Zgofovinsft zapisi
Ciril Vnuk
KRUH MOJIH
To je spominski zapis tistega dela moje mladosti, ki
sem ga preiivel pri stariihv Jastrebcih. Pripovedujem
o takratnem delu in skrbi dru/ine za vsakdanji kruh, to
se pravi o setvi, gojenju in Zetvi ter spravilu r/i,
pienice, koruze, prosa in ajde ter predelavi zrnja v
moko in izdelke iz nje. Kruh me torej ne zanima le kot
"peieno iivilo iz moke, vode, kvese" (SSKJ), ampak
iirie; zato opiiem tudi nekatere pripomoike in
nporabo oziroma predelavo drugih delov iitne
rastline, ki so vsi neiemu koristili, preden so se
spremenili v humus ali toploto. Pozoren setn na
nareine izraze infrazeologijo, ostanke starih navad in
vrai, ki smo se jih drZali. Navajam tipiine jedi,
izdelane iz moke oziroma kaie, v zvezi s tem pa ie
nekaj orisov situacij, ko nam je bil kruh dobesedno
dragocen.
Uvod
Kruh so bile kar pogoste sanje mojih mladih dni,
deprav ne morem trditi, da se je meni in moji druZini
godilo kaj bistveno drugade kot drugim v risrem
naSem Pesov5daku (ugovzhodnem zaselku vasi
Jastrebci); da je kruha obdasno primanjkovalo, je bilo
povsem obidajno dejstvo, ki seie ljudi drZalo izrodav
rod. Mati (Marija, roj. Lganjar, po domade Faturova
Mima, 1902-1986) je pripovedovala (po spominu
sestre Katike, 1927), kako so kot otroci ponodi, ko
ladni niso mogli zaspati, prosili svojega odeta za kruh,
pa jim je rekel, da jim ga ne more dati, ker "kriih zaj
spi". V resnici ga je bilo tako malo, da jim ga ni mogel
dati toliko, kot bi ga potrebovali in Zeleli. Dve
skromni njivici pad nista mogli prehraniti ladnih ust,
zato so vedino kruha zaslulili z dnino oziroma s
teZa5kim delom, ko so poleti hodili mlatit kot
najemniki pri bogatih kmetih po Medjimurju in
Zagorju. Tudi marsikje drugod po Sloveniji tiste dase
(5e v stari Avstriji) ni bilo drugade. Kruh je pad bil
vrednota, ki se tako slikovito odrala v mnogih
slovenskih pregovorih, njihov pomen pa je odseval
tudi v frazah, ki se jih spomnim iz materinega govora.
Opredelitev
Z izbrano temo se bom omejil na obdobje otro5tva, ki
sem ga preZivel na domu v Jastrebcih 5t. 20 (prvotno
nekaj dasa 5t. 18), in sicer od pomladi 1945, ko se
nekako zadnejo moji prvi zanesljivi spomini, pa do
poletja 1957, ko sem preZivel tu svoje zadnje dneve
pred odhodom "v svet". Pri tem se zavedam, da so
MLADIH DNI
spomini lahko popadena podoba resnidnosti, vdasih pa
je resnidnost 5e bolj pretresljiva ... Zdi se mi, da sem
Zivel v Pesov5daku v zadnji generaciji, ki je Se polno
iivela stoleda staro, skoraj nespremenjeno kmedko
Zivljenje, v katerega so po osvoboditvi naglo vdirale
spremembe, ki jih je prina5ala nova drZava (FLRJ). Ze
v zadetku 60. let se je za kmete marsikaj bistveno
spremenilo, seveda tudi za male kmetije, kakrlna je
bila naSa. Obenem je bilo to obdobje teZavno zamoje
star5e, ker je bilo treba otroke drugega za drugim
spravljati "do kri.iha" - dim dosegljivej5ega, saj za
zahtevnejle Solanje ni bilo sredstev, Stipendijska
politika pa je bila 5e slabo razvita; prednost so imeli
otroci borcev in "borcev" ter dlanov partije, a moji
star5i se v tem smislu tudi niso znali znajti. Moji prvi
spomini so iz zadnjega obdobja nemske okupacije,
predvsem v zvezi z zakljudnimi boji v aprilu 1945, ko
smo izgubili dom in postali vojni begunci, zadnji pa
so povezani z madZarsko vstajo leta 1956 in balonom,
ki sem ga "skoraj" ujel in ki je na na5i njivi (pred
kratkim smo posejali repo) odloZil nekaj kilogramov
madZarskih lepakov z velikim napisom NEM in Se
nekaj madZarskimi besedami, ki smo jih neveldi
madZarskega drkopisa prebrali kot "nemzeti elenalasi
mozgalom". Zadnji zgodovinski dogodek, ki se ga
spominjam iz tega obdobja, pa je novica iz Kmedkega
glasa, da so Rusi poslali v vesolje prvi umetni satelit,
kar je zame bilo takrat komaj kaj razumljivo, a
skrivnostno privladno.
