25. jutii i 97 5 - ieto XI - št 28 (2B7) - ceno 2 din Glavni in ocgovorni urednik Ljuban Naraks
Čeprav se poletje počasi že preveša v svojo drugo polovico, so se šele sedaj začeli pravi vroči dnevi in ljudje vsak trenutek izkoristijo za kopanje v enem izmed bazenov, ki jih imamo v Šaleški dolini. Tisti, ki imajo raje hladno vodo, odhajajo na kopališče v Velenje, bolj zmrzljivi pa v Šoštanj. Seveda je na kopališču lahko včasih tudi precejšen dolgčas. Človek se neprestanega namakanja v vodi naveliča, zato kopalci na različne načine preživljajo toplo popoldne. Kot kaže slika, nekateri s kajenjem, drugi z branjem razne cenene literature, tretji spet s praskanjem po hrbtu, vsi skupaj pa se ob tem še sončijo.

$ SKUPNA. SEjA VSEH TREH ZBOROV VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Stabilizacijski programi konkretni,ne papirnati

mm
Vse napore je treba usmeriti v hitro gospodarsko rast in v postopno stabilizacijo gospo-I -	darstva
Ne glede na to, da je sedaj čas letnih dopustov, je skoraj nerazumljiva izredno slaba udeležba na dcupno seji vseh treh zborov velenjske občinske &upščine v sredo, 23. julija. Od devetindvajsetih delegatov družbenopolitičnega zbora jih je bilo navzočih sedemnajst (opravičilo pet), v zboru krajevnih skupnostih jih je od devetindvajsetih manjkalo sedem, najslabše pa je bil zastopan zbor združenega dela, saj se je seje udeležilo le 26 delegatov od 49. Manjkalo je torei kar 46,9 odstotkov delegatov tega zbora.
Dejstvo, da se je predvčerajš- vsakega delavca, saj sole-ti, kot
nje skupne seje 'vseh treh zborov udeležilo le 655,4 odstotkov vseh delegatov, marekuje, da se bo treba resno pogovoriti z delegati, ki ne izpolnjujejo zavestno sprejete dolžnosti in neodgovorne morda tudi odpoklicati.
Med razpravo je bilo čutiti, kot da v tem zboru vlada nekakšno mrtvilo, saj je skoraj nerazumljivo, da so o tako pomembnem vprašanju (osrednja točka dnevnega reda so bile osnovne značilnosti gospodarskih in družbenih gibanj v republiki in naši občini v prvih petih mesecih letos) poleg predsednika razpravljali le še dva ali trije delegati. Morda je vzrok prevelike pasivnosti delegatov združenega dela najbolje opisal delegat Ivan Slatinšek iz Pega, ko je dejal, da so delavci premalo seznanjeni z izredno kritičnim gospodarskim položajem tako v občini kot tudi v republiki in državi. Stabilizacijski programi morajo prodreti do
je bilo poudarjeno na njihovem sestanku, odločno pripravljeni pljuniti v roke za razširitev nastalega kritičnega položaja.
Za gospodarsko velenjske občine je značilno, da v prvih petih mesecih upada stopnja rasti industrijske proizvodnje, na drugi strani pa vedno bolj naraščajo zaloge gotovih izdelkov, in to hitreje kot znaša republiško poprečje. Največji porast beležijo v Gorenju. V občini smo soočeni tudi z izredno velikim odstopanjem v rasti zaposlovanja.
V zvezi s tem so se delegati zavzeli, da bi morale delovne organizacije takoj zaustaviti nadaljnje povečevanje števila zaposlenih, potrebo po novih delavcih pa naj bi reševale z boljšo organizacijo dela in večjim izkoriščanjem delovnega časa. Veliko Je tudi nesorazmerja med doseženo produktivnostjo in izplačanimi osebnimi dohodki na zaposlenega ter med uvozom in izvozom. Da bi nastali kritični gospodarski položaj čimprej premostili oziroma ublažili, so delegati na skupni seji v sredo
sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Na vseh ravneh si je treba prizadevati za čimvečjo krepitev samoupravljanja, ki mora preiti iz organizacijskih okvirov v okvire ugotavljanja razdelitve dela za boljše gospodarjenje in ustvarjanje dohodka za pokrivanje enostavne in razširjene reprodukcije, osebnih potreb in potreb družbenega standarda. Precej kritičnih pripomb je bilo na seji izrečenih glede tega, ker v občini še vedno nismo sprejeli družbenega plana za letos. To je treba čimprej storiti. Tudi s sestanki izven delovnega časa bi bilo veliko prispevali k stabilizaciji. Stabilizacijski programi so ponekod zelo konkretni, v neka-terih sredinah pa so vse preveč papirnati". Tako v gospodarstvu kot negospodarstvu je treba poostriti odnos do delovne discipline, bolniškega staleža, plačevanja nadurnega dela, odhajanja z delovnega mesta med delovnim časom in podobno.
Vso skrb je treba posvečati povečevanju proizvodnje v skladu s potrebami tržišča. Odločno so se zavzeli, da je treba nadaljevati gradnjo že začetih investicij, ki so posebnega družbenega pomena in izterjati zakonske obveznosti, katere izhajajo iz podpisanih pogodb, ter vztrajati na podpisu novih. Povečati je tudi treba odgovornost za samoupravni red ter spoštovanje zakonov, dogovorov in sporazumov kot tudi okrepiti delovanje samoupravnega delavskega nadzora. Odločno so zahtevali, da mora biti plan za leto 1976 pripravljen že od septembra. Vso pozornost pa je treba posvetiti tudi planiranju v TOZD ter usklajevanju in uresničevanju programov organizacijah združenega dela.
Komentar tedna
V zadnjem času se iz tujine ponovno slišijo glasovi posameznikov, ki jih zelo „skrbi" usoda Jugoslavije. Skrbi jih, ker bojda vedo, da je naša samoupravna demokracija v bistvu partijsko dirigirana", ozka in netolerantna.
Včasih se že celo zdi, da v Jugoslaviji in Sloveniji ni mogoče več izreči upraviče-
daj se je pričel v vaši deželi partijski diktat, ki ne prizna več nikakršnega mnenja razen partijskega."
Verjetno nima nikakršnega resnega smisla pojasnjevati zlaganost in ubogost takšnih natolcevanj, čeprav se zavijajo tudi v celofan uglednih znanj in osebnosti. Bolj moti nekaj drugega. Namreč dejstvo, da danes
nih pomislekov in kritike zoper ravnanja posameznikov, ravnanja, ki lahko objektivno načnejo vrednote socialističnega samoupravljanja, ali pa so neposredno zoper naš način življenja. V trenutku, ko do takšne kritike le pride, se vzdigne pri posameznikih v posameznih deželah Evrope cel val negodovanja. Skupni imenovalec vseh teh „demokratičnih krikov" je enak: „Mi sicer simpatizi-ramo z Jugoslavijo, toda se-
nekateri menijo, da mora biti Jugoslavija odprt poligon demokracije, toda demokracije zahodnega tipa, klubaških razprtij, besednih dvobojev in strankarskih skakanj v lase.
V Jugoslaviji imamo samoupravno demokracijo. Slednja je sredstvo v rokah delavskega razreda. Sredstvo, pravimo. Ne okop, ki bi ga želeli rušiti. Jugoslovanska demokracija namreč vedno sledi enemu samemu
cilju - človeku in njegovi možnosti in zmožnosti, da bo na podlagi svojih delovnih prispevkov krojil svojo lastno usodo. Znotraj tega lahko vsakdo razvija svoja lastna individualna nagnjenja - v smeri nadaljnjega počlo-večanja človeka. Posameznik pa, ki se ukvarja z demokracijo kot z nečem, kar je iznad in izven realnih okvirjev življenja, kar naj mu služi za samopotrjevanje ali celo kot kulisa za napad na vrednote socialističnega samoupravljanja, bo vedno doživel kritiko. Ne zaradi svojih početij kot takih, pač pa zato, ker objektivno zoprvu-je takšnemu položaju človeka, kakršnega smo zapisali v ustavo.
Jugoslavija v bistvu je poligon demokracije. Toda nove in za marsikoga vabeče. Ne more pa biti poligon preživelih modelov, kajti tudi naš družbeni ustroj je drugačen kot v zahodnem svetu. Da pa je prav slednji trn v peti kapitala, ki diktira tudi proizvodne in medčloveške odnose, pa že dolgo vemo...
MILAN MEDEN
mtm
mam
Modernizirano gospodinjstvo omogoča družini več prostega časa. Lepo urejena kuhinja pa je tudi ponos vsake gospodinje.
PRI PRAVI IZBIRI IN NAKUPU PROIZVODOV BELE TEHNIKE VAM BO
GOTOVO DOBER
SVETOVALEC
OBISK
VELEBLAGOVNICE
- - m 14
? * fSf
V. t } 4
E^ nama
VELENJE,
KJER BOSTE NAŠLI POD ENO STREHO VSE, KAR VAM JE POTREBNO ZA OPREMO VAŠE KUHINJE IN GOSPODINJSTVA
nm
BR9SMHHHHHHH
9HB
mrnmmm
mm
BMi HIHIf1 li—H—B
■■■■■■■■■■i
ZADNjEDN^ PO SVETU..
• Negotov položaj na Portugalskem
Vodja portugalskih socialistov Mario Soares se je na velikem zborovanju privržencev stranke v Lizboni - zborovanja se je udeležilo več kot sto tisoč ljudi -zavzel za oblikovanje „vlade nacionalne rešitve in enotnost vseh ljudskih sil". Medtem ko je v Lizboni zasedal svet revolucije in razpravljal o sestavi nove vlade, pete, odkar so na Portugalskem krmilo prevzele oborožene sile, je Soares izrekel misel, da dosedanji premier Goncalves ni najbolj primerna osebnost za sestavljanje nove vlade, ki bi jo moral po njegovih besedah sestaviti človek iz oboroženih sil, vendar „neodvisen od strank".
Goncalves, ki mu je Soares s temi besedami očital, da podlega taktiki komunistične partije, naj bi sestavil novo vlado, v kateri bi sicer sodelovali ljudje iz strank, vendar bi v novi vladi nastopali kot posamezniki in ne kot predstavniki strank. S to rešitvijo pa niso bili zadovoljni ne socialisti, ki dvomijo v Goncalvesovo ne-pristranost, pa tudi komunisti ne, saj so že sporočili, da niso pristaš vlade, v kateri ne bi sodelovali uradno.
V ozadju sedanje portugalske krize prej ko slej tiči spor med komunistično partijo in Soare-sovimi socialisti, katerih politična teža je zrasla z velikim zborovanjem v Lizboni. Komunistična partija je storila vse, da do zborovanja ne bi prišlo in je skušala blokirati pristope v Lizbono. Hkrati so komunisti ta ,,pohod na Lizbono" skušali politično povezati s poskusi reakcije, da zavrti kolo revolucije nazaj, zaradi česar je morala v položaj poseči vojska, ki je sporočila, da „pohoda na Lizbono" ne bo dovolila, vendar pa zborovanja socialistov ni ovirala.
Pač pa so skušali zborovanje ovirati pripadniki KP, ki jih je generalni sekretar Cunhal poslal na barikade, češ da se morajo
upreti reakciji in zavreti „proti-revolucionarni pohod na Lizbono". Da bi preprečila nerede, je vojska sporočila, da je skrb za red izključno njena pristojnost in je sama prevzela nadzor nad vpadnicami v Lizbono.
Po zadnjih vesteh pa je portugalsko gibanje oboroženih sil izreklo polno podporo generalu Goncalvesu in generalnemu sekretarju socialistične stranke Soaresu odreklo pravico, da daje izjave o tem, kdo bo prihodnji predsednik vlade. Spričo vsega tega pa je položaj na Portugalskem izredno negotov.
• »Vrh« v Helsinkih
Te dni so v Ženevi dokončno potrdili, da se bo evropska konferenca 35 voditeljev držav in vlad začela 30. julija v Helsinkih. Koordinacijski odbor konference o evropski varnosti in sodelovanju - sestavljajo ga voditelji delegacij 35 držav - je našel rešitve še za zadnja sporna vprašanja. Tako je praktično dokončno pripravljen več kot sto strani obsegajoč dokunemt o političnem, gospodarskem in humanitarnem sodelovanju, ki ga bodo v Helsinkih podpisali voditelji držav in vlad, udeleženk konference.
Sklepna faza konference -„vrh" v Helsinkih - bo trajala tri dni. Konferenco bo začel predsednik gostiteljske države dr. Urho Kekkonen, nato pa bo govoril generalni sekretar OZN Kurt Waldheim.
Vrstni red predsedujočih in govornikov so določili z žrebom. V imenu SFRJ bo govoril predsednik republike Josip Broz Tito, ki je na seznamu govornikov sedemnajsti.
Iz Bele hiše so sporočili, da se bo predsednik Ford udeležil ,,vrha" v Helsinkih. Kot poročajo iz Washingtona, bo iz Helsinkov odpotoval v ZRN in na Poljsko, obiskal pa naj bi tudi Romunijo, Jugoslavijo in Veliko Britanijo.

.IN DOMOVINI
NAGRADE - Letošnje nagrade vstaje slovenskega naroda so prejeli Janez Tomšič, dr. Ivan Kalinšek, Cita Potokar, Rudolf Hribernik - Svarun in Lado Ambrožič - Novljan. Prihodnje leto bo republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije začel podeljevati tudi nagrade za življenjska dela in za razvijanje tradicij med mladino. '
CESTE — Na posvetu regionalne skupnosti za ceste za severovzhodno Slovenijo so udeleženci odklonili sedanji program del v severovzhodni Sloveniji in v republiki, kot ga je predložila strokovna služba republiške skupnosti za ceste. Zahtevali so, naj v programu upoštevajo že sprejeta načela o delitvi sredstev in vrstnem redu del. Ugotovili so tudi, da je bila severovzhodna Slovenija prikrajšana pri sredstvih skoraj za polovico.
KREDITI — Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo, ki spreminja dosedanje splošne pogoje za odobritev potrošniških kreditov. V prihodnje bo mogoče potrošniške kredite dobiti za nakup trajnih potrošniških dobrin in drugih industrijskih izdelkov za osebno porabo izključno domače proizvodnje, katerih cena za enoto je večja kot 500 dinarjev, ter za nakup slikarskih in kiparskih del domačih avtorjev, če jih prodajajo prek ustreznih strokovnih organizacij. Uporabniki potrošniških kreditov bodo morali v prihodnje položiti v gotovini najmanj 20 odstotkov višine odobrenega kredita, za nakup pohištva pa najmanj 15 odstotkov. Za nakup premoga, ozimnice in knjig tudi v prihodnje ne bo treba polagati gotovinske udeležbe.
