček miru, spava naša Anica kakor v krasnem vrtu, kot ovenela cvetka sredi duhtečih rož, kot ugasla lučka sredi gorečih sveč. A tisti blaženi nasmehljaj priča, da Anica ni ovenela cvetka, ne ugasla lučka, da se sedaj razcvita v lepšem življenju gori na nebeških livadah. Med tistimi, ki so prihajali kropit umrlo Anico, sem bil tudi jaz. Dobro sem poznal blago deklico. Ko sem jo gledal mrtvo na mrtvaškem odru, tedaj sem jel premišljevati, zakaj je Bog vzel k sebi tako pridno Anico, a nisem dobil pravega odgovora.
Dobil sem ga pa pozneje v knjigi vseh knjig, v sv. pisrnu, kjer sama modrost božja govori o smrti ne-dolžnega človeka takole: ,,Pobran je bil, da ni hudo-bija popačila njegovega uma ali da ni hinavščina pre-slepila njegove duše. Zakaj mik ničemurnosti zatemni dobro, in nestanovitne žeije spačijo nedolžno srce. Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let; zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato je hitel, da jo vzame izmed hudobij."
Da, Anica, Bogu je bila všeč tvoja angelska duša, zato te je vzel k sebi v cvetu nedolžnosti. Ker si bila čista kot limbar v cvetličnem  vrtu,  zato  te je  hotel
—   8Q   —
imeti pri sebi; ker te je ljubil, zato je hotel, da cveteš v svoji nedolžnosti gori nad zvezdami, kjer  ne   brije več strupena sapa  strasti,   kjer  tvoje   nedolžnosti  ne more zamoriti nobena pogubna slana. Srečna Anica! ,,Tvoja na veke!"
I. E. Bogumil   .