Na kratko o frontnem iasu
Pesov5dak se je spomladi 1945 zna5el med dvema
frontama - nem5ko obrambno linijo - ki je potekala
po obseZnem obmodju Salovcev, Vitana, Vodrancev,
Jastrebcev, Ladavesa in naprej in so jo Nemci
pospeSeno gradili od jeseni 1944 - ter med zaledjem,
ki so ga v hitrem premiku iz smeri Godenincev in
Presike sredi dopoldneva na belo (po nekaterih
podatkih cvetno) soboto (7. aprila 1945) zasedle
bolgarske enote kot sestavni del Rdede armade.
Nemcev tisti das ni bilo v obrambnih jarkih, le manj5e
posadke, a tega Bolgari niso vedeli, zato so se
bliskovito vkopali na poloZajih v Pesovddaku, dvesto
do tristo metrov od nemske obrambne linije. Okrog
poldneva je bilo vse drugade, saj so Nemci dobili
okrepitve in kmalu je na obeh straneh zapokalo ...
NaSa hiSa je zagorela in ogenj je prvi opazll bolgarski
vojak. Cez nekaj trenutkov je bilo vse v plamenih.
-79--
Zgofoobsftzapisi
Odeta (Franc,1902-t992) ni bilo doma in vsi drugi so
zadnji hip re5evali, kar se je dalo, in odna5ali v
bunker, ki ga je ode uredil nekaj dni prej v gozdu.
Kravi in telidka so nam re5ili Bolgari, svinji sta
poginili in zgoreli. Vojaki so nam ukazali oditi v
begunstvo. Ogenj ni unidil le yoza in pluga, ki so ju
potisnili v sadovnjak, vse drugo orodje pa je zgorelo,
zato smo si ga potem morali sposojati. Kravja
"homota" sta zgorela, zato so si ju izposodili pri
sosedu in z vozom odpeljali skromno imetje s seboj.
Osem tednov smo nato preZiveli pri Kocenovih
(Martinu in Geriki Kocen, Dubrava) v Medjimurju,
kamor se je tisto nesredno soboto zateklo ved
jastreb5kih druZin (okrog 30 ljudi). Po
Stirinajstdnevnih bojih so se Nemci umaknili. Vmes so
na5i molki hodili gledatpoLgane domadije. Ko so bili
tam z Zivino, se je tele zasvetilo dvema bolgarskima
vojakoma in brat lanez (1929), ki je pasel, ga je
moral, ker sta grozila z oroljem, gnati z njima do
Kerendida (domadija JoLeta Kerendida, nar. her.) v
Jastrebcih, kjerje bikec kondal v voja5kem kotlu. Ode
se je sicer pritoZil na sedeZu lokalnega odbora OF, a o
kakr5ni koli od5kodnini ni bilo ne duha ne sluha.