SPORAZUM - Generalni direktor Crvene zastave iz Kragu-jevca in generalni direktor tovarne avtomobilov Cimos iz Kopra sta parafirala predlog samoupravnega sporazuma o dolgoročnem tehničnem sodelovanju med kolektivoma. Program sodelovanja predvideva skupno proizvodnjo specialnih vozil in organiziranje proizvodnje tako imenovanih kardanskih osi v Cimosu za potrebe Crvene zastave. Program predvideva tudi finančno in investicijsko sodelovanje oziroma skupno načrtovanje in izvajanje proizvodnje.
POSOJILO - Za gradnjo 90 km avtomobilskih cest v Jugoslaviji je Mednarodna banka odobrila posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev. Tako bodo v Sloveniji zgradili 11 kilometrov štiristezne ceste Dolgi most -Vrhnika, v Srbiji štiristezno cesto Beograd - Surčin, dolgo 8 kilometrov in Beograd - Mali Požarevac v dolžini 22 kilometrov. V Črni gori pa bodo zgradili dvopasovno cesto od Nikšiča do Titograda v dolžini 49 kilometrov. V fiskalnem letu 1974 - 1976 je mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila Jugoslaviji skupno 210 milijonov dolarjev posojil za gradnjo luke Bar, ureditev vodovoda in kanalizacije v Dubrovniku, financiranje nekaterih kmetijskih objektov ter gradnjo hidroelektrarn in cest.
JAJCA - Proizvajalci tako imenovanih konzumnih jajc so se dogovorili o zvišanju cene jajc v prodaji na drobno. Julija in avgusta bodo jajca po 1,30 oziroma po 1,50 din, bela jajca pa bodo za 5 par cenejša. Potrošniki lahko v prihodnjih mesecih pričakujejo nadaljnjo podražitev jajc. Proizvajalci se načelno že strinjajo, da bo cena jajc v zadnjih dveh mesecih leta 1,65 din in 1,75 din.
KAJENJE - Ce si boste na Lokrumu, otoku v bližini Dubrovnika prižgali cigareto, vas to utegne veljati kar 2000 novih dinarjev. Otok so namreč proglasili za nacionalni park in je zato na njem kajenje najstrože prepovedano. V poletnih mesecih je obisk na otoku dovoljen od 9. do 19. ure, sicer pa od 9. do 17. ure.
KOČE - V letošnjem letu si lahko obetamo dograditev, obnovitev in popravilo nekaterih planinskih koč. Tako so že zagotovljena sredstva za kočo na Doliču, kočo na Prehodavcih, Aljažev dom v Vratih, Poštarsko kočo in Tičarjev dom na Vršiču, Kočo na Kaninu, dom na Ko-rošici, koče na Kamniškem sedlu, na Lipanci, Dobrči, na Loki pod Raduho, Križki gori, v Krnici in na Gozdu, kočo na Zasavski gori ter nekatere bivake v slovenskem visokogorju. Poleg tega je zagotovljen del sredstev za popravilo planinskih poti ter za pripravo terena ob Krnskem jezeru, kjer bo čez nekaj, let stala nova planinska koča.
Slovesno otvoritev ceste so v nedeljo v Skalah združili tudi s proslavo ob 20-letnici obstoja gasilskega društva v kraju. O pomenu krajevnega praznika, 30-letnice osvoboditve in 22. julija je najprej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Hrastovec—Škale Herman Arlič. V imenu vseh krajanov je čestital gasilcem ob njihovem jubileju ter jim zaželel, da bi bilo njihovo delo tudi v prihodnje tako plodno kot doslej.
tudi dvorana za kulturne prireditve, ker se je začel rušiti star prosvetni dom na Škalskem griču. Seveda društvo na začetku ni imelo denaija niti za nakup opreme, kaj šele za odkup zemljišča. Toda na pomoč so priskočili vaščani, pokojna Ivan in Cecilija Arlič, Ivan in Marta Hudournik ter Martin in Cecilija Šmon, ki so spoznali pomembnost gradnje takšnega objekta, ki naj bi po zgraditvi njim služil kot kulturno-pro-
Predsednik sveta krajevne skupnosti Herman Arlič pripenja spominski trak
Pobudo za ustanovitev gasilskega društva v kraju je dal danes že pokojni domačin Ivan Arlič. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 13. februarja leta 1955, je bilo deset občanov: Ivan in Jože Arlič, Jože in Anton Silovšek, Jože Lipnik, Ludvik in Jože Jan, Engelbert Pušnik, Janez Zelcer in Jernej Mravljak. Ob ustanovitvi društvo ni imelo svojih prostorov. Sestanke so imeli pri članih. Zato je bila razumljivo njihova največja želja, da bi si zgradili gasilski dom, v katerem bi bila
Aktualno
AVTOMOBILI - V prvem polletju smo v našo državo uvozili samo 5905 tujih vozil, čeprav je bil odobren uvoz 7500 avtomobilov. V začetku letošnjega leta so sklenili, da bodo dovolili uvoziti polovico potniških avtomobilov od skupno 15.000 vozil, kolikor jih je bilo uvoženih v letu 1974. Vsak zastopnik je mogel uvoziti v prvem polletju eno četrtino lanske ko-, ličine s pogojem, da za ta vozila zagotovi izvoz domačih izdelkov avtomobilske industrije za 65 odstotkov vrednosti vozil, ki jih uvaža. Če bi hoteli uvoziti več avtomobilov, bi morali zagotoviti izvoz izdelkov domače avtomobilske industrije v celotni vrednosti uvoženih avtomohilov. Tako računajo, da bodo do konca leta naši zastopniki uvozili kvečjemu 12.500 vozil.

# V SKALAH SO SLOVESNO PROSLAVILI KRAJEVNI iN GASILSKI PRAZNIK
Odprli novo
in razvili gasilski prapor
„Otvaijam peto cesto in upam, da bo ta tudi ostala," tako je dejal predsednik krajevne konference socialistične zveze Rafko Ko-pušar v nedeljo, 20. julija, ko je prerezal trak in tako simbolično predal namenu novo asfaltirano cesto od Siteija do Hudournika v dolžini 850 metrov ter njen odsek od Jana do šole dolg 220 metrov. Cesto je zgradil rudarskoelektroenergetski kombinat Velenje kot nadomestilo za prejšnjo, ki se zaradi kopanja premoga pogreza.
svetno središče, gasilcem pa kot šola mladih čuvajev pridobitev revolucije in odstopili zemljišče za gradnjo doma.
Temeljni kamen za novi objekt so vzidali 24. avgusta leta 1958. Krajani so dom zgradili s prostovoljnim delom, saj so opravili 2255 prostovoljnih ur. Opeko in kamenje so kmetje brezplačno zvozili s porušenega prosvetnega doma, darovali pa so tudi ves potreben les.
Lani so gasilci tudi spoznali, da če hočejo uspešno opravljati svojo humano akcijo, potrebujejo novo vozilo. Zavedajo se, da stroškov avtomobila sami ne bodo zmogli, zato pričakujejo pomoč krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in krajanov samih. Poleg tega so se lani odločili za nakup gasil-
skega prapora, ki so ga na n deljski proslavi svečano razvil Predstavniki krajevne skupna Škale— Hrastovec, krajev! konference SZDL, občinske g silske zveze, osnovne orgai zacije sindikata TOZD - Ti varna usnja Šoštanj pa so i prapor pripeli spominske ti kove. Pri tem je treba ornem še to, da je denar za zlate žel ljičke prispevalo 52 člano društva in 18 krajanov, za sn bme pa 11 članov in 23 obči nov.
Na nedeljski slovesnosti i podelili tudi občinska in drul vena priznanja članom za d« set in desetletno delo v društii ter pokale, diplome in prakfi na darila najboljšim moški! ženskim, mladinskim in piooi skim desetinam v občinska tekmovanju v letošnjem letu.'
Ob navzočnosti velikega števila krajanov, med njimi so bili ti predsednik skupščine občine Velenja Nestl Žgank, predstavniki) činske gasilske zveze in sosednjih gasilskih društev in krajev skupnosti, je Rafko Kopušar predal namenu novo cesto, ki odslej trdno povezovala Skale in Hrastovec.
Po proslavi so gasilci mesta Velenje, Šoštanja in Rt K prikazi gašenje požara s posebno peno.
Samoupravno organizirani
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Velenje je tudi tretjo zaporedno sejo posvetilo gospodarskim razmeram. V zaključkih, ki jih je predsedstvo SZDL posredovalo delegatom zborov občinske skupščine, je med drugim zapisano, da izhod iz zdajšnjih zapletenih gospodarskih razmer teija celovit pristop k reševanju težav. Zato je nujno pritegniti in mobilizirati delovne ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Najvažnejše naloge so zdaj, dg še bolj dosledno uveljavimo poglobljeno samoupravljanje, da mislimo na prihodnje leto, se pogovorimo o planiranju in seveda sproti odpravljamo slabosti, ki so v tekočih gospodarskih gibanjih. Najbrž pri uveljavljanju samoupravljanja nismo v občini štorih tistega, kar bi morali. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela sicer imamo uvedeno samoupravljanje, vendar to vsebinsko še ne dovolj močno. Organizacijsko je samoupravljanje sicer izpeljano, so ugotovili na seji predsedstva občinske konference SZDL, toda to ne pomeni, daje že dovolj. Tudi na občinskem nivoju, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, ni nič bolje. Zaradi takšnih razmer na področju samoupravnih odnosov rešujemo probleme v občini neenotno in po več poteh. To pa ne zagotavlja učinka. Zato bo naloga vseh, da se domenimo za usklajeno delo. Ugotovitev, ki jo je bilo moč slišati na seji predsedstva, da od nekaterih izvršilnih odborov samoupravno organiziranih interesnih skupnosti, komisija, ki je bila imenovana za pripravo gradiva in predlogov, ne more dobiti niti osnovnih podatkov, kaže na samovoljno in ne-samoupravno vodenje politike. Zato je tudi možno, da vsak po svoje, mimo dogovorjenih programov, v občini troši denar. Naj zapišemo še eno pomembno ugotovitev! Če bi uvedli samoupravljanje takšno, kot
bi morali, in vanj vključili delavce, potem se rezultati ne bi slabšali. Kritična ocena o odnosih v samoupravljanju je v tem obdobju izredno pomembna naloga, če hočemo, da bomo v velenjski občini krenili naprej.
Ukrepi pa so potrebni tudi drugod. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze meni, da smo v občini Velenje imeli vseskozi dobro urejeno planiranje. Letos pa v občini nismo sprejeli družbenega plana. Tega mora občinska skupščina sprejeti, saj so izhodišča že bila v javni razpravi. V bodože je potrebno narediti vse primerjave tako, da stanje primerjamo s plani, ne pa s prejšnjim obdobjem.
Ugotovitev, da se povsod v zdajšnjem kritičnem stanju preveč ukvarjamo s tekočimi gospodarskimi gibanji, ne mislimo pa na drugo leto, je brez dvoma stvarna. Že sedaj moramo biti pripravljeni na razmere prihodnjega leta. To pa pomeni, da bi morali smernice letnega družbenega plana takoj pripraviti in jih v široki javni razpravi dopolniti.
Rast celotnega dohodka je v občini Velenje v petih mesecih letošnjega leta nižja od slovenskega poprečja. Ni potrebno posebej opozarjati na nevarnosti. Organizacije združenega dela bodo morale povečati proizvodnjo in vzkladiti cene svojim proizvodom. Celotni dohodek bi lahko zvišati, če bi zmanjšali stroške. Le redkokdaj pa se resnično prizadevajo, da bi znižali stroške poslovanja in ne razmišljajo, da bi na ta način imeli ugodnejšo osnovo za hitrejšo gospodarsko in družbeno rast.
Akcija za gospodarsko stabilnost bo uspešna, če bomo v njej vsi sodelovali. Sodelovali pa bomo lahko, če bodo stabilizacijski in akcijski programi razumljivo in stvarno sestavljeni ter na vpogled delavcem. Brez dobre seznanjenosti ni mogoče ustvarjalno sodelovanje.

B PODATKI O GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH GIBANJIH V PRVIH PETIH LETOŠNJIH MESECIH
Gospodarimo slabo ali dobro
V občini imamo smernice letnega družbenega načrta In srednjeročni razvojni plan - Analize kažejo na določena odstopanja - To pa ne pomeni, da smo v velenjski občini slabo načrtovali - Le znotraj organizacij združenega dela bo potrebno bolj prisluhniti slovenski resoluciji in naSim občinskim načrtom
Smernice družbenega načrta občine Velenje za letos so brez dvoma najširši dogovor o skupnih nalogah. V njih so predvidene naloge s področja nadaljnjega uveljavljanja samoupravljanja v združenem delu, preprečevanja naraščanja inflacije, usklajevanja med uvozom in izvozom, povečanja reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, obvladovanja vseh oblik porabe z razpoložljivimi sredstvi, hitrejšega razvoja manj razvitih območij ter izvajanja prednostnih nalog v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Organizacije združenega dela so za prvih pet mesecev letos pripravile podatke, na podlagi katerih so ustrezne službe pri občinski skupščini Velenje izdelale analizo o tekočih gospodarskih gibanjih in izvajanju drugih nalog za čas prvih pet mesecev. Poleg podatkov organizacij združenega dela pa so analizo napravili še na osnovi uradnih podatkov statistične službe in nekaterih drugih razpoložljivih virov.
Osnovne značilnosti gospodarskih in družbenih gibanj v občini Velenje v prvih petih mesecih letos so v času akcije za stabilizacijo gospodarstva izredno pomembne. Zato menimo, da ne bo odveč, če v našem časniku povzamemo iz analize nekatere najbolj značilne ugotovitve.
NE GREMO VŠTRIC 2 NAČRTI
Podatki, ki so jih pripravile organizacije združenega dela v velenjski občini kažejo, da gospodarska gibanja ne gredo vzporedno z dogovorjenimi nalogami, sprejetimi stališči ter sklepi in programi. Se več, ugotavljajo, da se nekatere osnovne težnje postopoma oddaljujejo od dogovora.