Prva leta po vojni
Vsesplo5no pomanjkanje v prvem obdobju po drugi
svetovni vojni je posebno prizadelo kmedke proletarce
in male kmete ter njihove druZine. ie so priSle 5e
slabe letine z neugodnim vremenom, je hrepenenje po
kruhu bilo 5e izrazitej5e. Moj ode se v nasprotju s
stricem Petrom (1910) ni vkljudil v Zadrugo (KOZ -
Kmetijsko obdelovalno zadrugo); tudi politidno sta
bila vsak na svojem bregu. Zato pa je odetovo
kmetovanje na 4,5 ha skupne zemlje (od tega okrog
1,J3 ha nliv, 94 arov travnika/palnika/sadovnjaka,
1,53 ha gozda,28 arov vinograda ter nekaj (ez 2 ara
stavbnih zernlji5d) ni bilo deleZno niti tistih ugodnosti,
ki so jih imeli dlani Zadruge. Lahko redem, da je bil
Zrtev (ali pa so bili Zrtve oni drugi?) lastne trme in
ponosa. Kmetovanje se je pri na5i hi5i po vojni zadelo
skoraj od nidle, le zim5dina, ki je bila posejana jeseni
1944, je na sredo lepo obrodila, da smo lale preLiveli
das obnove hi5e. Medtem smo Ziveli pri sosedu
Majcenu, ki mu hiSa ni pogorela. Primanjkovalo je
vsega, le otrok nas je bilo Ze Sest. - Mati je vedkrat
pripovedovala, kako teZko je brlo za semena, saj je
skoraj vse kondalo v ognju. Neki dan (v dasu
begunstva) sta Sli s Hano (Hana iurin, por. Lesnidar)
k svojemu ujcu/stricu (Francu eurinu) v Godenince.
Pri Zemljidu sta naleteli na polno voja5tva. Mati je
zagledala koruzo, ki jo je bolgarski vojak pri
krmljenju konjev po nerodnosti raztresel po blatnem
dvori5du. To koruzo sta potem pobirali, da bi jo tisto
pomlad mati imela za seme. A pristopil je domadin
(Oto Zemljid) in jo nadrl, dei da je to njegovo, ker je
na njegovi zemlji. Mati je jezna in nZaljena spustila
ogale predpasnika in vsula nabrano zmje nazaj v blato
ter povedala nekaj gorkih njemu, ki ni bil pogorelec.
Tako je morala seme naprositi pri razlidnih ljudeh, ki
pa ga tudi sami niso imeli na pretek.
RZ in plenica
Pri nas je bilo vsako zrno dragoceno. Ko so njivo z
rljo ali pSenico poLeli in snopje postavili v razstave,
smo otroci po strni5du pobrali vse odlomljene in
izgubljene klase, jih povezali v Sopke ter jih zatlkali
za povresla snopov v razstavah. To delo nam je bilo
dolgodasno, a smo ga potrpeZljivo opravljali, saj nas
je mati znala stimulirati z obljubljenim "koladekom",
majhnim hlebdkom, ki je bil v nasprotju z velikim
koladem samo naS. Po spomladanskih mesecih, ko
nam je kruha bolj ali manj primanjkovalo, je bil
koladek pravo razko5je. Drugade pa je moja mati zelo
rada pekla, de je le imela iz desa. - Moko smo mleli iz
plenice, rZi in koruze v bliZnjih mlinih na mejnem
potoku Santavcu (PoZganovem, Videdevem na hrva5ki
strani, Klanjdarjevem - po domade Benetkovem, na
Preseki), pa tudi na Damfu in na Vargazonovem v
Sredi5du. Vseh teh se beZno spominjam, ko sem
spremljal starej5e brate ali odeta, ko so nosili ali vozili
z vozom Zito mlet. Sele po elektrifikaciji na5ega
obmodja (1952) si je Slavek Strelec sezidal mlin v
Jastrebcih, kamor smo nosili mlet poslej. Streldev
mlin je tisti das pritegnil tazmeroma Siroko obmodje,
saj so sem prina5ali mlet celo iz Velikega Brebrovnika
(Kolmandidevi).
Laini kruha
Moralo je biti kako leto po tistem, kar je zadel mleti
Slavek (verjetno 1954), ko se nikakor nismo mogli
prebiti do nove letine, rL pa nt- in ni hotela dozoreti.
Zato so na njivi Pri drevju poZeli en ogal in tako
prisilno kondali zorenje. Na hitro so snopje posu5ili in
omlatili, nakar je ode "Zakel" (vreda za kakih 30 kg)
zrnja odnesel v Slavekov mlin. Jaz sem pasel kravi v
Drevju in v veselem nestrpnem pridakovanju
opazoval, kdaj bo prinesel moko. Zagledal sem ga,
kako prihaja z nabito polno vredo na "riidah", z
veselim, nekako svedanim obrazom in z vi5kom moke
v "5iircu", saj se je Lito namlelo in je bil Zakel
premajhen. Tokrat si mlinar Slavek prav gotovo ni
vzel merice. Bogve, kako sta se z odetom zmenlla za
pladilo.
Obred prvega kruha
Iz prve moke je mati spekla za nas ladne najbolj5i
kruh. Z veslico ga je jemala iz pedi, vsakemu hlebcu z
vlaZno krpo obrisala pepel in s dlenkom potrkala po
njem. Iz zvoka je sklepala o primerni pedenosti; de ne
-- 80 --
Zgodoohsftzapisi
bi prav zvenelo, bi ga ponovno posadila v ped. Dovolj
pedenega je odnesla v "hiZo", kjer je dez posteljo
pogrnila rjuho iz grobega domadega platna, in ga
pokrila. Seveda smo bili neudakani in bi ga Le radi
jedli, toda obstajalje 5e en zadriek: prvi kruh iz nove
letine je treba "nastaviti Vetreku". Ne vem, kako se je
pri na5i hi5i.ohranilo to izrodilo, tudi ga nisem zasledil
kje drugje. Se topel vedji koladek je mati vzela v roke,
z velikim noZem napravila na spodnji strani znamenje
kriZa in odrezala "nadetek". Ceprav je bil nizek, pri
dnu "Spehast" (brez luknjic), nas to ni nid motilo. Ta
nadetek je potem postavila med roZe (pelargonije in
primule) v odprtem oknu, da je bil izpostavljen vetru -
"Vetreku", kot nam je povedala - kjer se je ohladil. Ta
obred je bil 5e zadnja ovira, preden smo smeli jesti
novi kruh. Pozneje sem vedkrat razmi5ljal o tem
poganskem "Zrtvovanju", morda kdaj prei
namenjenem kakemu ostanku mita boZanstva Eola -
najslavnej5ega Pozejdonovega sina - boga vetrov.
Lahko da je bil v zyezi s hvaleZnosdo ljudi, da veter in
ujme niso unidili Litana polju. To sklepam ztega,ker
so pri nas Zivele 5e druge vrale oziroma njihovi
ostanki Druga razlaga tega obidaj a pa je, da
vrodega kruha ni zdravo jesti, zato ga je potrebno
ohladiti, kar pa je neudakanim otrokom teZko
dopovedati; zato pride prav taka zgodbica ... A pri tej
razumski razlagi je motede to, da "Vetrek" dobi le
kruh prve peke iz nove letine, ne pa tudi ostalih ...
RZeni kruh
RZeni kruh je sicer bil pri nas prej izjema kot pravilo,
saj je mati najpogosteje pekla iz me5anice vsaj dveh
ali treh vrst moke, ki si jo je sama dolodila glede na
razpoloZljivost in po obdutku. Se najpogosteje je imel
lastnosti koruznega, saj je koruze zraslo relativno
najved in je tista leta sluZila v veliko vedji meri za
prehrano ljudi kot Zivine. Koruzni kruh je prvi dan bil
zelo dober, sladek, a ker se je hitro posu5il, je bil v
naslednjih dneh prav trd in pust, zato ga nismo tako
hitro pojedli. Ko sem si ga kos nesel v Solo za malico,
mi je bilo nemalokdaj nerodno, de so sololci jedli
pekovski kruh, namazan z ameri5ko rastlinsko mastjo
od UNRA-e, ker so bili narodeni na Solsko malico. Mi
"kmedki" smo za malico skrbeli sami. Ko sem torej z
nahrbtnika vzel svoj koruzni kruh, ga je so5olec
Kosov Franjo (z Robadja na Hrva5kem) vdasih hotel
zamenjati s svojim pSenidno-rZenim, diiedim po
janelu, kar se mi je zdelo skoraj neverjetno. Njemu pa
je bil dober moj "karuzjak", ali pa se je le tako delal in
mi je v resnici dal svojega iz usmiljenja. - Vdasih,
posebno spomladi, je naS kruh zadel hitro plesneti, a
ga nismo zavrgli. Odrasli (tudi sosedle) so celo
spodbujali otroke, naj jedo plesnivega, de5 da bodo
potem bolj modni ...