Na gospodarstvo v velenjski občini ima odločilen wpliv rast industrijske proizvodnje. Stopnja te rasti zajema v Sloveniji 45 odstotkov družbeenega proizvoda, v občini Velenje pa kar 86. Zaradi tega je še tembolj zaskrbljujoče, keir ta stopnja rasti v velenjski občini letos pada. Iz podatkov je moč razbrati, da je stopnja rasti industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih letos znašala v primeri z lani le 32 odstotkov in je za S odstotkov manjša kot v treh mesecih. V analizi, ki sta jo pripravila Hermina Klančnik in Janko Vovk smo prebrali ugotovitev, zakaj je industrijska proizvodnja v občini Velenje v upadanju. Ugotavljajo namreč, da je razlog za upadanje industrijske proizvodnje predvsem v večanju zalog, kije posledica padanja kupne moči prebivalstva in zmanjšanja izvoza. V občini Velenje se je sicer izvoz industrijskih izdelkov v letošnjih prvih mesecih povečal za 47 odstotkov, če ga primerjamo z enakim obdobjem lani, kljub temu pa je bila vrednost uvoženega materiala še vedno večja kar za 2 milijona 258 tisoč ameriških dolarjev.
V analizi tudi ugotavljajo, da zaloge izgo-tovljenih izdelkov vedno bolj naraščajo. Pri tem velja poudariti, da zaloge industrije v občini Velenje bolj naraščajo kot povprečne zaloge na Slovenskem. Poglejmo ugotovljena dejstva. Skupne zaloge so v prvih petih"mesecih letos porasle za 70 odstotkov. Med njimi najbolj izstopajo zaloge nedokončane proizvodnje (102 odstotka) in zaloge gotovih izdelkov (101 odstotek). Največ zalog imajo v Gorenju pri izdelkih bele tehnike in televizorjev. Eden izmed glavnih vzrokov porasta zalog in upadanja izvoza, ugotavljajo v izdelani razčlembi letošnih tekočih gospodarskih gibanj, ni le posledica recesije v svetu, pač pa v veliki meri posledica drage domače proizvodnje, ki ni konkurenčna na zunanjem tržišču. Med vzroki, ki jih je seveda več, naj posebej omenimo visoke cene surovin in reprodukcijskega materiala na domačem trgu, nadalje visoke družbene dajatve in nizko produktivnost v primerjavi z razvitim svetom. Rast industrijske proizvodnje pa bo v naslednjih mesecih še slabšala oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom zaradi uvoznih omejitev ali pa zavoljo pomanjkanja obratnih sredstev. Zato bodo morali v temeljnih organizacijah združenega dela vložiti velike napore, da bi se v občini Velenje letos vsaj približali predvideni rasti industrijske proizvodnje, torej tisti, za katero smo se odločili v letnem družbenem in občinskem srednjeročnem načrtu.
DVA TISOČ NOVIH DELAVCEV
Omembe vredno je tudi dejstvo, da v občini Velenje zaposlujejo preko načrtovanih potreb. Enako je tudi v republiki. V prvih petih mesecih smo v velenjski občini zaposlili 14 odstotkov več delavcev kot lani v prvih petih mesecih, v Sloveniji pa 5 odstotkov. Razberemo, da so odstopanja pri zaposlovanju izredno velika. V slovenski resoluciji za leto 1975 je bilo predvideno, da bi se lahko zaposlenost povečala le za 3 odstotke, družbeni načrt občine Velenje pa predvideva povečanje zaposlenosti za 6,6 odstotka. Delovne organizacije so zaposlile kar 2,292 več novih delavcev. Zaposlenost je močno porasla v gradbenem industrijskem podjelju Vegrad (za 25,2 odstotkov), v elektroenergetskem kombinatu za 18,4 in v Gorenju za 16 odstotkov. V drugih delovnih organizacijah pa so zaposlili za približno 7 odstotkov več novih delavcev. Tudi v negospodarskih dejavnostih zaposlujejo več, kot je predvideno v občinskem letnem načrtu.
Podatki, katere bo potrebno v naslednjem obdobju popraviti, kažejo na veliko nesorazmerje med doseženo produktivnostjo dela in izplačanimi povprečnimi mesečnimi dohodki. Produktivnost se je v prvih petih mesecih nominalno povečala v primerjavi z ob-
dobjem lani (za 20 odstotkov), izplačani mesečni osebni dohodki na zaposlenega pa za 28 odstotkov. Takšna gibanja niso v skladu niti s slovensko resolucijo o ekonomski politiki in tudi ne z občinskimi smernicami razvoja. Velenjsko planiranje namreč predvideva, naj osebni dohodki naraščajo nekoliko počasneje od produktivnosti dela. Če hi bilo tudi v resnici tako, potem bi gospodarstvo lahko imelo denar za sklade in reševanje likvidnosti ter inflacije. Tako pa ugotavljajo, da so neskladja v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela zelo velika in zahtevajo takojšnje preučitve ter ukrepe.
dinarjev. Največja investicija je vsekakor 4. stopnja šoštanjske termoelektrarne — 2 milijardi 932 milijonov dinarjev, kar znaša kar 81 odstotkov celotne investicijske vrednosti v občini Druge večjft. naložbe so še: odpiranje južnega odkopnega krila in prestavitev obrata EFE, tovarna keramike v Gorenju, televizijska hala in servisno skladišče, v Vegradu pa obrat betonskih polizdelkov. Značilno za investicije, ki so v gradnji je, da se financirajo skoraj izključno iz kreditov. O tem v gradivu piše: »Presoditi in ugotoviti moramo, katere objekte moramo dokončati in zanje zagotoviti potrebna sredstva, ozi-
In še podatki. V družbenem sektorju je znašal v prvih petih mesecih povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 3.678 dinarjev in je za 28,3 odstotka večji kot lani v tem času. Če vemo, da so se življenjski stroški povečali za 26,6 odstotka, potem je realni mesečni osebni dohodek v občini Velenje višji za 1,3 odstotka (v republiki za 1,5).
V gradivu »Osnovne značilnosti gospodarskih in družbenih gibanj v SR Sloveniji in občini Velenje v prvih petih mesecih letošnjega leta", ki je pripravljeno za obravnavo, med drugim piše: „Upadanje konjunkture na domačem trgu ob zaostrenih pogojih gospodarjenja bo vplivalo na to, da se rast nominalnih osebnih dohodkov v prihodnjih mesecih ne bo povečala, kljub nadaljnjemu povečanju življenjskih stroškov. Zato bo v letošnjem letu zelo težko obdržati realno raven osebnih dohodkov na zaposlenega iz preteklega leta. To pa pomeni zmanjšanje stimulacije za povečanje produktivnosti dela v naslednjem obdobju."
POD UDAROM TUDI
VELENJSKO
GOSPODARSTVO
V Sloveniji se je v prvih petih mesecih vrednost izvoza povečala za 2,8 odstotka v primerjavi z lani. Vrednost uvoza blaga pa je večja za 22,5 odstotka. Takšna gibanja so nasprotna resolucijskim. Zato nastaja deficit v blagovni izmenjavi s tujino, ki je porastel za 48 odstotkov. Vzroke za poslabšanje v zunanjetrgovinski menjavi moramo iskati v neugodnih mednarodnih ekonomskih odnosih, ki vplivajo tudi na razvoj naše blagovne menjave s tujino, in v poslabšanju konkurenčne sposobnosti gospodarstva na tujih trgih. Vmes pa so še drugi vzroki. To pa so tudi težave, ki ne obidejo našega velenjskega gospodarstva. Pod udarom je seveda najbolj močan izvoznik Gorenje.
Na Slovenskem je raven plačil za investicije v osnovna sredstva v prvih petih mesecih za 47 odstotkov višja kot lani v istem času.
Zelo visoke so zdajšnje naložbe v velenjski občini, saj znašajo 3 milijarde 607 milijonov
roma katere objekte bomo morali preložiti na kasnejši čas. Pri tem pa moramo upoštevati, kaj vsaka posamezna naložba pomeni v našem nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju. Predvsem je združeno delo tisto, ki naj odloči, katere naložbe je potrebno zgraditi do konca v korist skupnih interesov in potreb."
Stanovanjska izgradnja v občini Velenje je brez dvoma izredno pomembna. V srednjeročnem razvojnem načrtu do leta 1980 smo predvideli, koliko stanovanj bomo v občini na novo postavili. Zato bi morali sredstva gospodarno trošiti in ves razpoložljivi denar za stanovanjsko izgradnjo takoj angažirati, da bi se izognili inflaciji.
ZADOLŽENOST
Kot na Slovenskem, tako je tudi v občini Velenje medsebojna zadolženost znatno večja kot celotni dohodek. V velenjski občini so pri 36,5 odstotnem porastu celotnega dohodka porasle terjatve za skoraj 78 odstotkov, obveznosti do dobaviteljev pa za 61,3. Na nelikvidnost velenjskega gospodarstva močno vpliva nerentabilnost in nelikvidnost elektrogospodarstva Slovenije, ki je lani zaključilo leto z večjo izgubo. Razmere v občini se bodo izboljšale le, če bodo gospodarske organizacije uskladile vlaganje z akumulacijo.
Naj na koncu tega razmeroma dolgega sestavka napišemo, kako v občini Velenje uresničujemo naš srednjeročni razvojni načrt do leta 1980. Težko je na kratko oceniti to uresničevanje po treh letih izvajanja načrtovanega razvoja. Vendar pa podatki kažejo, da nismo slabo programirali, čeprav so bile takrat razmere v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih povsem drugačne, lahko rečemo mnogo ugodnejše. Naša predvidevanja se v glavnem uresničujejo. Ponekod so celo ugodnejša! To velja zlasti za realno rast družbenega proizvoda v preteklih treh letih načrtovanega srednjeročnega razvoja, ko je ta v industriji in trgovini za 13,3 odstotka nad predvideno stopnjo.
IMAŠ ROMAN
40
,,A tako! jezno je odprla torbico in potegnila iz nje njegovo priporočilo, ki ga je napisal v beležnico. „Poglej, to je tvoje vabilo! Ti si zmešan!"
Pogledal je na list in spoznal svojo pisavo. Res je bilo, napisal je povabilo, vendar le v šali. Ena sama drobna šalica s to čudovito Japonko in glej, kaj se je zgodilo! Sledila ti je prek pol sveta! Saj to je pravljica, pa tudi obupna mora!
„Yuki, pojdi z menoj v hotel. Najbolje bo, menim, če se takoj o vsem pošteno pogovoriva.."
stanarine. Torej vidiš, Yuki, pokvarjenec sem. Nimam niti prebite pare svojega."
„Kako pa si potem lahko povabil bogato gospo v bar v Caribe Hilton!" je jezno zaklicala.
„Saj ne — saj nisem. One plačujejo račune. No, tako pač je. To so moje stranke. One mi kupujejo vse. Sam ne bi znal prodati niti škatlice vžigalic, če bi tudi imel priložnost."
„Kaj pa prodajaš bogatim damam? Sebe? "
„Nikar ne bodi otročja. No, lahko bi se temu reklo tudi tako. Ne vedo, kaj bi čez dan počele same — ne vedo, kako bi zapravile denar — veliko večji užitek gaje zapravljati z menoj, kot pa v kakšni starinarni." ,,Ti si zvodnik? " „Nič takšnega. Za svoj denar moram pošteno garati. Veliko moram potovati,
RONALD KIRKBRIDE
JUKI OKANO
21.
„Tako, zdaj razumeš," je rekel in se naslonil nazaj. „Čisto navaden nepridiprav sem, zgubljenec. Kot moj oče. Nič nimava skupnega z Galahadi. Zdaj pa pojdi hitro domov, kamor sodiš." Yuki je sedela, s hrbtom obrnjena proti oknu in solze so ji počasi polzele po licih.
„Nisi plemič okrogle mize? Tvoj oče se ni boril z zmajem in rešil device? "
„Moj oče je bil razuzda-nec in pijanec. Povozil ga je tovornjak, ko sem bil star komaj osem mesecev. Moja mama je bila iz revnega predmestja Londona in se poročila z njim zato, ker je bila z njim noseča od neke poletne noči na proščenju v Jerseyu. Veliko ji je čvekal o okrogli mizi. Vzgajala me je ob pravljicah o kralju Ar-thurju, ker je bila čudaška in ni marala sveta, v katerem je živela. Mislim, da je na koncu res veijela v vse te zgodbe in da smo resnični potomci sira Galahada, čeprav ni nikoli živel. Bil je pravljični junak. Mati je umrla med vojno. Tik pred smrtjo mi je obesila okrog vratu ta obesek rekoč: „Nikoli ne pozabi — ti si Galahad," je rekla. „Zmaji čakajo, da jih pobiješ! Ubožica, mislila je, seveda, na tisto prekleto angleško visoko družbo."
„Potem nisi hodil na vvinchestrsko univerzo? "
„Hodil sem v osnovno šolo v Hackneyju."
„Pa tudi štipendije na Oxfordu nisi dobil? "
„Na višjo šolo sem hodil zvečer, podnevi pa sem prodajal časopise."
„Pa si bil med vojno v posebni letalski enoti? "
..Poklicali so me k vojakom in v glavnem štabu sem bil kurir. Menim, da sem se prav tam naučil, kako se je treba obnašati - mislim v visoki družbi. Spomnil sem se, da sem Galahad in pričel izpopolnjevati svojo predstavo o njem. Po vojni sem se zaposlil na več mestih -pri Fortum in Mason sem se naučil izbirati dobra vina in jedi, v Savile Row sem se naučil veščine oblačenja, to je bila namreč knjižnica s knjigami in časopisi z vsega sveta. Vmes sem se naučil živeti v izbrani družbi. In za to vedno potrebuješ denar."
„Potem nimaš stanovanja v Tunbridge Wellsu? "
„Imel sem staro sobo, toda občina mi jo je vzela, ker nisem redno plačeval
obiskovati trgovine v Pon-ceju, San Germanu, Deviških otokih, Antilih .. ."
Ko je govoril, je Yuki premišljevala: Johnny, najlepši moški, kar sem jih kdaj srečala. Zakaj ravna tako z Yuki? Zakaj potrebuje bogate dame? Yuki je vseeno, če je reven. Ko se bova poročila, bo delala in vzdrževala gospodinjstvo. Plesala bo v baru vso noč, kjerkoli, karkoli...
Vstal je, stopil k njej, rekoč: „Yuki, prenehajva s temi neumnostmi. Ti si res dobro dekletce. Vedno sem mislil o tebi, ti si najlepše bitje na svetu ..."
„Ne, lažeš!" je jezno odgovorila, boreč se s solzami in razočaranjem. „Ti si misliš, Yuki neumna in grda. Ti ljubiš bogate dame z diamanti. Yuki bo šla domov na Japonsko in videla se ne bova nikoli več."
„No, nikar tako. Moram se družiti z bogatimi damami, ker imajo denar, da si kupijo tisto, kar imam jaz naprodaj. Takšen je posel."
„Poročil se boš z bogato damo? "
„Resnično se ne morem poročiti z revnim dekletom! Lahko pa ti zagotovim, da se še ne nameravam poročiti."
Umor na višini 6.200 metrov
Lahko bi rekli, da je dogodek vzet iz dobro zasnovanega kriminalnega romana. Vendar ni tako. Zgodilo se je januarja 1973 in policija ima v rokah dokaze, da so tudi med člani alpinističnih odprav morilci, ki znajo izkoristiti nenavaden kraj in okoliščine ter za seboj dobro zabrisati sledove.
Januarja leta 1973 je iz Buenes Airesa krenilo osem ljudi, da bi priplezali na najvišji vrh Andov, na Aconcaguo, kije hkrati najvišji vrh v Ameriki. V odpravi so bili bolj ali manj znani alpinisti iz Amerike in Velike Britanije, vodil pa jo je 28-letni James Petrovsky, po poklicu psiholog. Največ izkušenj v od-ravi je imel 35-letni John Couper, i so ga zaradi dolgih brkov imenovali tudi Mehikanec. Preplezal je že vse najvišje vrhove v Ameriki, Afriki in Evropi. V skupini je bil tudi vodič, Argentinec Miguelo Anhela Alfons.
Zanimivost skupine je bila v tem, da je imela v svoji sestavi tudi žensko, kar ni običajno, saj so le redke ženske pripravljene na takšne podvige in napore. V skupino se je vključila mlada profesorica angleškega jezika Janet M. Jonson, kar je povzročilo med člani prva nasprotja. Večina članov odprave je nasprotovala njeni želji, da bi se jim pridružila, ker so menili, da bo
MODNA KREATORKA STASA
Romantično

težko prenašala naporno in zahtevno pot. Za njeno vključitev pa je bil John Couper, ki je ostalim med drugim rekel, da so moški šovinisti. To je bilo odločilno: profesorica je krenila z njimi na dolgo pot. Posamezniki so zaradi tega še vedno godrnjali, končno pa so bili prepričani, da je Couper zaljubljen in je to premagalo njegovo zdravo in logično presojo.
Člani odprave so nekaj dni počivali v vasi pod vznožjem planine, potem so krenili. Couper je pisal dnevnik. Najprej so se ustavili na Pokopališču premaganih, kjer so pokopani številni planinci, ki so na svoji poti v planino omagali.
Pred odhodom v planino je Couper prejel pismo od svoje žene iz
ZDA, ki so ga kasneje našli v njegovem žepu zapečatenega in neprebranega. Po tem so preiskovalci sklepali, da je bil verjetno res nezainte-resiran za dom in družino in da so bile njegove misli v tem trenutku pri drugi ženski.
Prvi snežni metež na višini 6.000 metrov je bil usoden za dva člana odprave: za Johna Couperja in mlado profesorico. Ko se je metež polegel in ko so se člani odprave spet zbrali, omenjenih ni bilo med njimi. Iskanje je bilo zaman. Menili so, da sta med metežem verjetno padla v kakšen prepad ali se izgubila v snežnem viharju in zmrznila. Opustili so iskanje in nadaljevali pot. Podobne nesreče se primerijo tudi v drugih odpfavah in na to so ljudje, ki se podajo v ledene in nedostopne planine, že pripravljeni, zato jih tudi tokrat nesreča ni presenetila, saj bi v snežnetn metežu lahko ostia vsa odprava.
Njihova j>ot pa se ni končala z uspehom. Ze po nekaj sto metrih so ponovno zašli v še hujši snežni metež, ki jih je prisilil,' da so prekinili vzpon in se vrnili v dolino. Od tam so se razšli na svoje domove in se kasneje niso več srečali.
Zagonetno odkritje
V decembru istega leta, skoraj leto dni kasneje, se je po isti poti vzpenjala neka argentinska planinska odprava. Nepričakovano so naleteli na zaledenelo in dobro ohranjeno truplo neznanega alpinista. Kasneje so ugotovili, da je to pogrešani John Couper. Pri temperaturi minus 10 stopinj je bilo njegovo telo dobro ohranjeno. Hkrati so ugotovili, da ima na treh mestih počeno lobanjo, da ima udarce po licu, na

poletje
Še enkrat bomo spregovorili o letošnjih poletnih oblekah. Tokrat o tistih, ki so ubrane na bolj romantično noto. Saj je vodilni modi vsako poletje vzporedna nekoliko bolj romantično obarvana moda, nežne linije dekliških oblek, nežne barve in materiali, potiskani z ljubkimi cvetličnimi motivi ali še pogosteje, posuti s pikami različnih velikosti.
Letošnje poletje je v znamenju bele barve, ki je najbolj priljubljena in moderna in ki je za trenutno aktualne linije in kroje poletnih oblek tudi najbolj primerna. Ce to belo barvo dopolnjuje in poživlja še ozka drobna čipka, bo obleka dobila tisti rustikalni ali podeželski, kmečki navdih, ki je v zadnjem času v modi - še posebno poletni - vedno bolj prisoten. Zato so tudi vse obleke v krilu bogate, široke, nabrane; rokavi udobni, zvonasti ali napihnjeni in stisnjeni, dolžina pa še vedno in samo tista čez kolena
Morda še v pentljo zavezan pas in obleka bo takšna, kot jo priporoča moda za vse, ki imajo radi nežen in romantičen stiL
Na sliki: Coupeijevo truplo spuščajo v taborišče nove odprave, kjer so ga preiskali in kasneje pokopali.
trebuhu pa so našli dve rani, kot bi nekdo streljal iz neposredne bližine. Po pregjedu sodnega zdravnika so ga pokopali na Pokopališču premaganih. Nekateri so sušljali nekaj o zločinu, vendar ni nihče začel s preiskavo.
Letos v marcu je na omenjeni planinski poti vedrila nova argentinska planinska odprava. Povzpeli so se že na 6.500 m višine, tedaj pa je enemu izmed članov skupine postalo slabo. Vodja odprave je odločil, da se bo skupina vrnila v taborišče po drugi, lažji poti. Tam so nepričakovano naleteli na truplo mlade profesorice, ki je bilo prav tako dobro ohranjeno in na katerem so našli podobne rane in udarce kot pri Couperju.
Zdaj so bili vsi prepričani, da sta bila Couper in mlada profesorica žrtvi zločina. Oblasti so začele s priskavo. Strokovanjaki domnevajo, da sta se Couper in profesorica iz neznanih vzrokov odločila za samomor, vendar to skoraj ni verjetno. V Couper je vem dnevniku ni razvidno ničesar podobnega, prav gotovo pa bi v primeru samomora napisal vsaj nekaj besed svoji družini Drugi predvidevajo, da sta se žrtvi oddaljili od skupine, da je Couper napadel mlado ženo, ki se je branila in ga ranila, on pa jo je enostavno ubil.
Ob tej domnevi bi morali ob trup najti tudi kakšno orožje, vendar t( ni bilo.
Najverjetnejša je domneva, da žrtvi zločina in da ju je um« nekdo izmed članov odpra Zakaj? Morda zaradi ljubosumno ali zaradi maščevanja. Morda nekdo tretji napadel mlado žensk ki jo je Couper želel obraniti in pri tem podlegel. Možnosti je veS
Šele zdaj so postali pozorni vodiča, ki je po vrnitvi odpra povedal, da sta v snežnem metel izginila še dva člana odpra« Wiliam Seller, ki je bil prej polici in Arnold MacMilan, ki se je ukvi jal s kmetijstvom. Kasneje sta pridružila ostalim in Seller je i vprašanje, kaj se je zgodilo s pogn šanima, odgovoril, da je Coup mrtev, profesorica pa se je izgubi Seller je imel tudi opraskano i okrvavljeno lice.
Preiskava se nadaljuje, vendar j pred njo vrsta neznank in vprašaj Doslej še niso našli ostalih člani odprave, ki bi lahko marsikaj od bi ali pa še bolj zamotali. Razšli so i na razne strani sveta in se kasni) niso več srečali Seveda pa bom rilec storil vse, da ga ne bi odkrilii kaznovali, zlasti še, če so md neznankami tudi politični motili To pa je prav tako mogoče.
Zapuščena domovina
Piloti so prišli v Grčijo tudi na druge načine - nekateri s podmornico, nekateri z redkimi hidroavioni in nekateri celo peš. Tako se jih je zbralo v emigraciji okoli 200 in mnogi med njimi so kasneje aktivno sodelovali v boju s sovražnikom.
Zadnji dve letali sta vzleteli z nikšiškega letališča v sredo, 16. aprila - bila sta to trimotorna bombnika savoia, iz katerih so pobrali vse strojnice in odvečno opremo, da bi bili letali čim lažji.
V zadnjem letalu je bil tudi poveljnik kraljevega vojnega letalstva general Borivoje Mirkovič. Zračni most je bil končan.
Letalo, s katerim ie odletel vrhovni poveljnik vojnega letalstva, se je moralo prisilno spustiti zaradi silovitega streljanja protiletalske obrambe nad grškim vojaškim pristaniščem Preveze. Letalo se je pri pristanku razbilo, komandant vojnega letalstva ie imel
je umrl zato, ker mu je pri pristanku padel na glavo eden izmed dveh zabojev z zlatom, ki sta bila v letalu.
PRVA SEJA VLADE V EMIGRACIJI
„Vlada kraljevine Jugoslavije", piše Mihajlo Marič v svoji izborno dokumentirani knjigi, „je zbežala iz domovine, ne da bi na seji sklenila kai takega. Tudi jugoslovanska vojska je kapitulirala, ne da bi ministrski svet sklenil o tem karkoli uradnega.
Prvi Je zbežal kralj, za njim pa naslednji dan vlada. Kralj je zbežal brez vednosti vlade, vlada je zbežala brez -vednosti vojske. Vojska pa se je predala brez vednosti kralja -vrhovnega poveljnika - in vlade.
Začarni krog zloma.
Prvo jutro v emigraciji je kralj Peter II., tedaj že kralj v izgnanstvu, dočakal v postelji. Vstal je pozno in takoj naletel na težave. Ni namreč imel pribora za britje, pa so mu ga morah kupiti v neki bližnji prodajalni.
Poleg kralja je bilo v Atenah tudi nekaj najpomembnejših ministrov: predsednik Simovič, podpredsednik Jovanovič, zunanji minister Ninčič in minister za vojsko Ilič.
Peter II. je prvi dan bivanja svojega sorodnika, grškega I vič pa je v jugoslovanskem se dogaja v domovini.
Postregli so mu lahko le z novicami, ki so jih zvedeli iz časopisov in radia. Bile so slabe - drugačne tudi niso mogle biti. Nemci in Italijani so skorajda že končali zasedbo države. V ujetništvo je padlo več kot 370.000 oficirjev in vojakov jugoslovanske vojske. Dežela je bila pod škornjem okupatorja.
Prva seja vlade v izgnanstvu je bila 17. aprila v jugoslovanskem poslaništvu v Atenah - istega dne pa so v Beogradu generali, ki jih je vodil general Kalafatovič in politild, ki jim je načeloval bivši minister Cincar-Markovič, podpisali kapitulacijo jugoslovanske vojake.
Na seji v Atenah so med drugim sklenili, da se odobri 10 milijonov za kritje nujnih stroškov emigrantov, razpravljali pa so tudi o izjavi za tisk.
Slednje je bilo daleč najpomembnejše izmed vsega, kar so prvi dan storili ministri jugoslovanske vlade v emigraciji in takoj je postalo jasno, da se bodo o tem še dolgo prepirali, kar se je tudi zgodilo.
Prepir s prve seje vlade v izgnanstvu se je nadaljeval še leta in leta.
Strnjeno v telegrafski slog, bi bilo mogoče ta prepir
označiti takole: kdo je bil kriv za tako hiter zlom Jugoslavije? Kdo naj odgovarja - in pred kom?
Generali so krivili politike, politiki pa generale. Razen tega so politiki dolžili drug drugega, pri čemer je bilo jasno, da sta se izoblikovali predvsem dve skupini - skupini, ki sta se našli predvsem na nacionalnih pozicijah.
Predsednik vlade Dušan Simovič je hotel v izjavi za tisk odkrito obdolžiti Hrvate, ki da so bili krivi zloma, temu pa so silovito nasprotovali nekateri drugi. Spor so za silo zgladili tako, da so ustanovili redakcijsko skupino, ki naj prečisti besedilo izjave za tisk.
Naposled so se zedinili za nekakšen kompromis, ki ni zadovoljil nikogar, ki pa je vendarle pomagal, da se vlada ni razpadla že na svoji prvi seji v izgnanstvu.
V sporočilu za tisk je bilo rečeno, da bodo nadaljevali z bojem do popolne povrnitve ozemeljske celovitosti in neodvisnosti dežele. V podobnem stilu je bila zapisana tudi nota, ki so jo sklenili poslati vladam Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike.
Tako vlada ni priznala okupacije Jugoslavije in je uradno sporočila, da bo nadaljevala boj proti sovražniku. Pri tem so seveda verjeli, da se bo vprašanje zmage rešilo samo po sebi, ko se bo vojna sreča obrnila na stran Velike Britanije in njenih zaveznikov, piše Mihajlo Marič v že citirani knjigi.
Pred tem so ministri sklenili, da odletijo v Kairo in tam organizirajo sedež vlade in vojske.
Glede slednjega bi kazalo navesti še nekaj podatkov.
Ministri so namreč šele precej kasneje, na seji vlade 12. maja v Tantiuri zvedeli, kakšno je številčno stanje jugoslovanskih oboroženih sil v emigraciji.
Jugoslovanska vojska je imela reci in piši vsega skupaj samo 404 osebe - od tega 7 generalov, 114 oficirjev, 54 podoficirjev in 229 vojakov .,.
■■■HMBBHMi
IHW
DELAVSKI SVET REK VELENJE RAZPRAVLJAL O KRITIČNEM POLOŽAJU
|a in skupaj?
Nujni takojšnji ukrepi
V zadnjih nekaj letih so bile velenjske gospodinje velikokrat nezadovoljne z oskrbo s kruhom. Dogajalo se je, da je kruha prekmalu zmanjkalo, da ni bil dovolj kakovosten, pa tudi za higieno pri njegovem prevažanju iz pekarne v trgovine ni bilo vedno najbolje preskrbljeno. Vse to so razlogi, zaradi katerih so začeli v velenjski občini resno razmišljati o gradnji nove pekarne, ki bi imela tudi skladišče za moko, kar je nedvomno izrednega pomena za splošni ljudski odpor.
Ker se v Sloveniji nobeno podjetje ni upalo ali hotelo lotiti takšne gradnje, so predstavniki skupščine občine začeli pogovore s predstavniki subotiške Fidelinke. Rezultat teh pogovorov je bila otvoritev nove pekarne v Velenju maja letos.
Zdaj po dveh mesecih pa so se začele težave. V velenski Fidelinki obratujejo z minimalno zmogljivostjo, ker kruha ne prodajo. Potekali so namreč že pogovori, da bi Fidelinka s kruhom zalagala tudi sosednje občine, kot na primer Moziije, Slovenj Gradec pa tudi morda Celje, vendar so bih ti pogovori nenadoma prekinjeni. Na čigavo posredovanje? smo slišali na skupnem sestanku predstavnikov celjskega Merxa, Fidelinke (iz Subotice in Velenja, ter velenjske občinske skupščine.
Problem je namreč v tem, je bilo rečeno s strani predstavnikov Velenja, da so se zdaj, ko Fidelinka že stoji, nenadoma našla sredstva za modernizacijo sedanjih pekarn, slišati pa je tudi govorice o gradnjih novih, kar pa je vsekakor nepotrebno glede na velike zmogljivosti Fidelinke.
Zato je bila na sestanku predstavnikov Fidelinke iz Subotice. izrečena pobuda, da bi bila morda najboljša rešitev, če bi se Fidelinka in Merx združila. Seveda bi moral Merx v tem primeru vrniti Fidelinki določena sredstva, ki so jih vložili v gradnjo najmodernejše pekarne v državi.
Po sestanku v Velenju so predstavniiki Fidelinke odšli na podobne pogovore v Celju s sestavljeno organizacijo združenega della, v katero je vključen tudi Mene.

Če bi sodili samo po številkah, potem bi lahko zaključili, da na rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje uspešno uresničujejo redni letni proizvodni program, po katerem morajo nakopati do konca tega leta 4.150.000 ton premoga. V prvih šestih mesecih letos so namreč rudaiji dosegli 52,2 odstotno uresničitev tega načrta, saj so nakopali 2.178.000 ton premoga. Tudi termoelektrarna je v tem obdobju normalno obratovala, pa tudi vsa remontna dela so opravili pravočasno.

Kljub tem navidezno spodbudnim številkam pa velenjski kombinat pestijo zelo veliki problemi. Izredno kritičen gospodarski položaj je obravnaval tudi delavski svet REK na 7. redni seji, v torek, 15. julija.
V prvem polletju so rudarji resda presegli načrtovano proizvodnjo, vendar sta zaradi neurejenega razmeija prodajnih cen električne energije v primerjavi s stroški tako v preteklosti kot danes resno ogrožena repro-duktivna sposobnost in redno obratovanje, saj posameznim temeljnim organizacijam že primanjkuje reprodukcijskega materiala za normalno vzdrževanje in redno obratovalno pripravljenost.
Premog sicer tržišče nabavlja, vendar ga zaradi splošne nelikvidnosti ne plačuje sproti. Zato ni čudno, da imajo v tej delovni skupnosti vsak mesec težave, kje dobiti vsaj toliko denarja, da bi lahko izplačali osebne dohodke delavcem. Prav zaradi dejstva, da ni vsakomesečni do-
Ste že naročeni na tednik
Naš čas?
tok denarja niti tolikšen, da bi lahko z njim pokrivali osebne dohodke, so delegati na zadnji seji izrekli zaskrbljenost glede uspešne uresničitve letnega proizvodnega programa. Zaradi tega, ker naraščajo dolgovi odjemalcev premoga, bodo prisiljeni do konca leta zmanjšati proizvodnjo za 200 tisoč ton, saj je bila dosedanja proizvodnja dosežena s črpanjem vseh zmogljivosti, ki pa jih zdaj ni več. V tem primeru bi bilo prav gotovo ogroženo tudi normalno obratovanje termo-
elektrarne že v letošnji zimi, posledice zmanjšane proizvodnje lignita pa bi bile tudi daljnosežne.
Kot je znano stoji pred delovno skupnostjo rudarsko--eiektroenergetskega kombinata Velenje zelo zahtevna dolgoročna naloga. V okviru srednjeročnega razvojnega programa morajo povečati proizvodnjo do konca leta 1977, ko je predvidena izgradnja četrte stopnje termoelektrarne, na 4,700.000 ton. Če se bo sedanje stanje, ko nimajo na voljo denarja niti za osebne dohodke, kaj šele za nabavo reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in drugo opremo, še nadaljevalo, je resnično vprašljiva izpolnitev te zahtevne naloge. Zavedajoč se teh daljnosežnih posledic, ki pa ne bodo kot je poudaril na seji glavni direktor
Mirko Bizjak negativno vplivale le na gospodarski položaj kombinata, ampak bodo zelo kritične tudi za širšo slovensko javnost, so delagati poudarili, da je treba takoj ukrepati. Zato so sprejeli sklep, da bodo z nastalim kritičnim položajem seznanili republiški izvršni svet (medtem so to že storili) ter mu predlagali naslednje: da se začasno, dokler ne bodo pokrite izgube za letos, iz sredstev, ki se zbirajo za investicije v energetiki, dodeli elektrogospodarstvu Slovenije kratkoročni kredit za obratna sredstva in drugič, da delovna organizacija rudarsko elektroenergetski kombinat takoj odobri črpanje kreditov za obratna sredstva, ki so predvideni za povečanje zmogljivosti proizvodnje rudnika lignita, tako da bi bil celoten znesek na voljo že v tem letu.
»VINO« IZ ŠMARTNEGA OB PAKI BO KMALU DOBILO NEKAJ NOVIH PROSTOROV

Pred nedavnim je trgovsko podjetje „Vino" iz Šmartnega ob aki davilo nov delovni uspeh. Dobili so veliko skladišče za emba-ižo in s tem rešili problem, ki jih je tri že dalj časa. Do sedaj sojo neli kar na prostem in so zato nemalokrat ugotovili, da jim je čez oč izginil kakšen zaboj ali steklenica. Izkoristili smo j priložnost in mestu, kjer so stali prostori
					lllilii:^!
			J	;	
klenili nekoliko bolje pred taviti ta delovni kolektiv, ki ma prav v teh poletnih mesecih onca in žeje največ dela. Direk-or podjetja Stane Jakše je po-edal: „Uradna otvoritev nove lale bo sicer šele čez dva mese-a, toda uporabljati smo jo za-:eli delno že sedaj, kar je do-az, da nam je bila res več kot otrebna. Velika je 1400 kvad-atnih metrov, zato bo v njej »leg prostora za uskladiščenje mbalaže tudi garaža za naše av-omobile. Kot sem dejal, bo iradna otvoritev čez približno Iva meseca, skupaj z novo klet-0 in razširjenimi pisarniškimi irostori, ker nam sedanji ne za-loščajo več. Vse to gradimo na
podjetja Oljka. Z vsem tem bomo močno olepšali okolico podjetja, saj smo odstranili manjše objekte, pravzaprav barake ter regulirali bližnji hudournik. Nenazadnje bo z ureditvijo tega področja tudi kraj sam pri vhodu iz šoštanjske strani dobil mnogo lepši videz."
Stane Jakše je nanizal še celo vrsto podatkov tega skora devet -desetčlanskega kolektiva, ki ima pomožna skladišča tudi v Celju in Zagorju. Imajo tudi lasten avtopark s štirinajstimi kamioni, tako da so v vsakem času pripravljeni pravočasno dostaviti blago do svojih odjemalcev. Njihov celotni dohodek znaša deset starih milijard na

leto, od tega jim približno polovico prinesejo vina lastne polnitve, kot na primer Veseli Martin in Borgonja, ostalo pa vina tuje polnitve, brezalkoholne in žgane pijače ter pivo. Po prodaji namiznih vin pa so s svojim izdelkom Veseli Martin na prvem mestu v Sloveniji.
„Servirno službo imamo organizirano tako, da pokrivamo področje Gornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline, kakor tudi vse celjsko področje tja do Rogaške Slatine in Zasavje do Krškega", je nadaljeval direktor podjetja. „Z lastno polnitvijo in grosističnim prometom pa zalagamo tudi področje Ljubljane in Gorenjsko ter delno Maribor, ah bolje rečeno skoraj celo Slovenijo. Naša organizacija ima pravzaprav čisto svojstven značaj, ker zastopa poleg lastne polnitve tudi vse ostale slovenske proiz-
vajalce alkoholnih in brezalkoholnih pijač in s tem nudi kupcem vse zaželene artikle po proizvajalčevih cenah.
Z novimi objekti, ki jih bodo začeli uporabljati v drugi polovici septembra, se bodo močno povečale zmogljivosti te delovne organizacije in z njimi bodo rasdi tudi uspehi. Šmarča-nom je uspešno poslovanje podjetja „Vino" prav gotovo lahko ponos, saj nosi ime njihovega kraja širom naše domovine. Ponosni pa bodo lahko prav gotovo tudi na nove objekte, ki bodo kmalu polepšali videz Šmartnega, delovnim in prizadevnim članom kolektiva „Vino" pa odprli pot do novih delovnih uspehov, j KRAJNC
„Vino" je dobilo novo skladišče in garaže
ODPRT PRENOVLJEN GRM0VŠK0V PLANINSKI DOM POD VELIKO KOPO:__
Pomembna turistična pridobitev
V nedeljo, 20. julija, so s priložnostno slovesnostjo pod Malo Kopo na Zahodnem Pohorju predali svojemu namenu preurejen Grmovškov planinski dom. Nov gorski turistični center na Zahodnem Pohorju, ki postaja vse pomembnejše turistično in rekreacijsko središče širšega območja, je s preureditvijo Grmovškovega planinskega doma pridobil 55 ležišč, v bližini doma pa so uredili igrišča za šport in rekreacijo.
Na Zahodnem Pohorju, v Partizanskem domu in v Grmovškovem domu, jc zdaj skupaj 165 ležišč, v Partizanskem domu imajo dvorano s 150 sedeži, manjši ogrevan kopalni bazen, izposojajo pa tudi konja za jahanje.
Z nedeljsko priložnostno slovesnostjo, z odprtjem preurejenega Grmovškovega doma, je temeljna organizacija združenega dela Turizem in gradnje Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec odpiia glavno turistično cono pod Kopami.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
IVAN ST0PAR
10
' V naslednjih desetletjih so bili ekenštajnski gradniki Jurij Scheyrer (Sirski),' Jorg in Wolf Apfaltrer, Hanns der Apfalterer, nato spet Jurij Scheyrer. Leta 1598 je nadvojvoda Ferdinand izročil Ekenšajn v fevd bratom Janezu, Juriju in Abrahamu Sirskemu. V posesti širske rodbine je ostal grad do okoli leta 1640; takrat se kot posestnik gradu navaja Janez Tavčar. Dne 27. februarja 1658 je Delea baronica pl. Lowenburg, roj. pL Galekohofen, kupila za 1500 florintov dvor Gorico, ki ga je bila že leta 1634 vzela v zakup, obenem z"zidano, pravzaprav že povsem ruinozno in razpadlo stavbo Ekenštajn", last pokojnega Hansa Sirskega. Pristava oziroma dvor Gorica je bil torej tedaj že sedež gospoščine, medtem ko je bil Ekenštajn opusteL
Kompleks ekenštajnskega gradu je bil dovolj razsežen, saj je pokrival skupaj s svojimi obodnimi fortifikacijskimi sestavinami več kot 2500 m2 površine. Njegovi ostanki so skromni, ohranjeni zidovi pa le redkokje presežejo višino treh metrov. Zidava je povsod gotska pa tudi koncept razvalin kaže na razvito gotsko zasnovo s samostojnim jedrom in predgradjem.
Grajsko jedro je bilo na zahodni strani grebena Od njega so ohranjeni le ostanki zunanjega zidovja, ki ga je oklepal polkrožen jarek. Tu so bili stanovanjski deli gradu s stolpom, ki ga opazimo na eni izmed Vischerjevih upodobitev razvaline.
Jedro je bilo na vzhodni strani ločeno od predgradja s prečnim jarkom, ki je še vedno tri do pet metrov globok. Predgradje na skalnem platoju onkraj jarka je le malo diferencirano. Ohranjeno zidovje kaže bolj na obzidan obor, kakršnega srečamo v predgradju Žovneka, kot na členjeno zasnovo. Opraviti imamo z nekdanjim obrambnim obzidjem, ki so ga šele pozneje pozidali više in mu spremenili značaj. Ko so od znotraj prislonili k obzidju stavbe, so zazidali nekdanjo zidno krono, obzidje pa je dobilo značaj zunanjih sten novih stavb. Tak razvoj razločno ponazarja severna stena. Presledki med cinami so zazidani, nad zamikom
lllllllllllllllllllllllillllllllllHIlIHI
Gotsko okno podružnične cerkve v Šaleku
v steni pa so vidne luknje, v katerih so tičali nosilni tramovi lesenih obrambnih hodnikov. Ko so prezidali predgradje, so na njegovi severni strani uredili nov obor. Njegovo obzidje je tedaj prevzelo obrambne naloge predgradja. Skoraj deset metrov široki in šest do osem metrov globoki prečni jarek vzhodno od predgradja je še naprej ostal v funkciji.
Tudi Ekenštajn, katerega nastanek lahko postavimo v začetek 14. stoletja, je torej doživljal spremembe in prezidave, že od kraja pa je bil koncipiran kot grad razpotegnjenega tipa, kjer so posamične sestavine imele ločene, vnaprej določene naloge. Zasnovo s poudarjenim utili-tarnim značajem je obkrožal obrambni jarek, vrh tega pa ie bila tudi naravno dobro zavarovana, saj jo od vseh strani obdajajo strma, tedaj neporasla pobočja, ki so bila nemara še dodatno utrjena s trničevjem in palisadami.
Na položni vzpetini jugovzhodno od Ekenštajna stoji graščinica Gorica, pravna naslednica starodavnega Ekenštajna. Nastala je verjetno v 17. stoletju. Na to kažejo križnogrebenasti oboki v njenem pritličju, banjasti obok v veži, predvsem pa letnica 1678, vklesana nad temenom portala, ki je nekdaj držal v graščinsko kapelo. Gorica je bila od kraja preprosta, le do polovice podkletena enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa, vendar so jo sredi preteklega stoletja temeljito prezidali in ji dali današnji značaj. Zahodno vhodno fronto so poudarili z altanom in mansardnim čelom, predelali so okenske in vratne odprtine, streho pa razgibali. Danes bi le stežka uganili, da je bila nekdaj sedež ugledne gospoščine.
Gorica se prvič omenja leta 1542 kot pristava - „mayrhoff". Takrat jo je skupaj s pritiklinami ocenila Apolonija pl. Altenhaus za deželno vlado na 150 funtov. Margareta Delea baronica pl. Lowenburg, roj. pl. Gabelkhofen je 27. februarja 1658 kupila pristavo Gorica, ki jo je že od leta 1634 imela v zajmu („den schon 1634 eingepfandeten Maierhof Gorizen") skupaj z razvaljeno stavbo Ekenštajn za 1500 florintov. Sedež ekenštajnske gospoščine je bil torej tedaj že dvor Gorica. Leta 1661 je Ana Maria pl. Gabelkhofen roj. pL Gaisruck kupila dvor Gorico od gospe Margarete Delein. Leta 1695 je posedoval Gorico Hanns Georg pl. Gabelkhofen, ki jo je po smrti zapustil svojim šestim hčeram. Rodbina Gabelkhofen je ostala v posesti Gorice do leta 1770, ko jo je kupil Anton Kari pl. Adelstein. Sledilo je nekaj lastnikov, dokler ni stavba dne 3. februaija 1853 prišla v posest grofa Cavrini, ki jo je temeljito moderniziral in predelal. Lastniki so se pozneje še nekajkrat menjali, danes pa je stavba last splošnega družbenega premoženja in rabi za stanovanja.
KONEC
_
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
Ocena izvajanja družbenoekonomske politike
SLOVENJ GRADEC, 21. JULIJA - V petek, 18. julija in v ponedeljek, 21. julija, so se v Slovenj Gradcu sestali delegati vseh treh delegatskih zborov občinske skupščine. Sej so se udeležili tudi člani skupin delegatov za delegiranje delegatov v posamezne zbore Skupščine SR Slovenije.
Delegati so obravnavali oceno izvajanja družbenoekonomske politike v občini Slovenj Gradec, sprejeli pa so odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter potrdili družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju.
Iz poročila o tekočih gospodarskih gibanjih in izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in raz-
voju občine Slovenj Gradec v letu 1975, ki gaje pripravil Izvršni svet slovenjgraške občinske skupščine, povzemamo, da je v razdobju januar - maj 1975' narasel celotni dohodek za 27 %, porabljena sredstva za 39 % dohodek je večji za 14,%, ostanek dohodka pa se je zmanjšal kar za 34 %. Ti podatki dokaj zgovorno pričajo o težavnem položaju, v katerem so se znašle temeljne in druge organizacije združenega dela v Mislinjski dolini v zadnjem razdobju. In še to: v prvih petih mesecih le-
tos so se, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, povečale za okrog 24 %. To pomeni, da je proizvodnja letos večja le za 3 % ob skoraj 7 % povečanju števila zaposlenih.
V Slovenj Gradcu poudarjajo, da bo treba zaradi neugodnega gospodarskega položaja razširiti odgovornost vodstvenih struktur in samoupravnih organov ob sprejemanju odločitev, ki vplivajo na gospodarjenje. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa morajo nameniti večjo pozornost zlasti še večanju produktivnosti, nagrajevanju po delu in stalnemu spremljanju gospodarskih gibanj in sprotnemu analiziranju stanja.
JUBILEJNE STAROTRŠKE POLETNE PRIREDITVE:
»DESETI BRAT« KOT PRVO LETO
SLOVENJ GRADEC, 20. JULIJA - V letnem gledališču v Starem trgu pri Slovenj Gradcu je bila sinoči prva prireditev v viru jubilejnih, desetih starotrških poletnih prireditev. Dramska skupina domačega kulturno prosvetnega društva se je v režiji Mire Anderličeve predstavila z dramatizacijo Jurčičevega romana „Deseti brat". Prav s to igro so začeli leta 1966 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu s poletnimi prireditvami. Sicer pa mineva letos tudi 110 let, kar je izšel prvi slovenski roman in v Starem trgu tako na svojstven način proslavljajo tudi ta jubilej.
Prva ponovitev uprizoritve dramatizacije Jurčičevega „Desetega brata" bo v starotrškem gledališču v soboto, 26. julija.
•	Nesprejemljiva izhodišča
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je na predzadnji 13. seji ugotovil, da izhodišča družbenoekonomskega razvoja Koroške regije niso sprejemljiva, ker v njih ni osnov za sredstvo srednjeročnega programa občine Slovenj Gradec. Predloženi material, kot poudaija Izvršni svet, za občino Slovenj Gradec ni uporaben.
•	Dražja voda
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je dal Stanovanjsko-komunalnemu podjetju Slovenj Gradec soglasje k tarifi vodarine.
Od 1. julija 1975 veljajo tako v naslednje tarife za vodarino:
—	za gospodinjstva
—	za bolnišnico
—	za druge porabnike
Mislinjski dolini
1,70 din za m3 2,70 din za m3 3,2Q din za m^
55 % zbranega denaija z vodarino mora Stanovanj-sko-komunalno podjetje Slovenj Gradec nameniti za investicijska vlaganja v vodovode.
UČNI USPEH: 99,8 ODSTOTKA
Zaključek šolskega leta 1974/75 so na svojstven način obeležili na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu. Aprila letos se je svet šole odločil, da bodo ob zaključku vsakega šolskega leta pripravili „Vrunčev dan", s katerim' bi počastili narodnega heroja Franja Vrunča, po katerem nosi šola ime.
„Vrunčev dan" naj bi torej bila vsako leto priložnost za pregled dela in uspehov, prav tako pa tudi za kritičen pregled slabosti.
Ob zaključku šolskega leta 1974/75 je bil v središču Mislinjske doline prvi ,.Vrunčev dan". Poleg učencev ter učiteljev in profesorjev osnovne šole „Franjo Vrunč" so se ga udeležili tudi predstavniki javnega in gospodarskega življenja iz Mislinjske doline in kot gostje - delegacija osnovne šole yFranjo Vrunč" iz Slivnice. Zal v Slovenj Gradec ni bilo delegacij osnovne šole „Franjo Vrunč" iz Hudinje pri Celju ter „Prve celjske čete', ki so jih prav tako povabili na slovesnost.
Ob prvem „Vrunčevem dnevu" so na slovenjgraški osnovni šoli z zadovoljstvom sporočili, da so dosegli učenci v jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve, enkraten učni uspeh. Razred je z uspehom končalo kar 99,8 % učencev; od 1.260 učencev in učenk jih je bilo kar 350 odličnih, 352 prav dobrih, 279 dobrih in 176 zadostnih, 1 učenec razreda ni izdelal, dva pa nista bila ocenjena.
Takšnega učnega uspeha še nikoli niso bili dosegli. Ob tem pa velja zapisati še, da je bila dokaj razgibana tudi izvenšolska dejavnost, saj je bilo v 22 krožkov oziroma sekcij vključenih kar 935 učencev in učenk.
Potem, ko je sekretar Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec, Lojze Slemnik, odprl „Vrunčev kotiček", s pomočjo katerega se bodo lahko v prihod-
nje slovenjgraški šolarji prav vsak dan seznanjali z življenjsko potjo in delom njihovega velikega vzornika - učitelja Franja Vrunča, je o liku komunista, komandanta I. Celjske čete, ki ga je okupator ustrelil v Mariboru 1941. leta, spregovoril Ferdo Fi-šer - Mojka, ravnatelj Muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec.
Delegacija pionirjev z osnovne šole „Franjo Vrunč" iz Slivnice je gostiteljem v spomin na prvo srečanje podarila spominski album.
Udeleženci prvega „Vrunče-vega dne" na osnovni šoli Franjo -Vrunč v Slovenj Gradcu so toplo pozdravili zamisel, da bi v prihodnje zagotovili kar najtesnejše sodelovanje šol, ki nosijo ime narodnega heroja Franja Vrunča; to bi bila ena od oblik obujanja tradicij NOB in njihovega prenašanja na mladi rod.
PO KOROŠKI
Konstituiranje delegatske občinske konference SZDL Dravograd
Te dni se je konstituirala tudi 51-članska delegatska občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Dravograd. Na seji so izvolili 23-člansko predsedstvo ter 7-članski izvršni odbor.
Novi predsednik občinske konference SZDL Dravograd je Franc VREŠ. zaposlen v Izobraževalnem centru Ravne na Koroškem, podpredsednik pa Božo JEROMEL iz Tekstilne industrije Otiški vrh pri Dravogradu. Za sekretarja občinske konference SZDL Dravograd pa je bil znova izvoljen Miha LOClCNIK.
V razpravi izhodišča za spremembe in dopolnitve statuta občine Ravne na Koroškem
Že oktobra lani je sprejela Skupščina občine Ravne na Koroškem odločitev, da se začne s pripravami za spremembo in dopolnitev občinskega statuta. Komisija za statut občine Ravne na Koroškem je pripravila izhodišče za spremembe in dopolnitve, ki jih je zdaj dala v javno razpravo. Potem pa bodo pripravili dokončen predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Ravne na Koroškem.
Za spremembe in dopolnitve občinskega statuta so se odločili na Ravnah na Koroškem z osnovnim namenom, da kar najbolj utrdijo in še poglobijo socialistične samoupravne odnose v Mežiški dolini.
' 81S K U V KRAJEVNI SKUPNOSTI MOZIRJE
Poletni utrip Mozirja
Znano je, da v tem času povsod traja čas počitnic in zmanjšane delavnosti, čas tako imenovane mrtve sezone, ko vsi bežimo pred vročimi dnevi ter tu ali tam uživamo zaslužen počitek. Čeprav nam letos vreme ni najbolj naklonjeno, je vendarle marsikje mogoče opaziti, da je ta naša trditev točna in da je delovna živahnost nekje bolj, nekje manj, začasno zamrla.
Pred dnevi smo se napotili v Mozirje, lep in urejen kraj, ki vas kot vratar pozdravi pri vhodu v Gornjo Savinjsko dolino. Sprehodili smo se nekajkrat skozi trg, se pogovarjali z nekaterimi ljudmi, ki jim je utrip kraja najbolj poznan ter skušali ugotovit , ali je tudi pri njih že nastopilo počitniško mrtvilo. Ko smo hodili po Mozirju, je vse skupaj izgledalo precej živahno. Morda je k temu pripomogla turistična sezona, ld seje v tem času razcvetala tudi v teh krajih. Ker pa samo površen pogled na zunanjo podobo ne more zadostovati za celotno predstavo o življenju nekega naselja, smo poiskali najprej predsednika krajevne skupnosti Mozirje ing. Kopušaija, v upanju, da nam bo lahko postregel s potrebnimi informacijami. In res nam ni bilo treba hoditi drugam, saj nas je seznanil z vsemi aktualnostmi svojega kraja.
„Morda se na nekaterih področjih našega delovanja res čuti poletni počitek, toda lahko rečem, da v glavnem teče naše delo neokrnjeno naprej. Preveč stvari je treba urediti, da bi si lahko privoščili počitek. Trenutno delamo v sodelovanju z društvom ekonomistov srednje-
Dobro obveščeni
občani-dobri
samouprav-
Ijavci
ročni program razvoja našega kraja. Lahko povem, da smo načrt dela, ki smo si ga zadali lani, v celoti izvedli. Zataknilo se je le pri finansiranju naše Krajevne skupnosti s strani TOZD, čeprav so vsi razen Kmetijske zadruge podpisali samoupravni sporazum. Tudi dotok sredstev iz tistih delovnih organizacij, ki niso na našem območju, toda zaposlujejo naše krajane, še ni urejen. Upamo, da se bo vse to kmalu rešilo na zadovoljstvo vseh in da bo tako problem okrog denaija rešen". Tako je pripovedoval ing. Ko-pušar. Po njegovih besedah pa jih trenutno tare še cela vrsta drugih problemov, ki jih bodo morali čimprej urediti.
V Mozirju in bližnji okolici teče veliko rek in potokov, mostovi, ki vodijo preko njih pa so zelo slabi. Z nenehnim vzdrževanjem so imeli preveč stroškov, zato so sklenili vsaj nekatere zamenjati z novimi. Tako že delajo most čez Mozir-sko strugo, naredili pa bpdo tudi novega preko Savinje in
Tmave, ki so ga uničile nedavne poplave. Poleg tega pa bodo nekatere izmed teh voda tudi regulirali, da jim poplave ne bodo mogle več do živega. Izmed komunalnih problemov, ki jih bodo v kratkem rešili so omenili tudi javno razsvetljavo
Ing. Kopušar - predsednik Krajevne skupnosti Mozirje
po vseh delih Mozirja in ureditev nekaterih še neasfaltiranih cest.
„Letos smo precej pozornosti posvetili delovanju našega turističnega društva", je nadaljeval naš sogovornik. „Odločili smo se, da obnovimo nekatere naše znamenitosti, uredimo brvi čez okoliške potočke ter sprehajališča in klopce ob njih, najbolj pa si prizadevamo, da bi čimprej kar se da lepo uredili prostor, ki ga bomo imenovali Mozirski gaj. To bo za domačine in turiste, ki nas obiskujejo, velika pridobitev. Idejni načrt za ta prostor je že pripravljen, izdelali pa so ga v arboretumu Volčji potok. V njem je predvidena tako imenovana mini Slovenija, to je nekak etnografski prikaz simbolov oziroma znamenitosti večjih slovenskih mest. Skupnost slovenskih vrtnarjev je sklenila, da bodo pri posaditvi sodelovali vsi slovenski vrtarji, ki bodo nato
svoje kotičke tudi redno ureji V gaju pa bomo obiskovalce prikazali še razne druge zanin vosti kot so mlini, učni čebi njaki, gozdarski ter razni dri kotički in podobno. Škrati predvidevamo, da bo gaj res le seveda pa bo za njegovo ura tev treba napeti vse sile tu izven območja našega kraja".
O delovanju nekaterih drug društev v kraju smo izvedeli,: je zlasti Prosvetno društvo zadnjem času popestrilo svo dejavnost. Deli se na dramsk pevsko in kino sekcijo, trenil no pa si prizadevajo čirapi urediti centralno knjižnico čitalnico. Tudi društvo Partia je že po tradiciji vrsto let m najbolj delavnimi v kraju, zadnjem času pa so s svojii uspehi in hitrim ter veliki razmahom opozorili nase nog metaši. Njihov trener Ivo Bei nik je povedal:
' „Nastopamo pod imeno Elkroj. Nogomet v Mozirju se začel organizirano igrati še pred letom dni in sicer menom, da se mlade čiml pritegne k športnemu udejst vanju. Preteklo sezono smo stopili v drugem razredu celjsl podzveze in sicer izven konk renče. Dosegli smo kar uspehe in upamo, da jih bon tudi letos, ko bo šlo zares pač začetniki, zato se damo, da nas čaka še delo. „Nogometaši se kmalu začeli pripravljati na hovo prvo tekmovalno sezot in pričakujejo, da bo igrišče, ga ravno sedaj urejajo, pravi časno nared.
Še in še bi lahko pisali o Mozirčanov, o tem, da so udi niško čistili park. da so ured kopališče Kopeljce in še drugega. Toda zaenkrat naj dovolj. Da ne mirujejo, smo le spoznali. Morda za konei samo še besede prizadevne) predsednika Krajevne skupnos ing. Kopu arja: „Naše želje potrebe so večje, kot so m zmogljivosti, toda morda prav tako. Prelepo bi bilo, če imeli vsega dovolj, saj se vendarle lepo boriti!"
J.KRAJN1
Sn zat teži bo
> de
• Dr. Vladimir Bakarič sprejel delegacijo Slovenj Gradec
Podpredsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, dr. Vladimir Bakarič je 8. julija v Beogradu sprejel delegacijo Slovenj Gradca, ki ga je seznanila s pripravami na slovesnosti v počastitev jubileja svetovne organizacije, ki bodo » središču Mislinjske doline pod geslom ,,M1R 75-30 OZN". Delegacijo Slovenj Gradca so sestavljali sekretar komiteja občinske konference ZK Mitja Horvat, sekretar občinske konference SZDL Lojze Slemnik in direktor Zavoda za kulturo prof. Kari Pečko.
• Razširjena seja medobčinskega sveta ZKS za Koroško
Medobčinski svet zveze komunistov za Koroško je na zadnji razširjeni seji obravnaval aktualne probleme vzgoje in izobraževanja v občinah koroške regije, pregledali pa so tudi uresničevanje sklepov predsedstva CK ZKJ in izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o idejnopolitičnih problemih krepitve zakonitosti.
Osnovna ugotovitev je bila, da nekateri programi prehoda na celodnevno šolo niso najbolje pripravljeni, zaradi česar so sklenili, da jih je treba pregledati in v kolikor bo potrebno, dopolniti. Programe prehoda na celodnevno šolo pa je treba tudi na območju občin* koroške regije vključiti v srednjeročne razvojne načrte krajevnih skupnosti, združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občin.
V Šoštanju gradijo nov zdravstveni dom
Glede na to, da je zdravstveni dom v Šoštanju v stari, dotrajani hiši in da zdravstveni delavci opravljajo svojo službo v prostorih, ki so zelo nefunkcionalni, sov občini že pred leti začeli razmišljati o gradnji novega doma v Šoštanju.
Prvi projekt je bil napravljen menda že leta 1960, vendar ker takrat ni bilo denarja, se tudi gradnje niso lotili. Po združitvi zdravstvenih domov v Šoštanju in Velenju so te prostore adaptirali in jih delno usposobili za kolikor toliko normalno opravljanje zdravstvene službe. Vendar je bila to le začasna rešitev. Vsi so vedeli — tako zdravstveni delavci kot občani, da so prostorske razmere v šoštanjskem zdravstvenem domu nemogoče. Zato so pred dvema letoma Šoštanjčani znova začeli pogovore o potrebnosti gradnje novega doma, ki so se začeli uresničevati
marca letos, ko je velenjski Vegrad začel na prostoru med bazenom in novim kulturnim domom v Šoštanju graditi novo zdravstveno postajo. V njej bodo dve splošni ordinaciji, dispanzerji za žene in za otroke, tri zobozdravstvene ambulante, pet laboratorijskih prostorov, rentgenski oddelek, lekarniški prostori, ki so zdaj v zasebni hiši in razni drugi pomožni prostori. Skupna površina koristnih prostorov bo znašala 1.700 kvadratnih metrov, predračunska vrednost pa 9,5 milijonov dinarjev. Nova zdravstvena postaja v Šoštanju bo predvidoma nared do konca tega leta.
Kronika
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave © Ana Marija
•	Eva Lutkovsky
•	Mirjana Gavelič
Zabaval vas bo ansambel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan
od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od lO. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
» ZANIMIVO RIBIŠKO TEKMOVANJE NA STADIONU V ŠIROKEM
Najboljši Mešiči
AŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, ropagpndo in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) S0-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Eazovec — Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Ribiška družina Paka Šoštanj, ki šteje 53 članov in 24 mladincev, je v nedeljo uspešno organizirala drugo republiško tekmovanje v tem letu v suhem lovu, ki zajema pet disciplin. Nedeljsko tekmovanje je bilo v primerjavi s prvim, ki je bilo 18.6. v Ribnici, slabše po številčnosti ne
ta tudi po kakovosti tekmovalcev. Sodelovale so namreč le tri ekile: oštanj ter dve ekipi ribiškega društva Straža iz Ljubljane. Podobno kot na prvem tekmovanju v Ribnici, so tudi v Šoštanju prvo mesto osvojili sinova Rudi in Vlado Mešič ter njun oče Rudi, Med . posamezniki pa je bil tokrat najboljši najmlajši Mešič, ki je letos končal osnovno šolo. Čeprav je torej komaj postal mladinec, se že več kot i uspešno kosa s člani. Tudi v nedeljo je med posamezniki zbral največ t točk, podobno kot v Ribnici in če bo kolikor toliko uspešen tudi še na [ tretjem prvenstvu septembra ali oktobra v Mozirju, ga lahko že sedaj . zanesljivo razglasimo za republiškega prvaka.
Rudi Mešič, st.
Začetek priprav
• Avtobus v ograjo
Voznica osebnega avtomobila Elica Rednjak je peljala 16. julija po Kidričevi cesti v smeri križišče s Šaleško cesto Tržnice. Pred odcepom na Vodnikovo cesto je zmanjšala hitrost in s smernim kazalcem nakazala, da namerava zaviti v levo na Vodnikovo cesto. Ker je nasproti pripeljalo drugo vozilo, je Red-njakova svoje vozilo ustavila.
Za Rednjakovo je vozil z nekoliko preveliko hitrostjo voznik Izletnikovega avtobusa Franc Marovt iz Ljubnega. Da bi se izognil trčenju, je zavil na desno in podrl del betonske ograje na mostu čez Pako. V avtobusu, ki ima le 52 sedežev skupaj s šoferjevim - toliko je dovoljeno tudi potnikov - je bilo 70 do 75 potnikov. Po prvotni ocenitvi znaša škoda na avtobusu 7.000 dinarjev. ■
• Smrt na železniških tirih
V Paški vasi se je v soboto, 19. julija zgodila huda prometna nesreča, v kateri je zgubil življenje 64-letni Franc Vodovnik, kmetovalec iz Gavc pri Šmartnem ob Paki.
Okrog pol sedme ure zvečer se je Franc Vodovnik peljal s svojim kolesom na pomožni motor iz Paške vasi proti domu. Pred prehodom čez železniško progo je spregledal svetlobni in zvočni opozorilni znak in zapeljal čez progo v trenutku, ko je iz velenjske smeri pripeljal tovorni vlak, katerega je upravljal strojevodja Alojz Žnidarič iz Celja. Franc Vodovnik je umrl na kraju nesreče.
Nogometaši Šmartnega, ki so v letošnji tekmovalni sezoni v VCNL prepričljivo osvojili naslov prvaka in se ponovno uvrstili v "-vensko nogometno ligo, so pretekli teden začeli s pripravami na ~ttekmovanje.
VLADO MEŠIČ
Novi trener Drago Nežmah, ki je pred kratkim prevzel delo t ekipo, je po prvem treningu ipovedal: „Trenutno imamo na jizpolago petindvajset igralcev, ki prihajajo v poštev za prvo ■moštvo. Vadili bomo štirikrat tedensko in vmes odigrali veliko Itevilo prijateljskih srečanj, tako, da bomo novo sezono pričakali kar najbolje pripravljeni. Igralski kader so razširili le trije igralci, ki so izrazili željo, da zaigrajo v naši sredini, tako, da v ekipi ni prišlo do lečjih sprememb. Osnovni cilj nam je vsekakor obstanek v tej hudi konkurenci in kolikor po-fflam igralce lahko rečem, da
nam to mora uspeti, saj igra ekipa res lep in dober nogomet.
Upam, da se bomo z igralci, vodstvom in zlasti s številnimi navijači dobro razumeli, kar je temeljni pogoj za uresničitev naših ciljev". S pripravami pa je začela tudi mladinska ekipa, ki
jo vodi trener Jani Goričnik. Z osvojitvijo drugega mesta v Celjski nogometni podzvezi so si priborili pravico nastopa v novo ustanovljeni vzhodni conski ligi za mladince. Ljubiteljem nogometa v Šmartnem se tako v novi sezoni obetajo res kvalitetni boji na zelenem polju.
J.KRAJNC
Izlelnili
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VELENJČANE, DA PRUAVUO ZASEBNE PROSTE SOBE, KI JIH BOMO ODDAJALI V TURISTIČNE NAMENE.
Prijave prostih turističnih sob sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure.
IZLETNIK,
POSLOVALNICA VELENJE
GOSTINSKO PODJETJE
Najboljši
suhi ribič v Sloveniji
Vlado, koliko časa že hodiš z ribiško palico naokrog, smo ga vprašali med nedeljskim tekmovanjem v Šoštanju.
-Ribištvo sem vzljubil, še preden sem začel hoditi v šolo. Temu je „kriv" oče, ki je že več kot dvajset let ribič pa tudi to, da smo doma ob vodi.
Ali veliko treniraš?
Med letom občasno, pred vsakim tekmovanjem pa štirinajst dni po dve uri na dan.
Kakšen je tvoj doslej največji ulov v vodi?
Stiriinpol kilograma težak krap, ki sem ga ujel v Paki.
Vlado Mešič je letos končal osmi razred osnovne šole, v jeseni pa namerava obiskovati šolo za lesnega tehnika. Vlado se ne razlikuje od svojih sovrstnikov. Tudi on ima rad žogo. Najraje igra košarko, nogomet ter namizni tenis, njegov najljubši konjiček pa'je ribolov. Podobno kot njegov starejši brat Rudi, ki je elektrotehnik v Gorenju, je tudi Vlado „po-bral" ljubezen do ribiške palice po očetu, in zadnji dve leti so najhujši nasprotniki vseh, ki se ukvarjajo z ribištvom kot tekmovalnim športom. Na letošnjih dveh republiških prvenstvih v peteroboju so obakrat odnesli lepa pokala, odlično pa so se odrezali tudi na državnem prvenstvu, ki je bilo 4. julija v Beogradu, kjer so med ekipami zasedli drugo mesto. Podobno kot na republiških prvenstvih, ko je bil obakrat prvi, se je najmlajši Vlado zelo dobro uvrstil tudi v Beogradu. Bil je šesti.
Kljub svoji mladosti se uspešno kosaš s starejšimi tekmovalci. Trenutno si v Sloveniji celo najboljši. Ti oče in brat kaj zavidata, ker jih ti kot najmlajši trenutno prekašaš?
To pa res ne. Letos sem resda boljši od njiju, toda le v suhem ribolovu. Pri mokrem me pa še vedno prekašata. No, pa saj sem se ribiške spretnosti naučil od njiju.
V SENCI PIRAMID
Afriškim doživetjem naproti
Brane Hohnec iz Velenja, ki je na potepanju po vroči Afriki, se nam je javil s svojim tretjim potopisom
Mare se je prvi dvignil izza barske mize. Vse po vrsti nas je zmetal iz „postelj". Sreča, da ga je morila nespečnost, sicer je vprašanje, kdo bi bil slišal objavo po zvočniku, da je do odhoda letala le še dvajset minut. V hipu so bile razdeljene naloge, ki smo jih morali opraviti še pred odhodom iz Male Azije v Afriko. Blaž je zdiijal menjat Travellers chek's, Mare je začel pospravljati kramo v nahrbtnike, jaz sem se šel borit za najugodnejši študentski popust pri različnih letalskih družbah. Sandi pa je imel še opravek v WC. Končno smo dve minuti pred vzletom letala stali pred cariniki. Že naslednjo minuto je letalski taksi, le malo večji od našega „Krpana", brzel s štirimi vrlimi Slovenci po pisti do jeklenega Dovglasa. Kljub zamudi, ki smo jo povzročili, so nam stevardese libanonske letalske družbe MEA prijazno poiskale sedeže pri oknih.
Kmalu smo lahko opazovali oblačke nad Sredozemskim moijem globoko pod nami. Arabci so se z letalom v velikem loku ognili Izraelu, zato pa smo mi lahko posneli na filmski trak obalo Cipra. Po slabi uri poleta se je barva pod nami spremenila. Modro gladino morja je nadomestila rumenkasto ijava barva puščave, sredi katere je bilo videti ozek trak Nila.
Kratek spust in „hura, v Afriki smo!" Torej Kairo, začetek našega cilja. Prvi vtis - takle: vsak s svojimi triindvajsetimi kilogrami prtljage stojimo v avtobusu, kakršnega bi pri nas sprejel le še Dinos. Poglavje o kairskih mestnih avtobusih je sploh nekaj posebnega. Za značilen primer naj opišem, kako smo se z enim od njih prebijali skozi milijonsko mesto do slavnih piramid. Za začetek mi je nek preprost Arabec neusmiljeno stopil na nogo, da se mi je kar zameglilo. Po kaj bi, saj ni mogel stopiti kam drugam, ker se je domačinov, večinoma nižjega sloja prebivalstva, kar trlo v avtobusu. Šofer je že vedel, da se bo še našlo prostora v razmajanem avtobusu brez luči, zato je mirno ustavil na naslednji postaji. Skozi dve odprtini — vrata so namreč odpadla že kdo ve kdaj - so divje pritiskali novi in novi potniki. Zakon fizike je bil ščiten ker na enem mestu ne moreta hkrati stati dva predmeta, so tisti pri oknih premaknili svoja telesa na zrak. Z rokami so se oprijeli razgrete pločevine, noge pa so za vsak primer pustili na zedinjeno množico. Avtobus je potegnil, zamudniki pa za njim. Umazani fantje v še bolj umazanih oblačilih so drug za drugim spretno poskakali na stopnice vozila. Za obe stopali seveda ni bilo prostora, pa saj so si lahko pomagali še z eno roko, s katero so obviseli na zviti ročki pri vratnih odprtinah. Tudi z avtobusa so poskakali kar med vožnjo,
najbolj pogosto sredi križišča. Na cilj smo prispeli brez mrtvih. O, domovina, ti si kakor zdravje!
V Gizeju smo sedeli v senci velike Keopsove piramide in vsak zase razmišljali, kako neki so sužnji s popolnoma nerazvito tehniko mogli postaviti zadnji kameniti blok na vrh ogromne piramide. Toda kaj je kameli, oziroma njenemu vodniku mar naše razmišljanje. Na vsak način je hotel za masten „bakšiš" postaviti svojo žival pred naše kamere. Nismo se mu dali, kajti Blaževa ideja je bila boljša. Splazil se je za veliko kamnito sfingo, počakal na „kamelaija", ki smo ga mi medtem odpodili in „škljoc", posnetek je bil tu. Prebrisani beduin je zasumil prevaro ter se ognjevito zazrl v Blaža, ta pa je v istem hipu začel tako zavzeto ogledovati ostanke starega Egipta, da smo se še mi čudili, saj ga doslej te stvari sploh niso zanimale. Videti je bilo, da je razvozlal kakšen hieroglif, kamela pa se je, kot da je to ne zanima, naveličano odzibala do skupine turistov, ki so se prikazali na drugi strani.
Po vsem tem smo po Kairu raje pešačili, čeprav se s tem nismo izognili nevarnosti. Semaforjev za pešce namreč ni in prometnild v belih uniformah stojijo na križiščih bolj za okras, oziroma za povzročanje še večje zmede. Na umazanih ulicah smo se komaj ubranili podjetnosti prodajalcev pečene koruze, ocvrte mange in podobne zelenjave. In vendar je bil Kairo nekdaj srce afriške civilizacije.
Boljše volje smo bili, ko smo nekega dne zašli do jugoslovanskega konzulata v Egiptu. Pravzaprav ne, dva sta ostala doma; Blaž si je v našem Youth Hostelu rezerviral prostor v najbližnjem stranišču, kajti višji stadij diareje mu ni dovoljeval prevelike razdalje, Mare pa je ostal v sobi, ker ga je baje mučila težja oblika utrujenosti.
S Sandijem sva se torej ustavila na konzulatu. Povedali so nama, da imajo Jugoslovani, ki delajo v Kairu po raznih naših podjetjih oziroma predstavništvih, svoj klub. Ta začne s svojo dejavnostjo ob večerih. Najbolj vesela sva bila srečanja z dvema Slovencema. Še dolgo v noč bi se bili pogovarjali ob dobrem pivu, če ne bi našega hotela zapirali ob 23. uri.
Naš novi znanec iz Ljubljane nas je naslednji dan popeljal po najbolj zanikrnih mestnih četrtih, da bi občutili velike razlike, pa še v lepo urejeno središče mesta. Dva čudovita hotela - Milton in Sheraton, vrvež na bazarju in znamenita mošeja Citadela Muhamed Ali. Ogledali smo si jo, seveda bosi.
Kairo s svojimi znamenitostmi ostaja za nami. Smer - jug in samo jug.
FOTOKRONIKA
Luknje...
V teh poletnih dneh, ko nam dež neprestano zagrenjuje kopanje, so še bolj nevarne,- ker se v njih nabira voda. Kot kaže jih komunalno obrtni center ne vidi, pa čeprav imajo ob tej cesti (pri rudarskem domu) tudi svojo upravo. Pa tudi njihovi tovornjaki cesto zelo pogosto uporabljajo, saj vozijo smeti na smetišče v Škale. Mogoče jih bodo pa sedaj ko smo jih spomnili nanje, lažje opažih in jih še do zime zakrpali.
NAŠ VSAKDAN
Vrba in pločnik
Vibe žalujke so zelo lepa drevesa, ki niso le v okras, ampak je od njihovimi vejami tudi zelo prijetna senca v toplih dneh. Seveda toliko časa, dokler veje niso predolge. To se zgodi takrat, če jih nihče ne reže. Tudi drevo ob Prežihovi cesti postaja prva ovira za pešce na pločnikih. Za zdaj je še prehod možen; samo skloniti se je treba, kot sta storila mož in žena na sliki. Toda kaj bo potem, ko se bodo veje dotaknile pločnika in zaprle del ceste? Ali se jih tudi takrat ne bo nihče usmilil. Mislimo, da je v Velenju vendarle kdo, ki bo očistil pločnik pri kiosku nasproti šolskega centra in omogočil normalno pot pešcem.
Ljudje -vsaj nekateri — imamo pač to slabo lastnost, da smo pogostokrat zelo radovedni. Nekateri zato, da lahko razno-razne govorice prenašajo naprej sosedi, ta spet drugi sosedi, ona znancu ali znanki in tako naprej..., drugi pa smo radovedni, ker to od nas zahteva naš poklic. Hodimo na razne sestanke, se udeležujemo proslav... in o tem nato pišemo, poročamo, seznanjamo. Pogostokrat se tudi zgodi, da slučajno ujamemo kakšno vest ali zanimiv pogovor, ki zasluži, da najde svoj prostor v časniku.
Tako smo tudi pred dnevi nehote ujeli zanimiv pogovor dveh občank, ki sta po vsej veijetnosti zaposleni na takšnem delovnem mestu, kjer imata veliko opravka s strankami — ena prek telefona, druga v pisarni.
Prva je tarnala takole: Hudo je danes, ker ti lahko ljudje (veijetno je mislila na stranke) vse v obraz povedo, ti moraš pa biti z njimi zelo vljuden. Mimogrede, o vljudnosti bomo veijetno kdaj še pisali, saj vemo, da jo ponekod zelo redko srečamo. In spet je nadaljevala svoji sogovornici, ki je komaj čakala, da bo prišla do besede in se ji tudi sama izpovedala.
Najbolj grozno je, ker danes NAVADNEMU delavcu v lastnem podjetju ne smeš sploh ničesar več reči. Zato prihajam domov stalno razbuijena, živčna in bi se najraje zaprla v temno sobo (kako je srečna, saj tistim, ki imajo oranžne rolete to ni mogoče), da ne bi nobenega videla niti slišala. Niti moža in otrok... Za trenutek je v njeni glavi nastopila tema in to je izkoristila kolegica in začela govoriti:-Pri nas ni nič bolje. Ljudje so zelo nesramni, celo predrzni. Pomisli, danes ko je do druge manjkalo komaj še petnajst minut, sem imela še vedno polno pisarno. Bilo je tako vroče, da sem komaj dihala Ko sem jih nadrla, zakaj niso prej prišli, mi je eden nesramno zabrusil, da imajo tudi oni svoje opravke in delo in da ne morejo priti, kadar se meni zljubi. Neveijetno, kakšni so ljudje.
In zakaj smo zapisali pogovor dveh občank? Zato, ker bi ju radi vprašali, njunega imena ne vemo, ker toliko radovedni spet nismo bili, pa čeprav bi ga z veseljem zapisali, kateri ljudje so NAVADNI LJUDJE. Ti dve besedi sta izrekli prav s ponižujočim glasom. Dragi neznanki! Naši dokumenti (ustava med diugim) lepo opredeljujejo vlogo in položaj delavcev v naši družbi. Da bomo vse to, kar je v dokumentih zapisanega čimbolj dosledno uresničevali, si moramo prizadevati, da bomo čimbolje osveščeni. Prav vidve sta najbolj potrebni tega, kajti ni dovolj sedeti v pisarni in gledati na uro, ali bo ob 13.4S še kakšna stranka v pisarni ali ne.	-VOS-

Kupovali smo kratke hlače
Čeprav smo šele sredi koledarskega poletja, glede na pogosten dež pa bi lahko rekli, da je šele mesec april, so naše trgovine že dodobra izpraznjene s potrebščinami, ki jih ljudje potrebujemo za odhod na moije ali v hribe. Sem sodijo kopalke, za tiste pač, ki želijo imeti vsako leto nove ali one, ki se jim je še vedno nerodno pojavljati na toplem morskem pesku v obleki, ki sta jo nosila že Adam in Eva, raznorazne blazine, za minimalno družino vsaj trije stolčki z mizo, pa karte za preživljanje kratkega č sa ob praznjenju steklenic piva ali dobrega vina, badminton in še kakšna žoga. Ker pa v času, ko nisi v moiju, še zlasti pa zvečer, ko je treba oditi na obvezno promenado, ne moreš hoditi v kopalkah ali brez njih, so seveda potrebne tudi hlače. Tako si je dejal prijatelj in sklenil, da si jih kupi.
Ne zato, ker bi doslej hodil okrog brez njih, ampak ker je sklenil, da bo na dopustu nosil kratke hlače. Teh pa doma v omari ni imel.
Najprej je šel v prodajalno Beko. Ne vem zakaj je izbral kot prvo prav to trgovino. Morda zaradi dobre izbire ali prikupnih prodajalk. Izbira je bila slaba, vsaj kar zadeva kratkih hlač. Na vseh policah je odkril le trojne. Prve številke 56, druge 56 in tretje 56 .. .Če bi jih oblekel, bi v njih ostalo prostora še za ženo, ta pa jih ima. že od predlani. Prodajalka je povedala, da so imeli tudi ma njše številke, vendar so jih moški takoj pobrali. Zvedel je tudi, da je usoda kratkih hlač v rokah potnika. „če bo prišel, jih bomo morda še dobili", je dejala in opozorila, da se sezona kratkih hlač že izteka.
Nič hudega, si je dejal, saj je v Velenju še veliko trgovin in odšel je v Slavonijo. Tudi v njej ni mogel zapraviti denarja, ker so imeli le otroške kratke hlače. Nikjer jih ni, dejala ljubeznivo prodajalka. „Najbrž boste morah v tujino." Tako si je želel kratkih hlač, da bi verjetno tudi to storil, če ne bi že zvečer odpotoval na morje in seveda če ne bi bila vožnja v tujino zaradi enih samcatih kratkih hlač predraga.
„Pa saj sem bil šele v dveh trgovinah," se je tolažil in nadaljeval iskanje. Odšel je v nekdanjo Velmo. Spet nič! Nato v Erino prodajalno ob Kidričevi cesti. „Imamo, žal ne za vas. Samo majhne številke. Za otroke". Začel je na tiho preklinjati, zakaj je že tako star. V NAMI lepa izbira kratkih hlač, vendar ne za našega ubogega občana, ki je že začel izgubljati živce in tudi časa ni imel več veliko, saj je bilo treba oprati še avto, ker na morje pač ne more z umazanim. Pa vse to samo zaradi enih kratkih hlač. Toda ni odnehal. Če je vztrajal že tako dolgo, bo še naprej. Dokler ne pregleda vseh trgovin. Toda ali je sploh še katera, je napeto razmišljal in se obenem že začel tolažiti, da jih bo mogoče lahko kupil na morju.
Varteks! je zavpil tako močno, da sta ženici, ki je prav v tistem trenutku prišla mimo njega, skoraj padli iz rok dve natrpani vrečki s kruhom in drugimi živili.
Imel je srečo. Dobil je hlače. Z veseljem je plačal devet tisočakov. Če bi stale še enkrat toliko, bi prav tako segel v žep po denar. Saj so vendar najbolj iskano blago. Veselo jih je ogledoval, hvalil in potihem govoril, da jih bo zelo čuvaL Vso pazljivost bo vložil v to, da jih ne bi nikoli strgal, saj se lahko zgodi da bodo nekaj let sploh zginile s polic.
Enako vesela kot on, je bila tudi prodajalka, ko ji je povedal, da je Varteks edina trgovina v Velenju, kjer imajo kratke hlače tudi zanj. „A res? ..." se je začudila. Potem jih pa moram takoj v izložbo dati nekaj".
Naš „kratkohlačnik" je bil tako vesel, da je pozabil, da mora pred odhodom na dopust oprati še svojega železnega konjička. Tolažil se je, da bo to storil dež, saj so se temni oblaki že zbirali na nebu in jo mahnil v gostilno na vrč piva. Zaslužil si ga je! K mizi je prisedel kolega ter položil na mizo zavitek, v katerem so bile kratke hlače. Da ne bi spravil veselega občana v slabo voljo in mu pokvaril popoldanski počitek pred odhodom na letni oddih, se mu je zlagal, da je kupil blago in dal hlače delati krojaču. Po tihem pa je bil vesel, ker kratkih hlač ni šel kupovat po velenjskih trgovinah in s tem zapravljal prostega časa in zgubljal živce, ampak da je odšel na velenjski „Ponte roso" pri tržnici ob Kidričevi, kjer je prodajalcu odštel le pet starih tisočakov. Če bi tudi naš „kratkohlačnik" tako storil, bi za denar, ki ga je pustil Varteksu, dobil pri tržnici dvojne hlače. Kljub temu so bile kratke hlače glavna tema njunega pogovora. Nista mogla razumeti, zakaj so trgovine tako slabo založene s tem artiklom. S trditvijo, da je sezone skoraj že konec, se nista mogla strinjati, saj mnogi še sploh niso bili na dopustu, tudi onadva ne. Kaj pačev trgovinah menijo, da moški nimamo tako lepih nog, da bi lahko I tako samozavestno kot ženske oblečene v mini krila, hodili | naokrog, sta modrovala. Ne, tudi s tem se nista strinjala. Saj sta [ vendar bila na izboru najlepše (? ) Slovenke v Velenju. Med šestnajstimi kandidatkami je bilo precej takšnih, katerim bi lahko marsikateri moški uspešno konkuriral s svojima nogama. Sicer pa, kaj bi v prazno besedičila. Pomembno je, da imata vsak svoje | kratke hlače in da se bosta v njih dobro počutila.