Pridelava kru5nega zrnja
Mali kmet je v desetletju po vojni kmetoval Se disto
po starem, skoraj brez kemije - umetnih gnojil in
zadditnih sredstev danes bi rekli popolnoma
ekolo5ko. KroZenje naravnih snovi je bilo skoraj
popolno, smeti v dana5njem smislu ni bilo. Nove sorte
semen so se Sirile le podasi, stare pa so bile dodobra
izrojene in kljub vsakokratnemu odbiranju rodile
slabo. Prve kilograme umetnih gnojil smo zadeli
uporabljati Sele v dasu po elektrifikaciji. V setvah so
pogosto zrasli 5e mnogi razlidni pleveli, kot so
grahorji, pahovka, poljski mak, kamilica, osat,
plavice, kokolj in 5e vrsta drugih, niZjih po rasti, ki pa
niso veljali zanadleine. Nekatere od teh plevelov smo
z rodnim pletjem odstranili Se pred klasitvijo, a vseh
nikakor nismo uspeli. Zato je bilo na5e zmje navadno
precej pisano in neprimerno za seme. Takega smo
odpeljali na diSdenje s trierjem, tj. s "strojem ali
napravo za odstranjevanje primesi v Zitu (SSzu 1994).
Ko je Zito (ri. ali plenica) dozorelo in je prilla Zetev,
smo to opravili povsem rodno, sami ali z medsosedsko
pomodjo. Zenske so i.ele s srpi, zelo spretno
izdelovale "povresla" in nanje polagale nai.eto Lito.
Mo5ki, tudi starejSi bratje, so vezali snopje. ie Zito ni
poleglo, se je njive lotil ode s koso, na katero si je
pritrdil razsohe ali veliko zanko iz dolge leskove Sibe,
s dimer je ob zamahu spodrezano bilje enakomerno
strnil in prislonil na 5e rastode. Zanjica, to je bila mati
ali sestra Katika, je potem morala zelo umo oblikovati
snope in jih polagati na povresla, ki jih je izdeloval
pomodnik, navadno eden od bratov. Seveda je bil ta
nadin Zetve produktivnejli, prayzapray Se najbolj
odvisen od kosca. ie je bilo dovolj ljudi, so snop3"
takoj postavili v razstave, drugade pa so to opravili po
kondani Zetvi. V razstavi je bilo po osem snopov, ne
preved, da se je hitreje posu5ilo. RZene razstave so
zaradi stabilnosti nato v bliZini klasja povezali Se s
slamnato kito. Tako se je Zito su5ilo na njivi, vdasih
ved tednov, posebno de je bilo muhasto deZevno
polede. Spominjam se nekega takega poletja, ko je
zatelari.v razstavah Ze kaliti zaradi pr-eobilice vlage.
Mlat
Ko se je snopje primerno osulilo, smo ga z yozom
(na5 voz ni bil pretirano velik, saj sta ga vlekli kravi)
zuozlli na skedenj in ga nato zloiili v parmo. Ta je
bila vdasih polna (tiste dase smo posejali pol njiv z
rLjo in plenico, ostale povrline pa z drugimi
polj5dinami). Prvi dve leri smo mlarili na razlidnih
skednjih po vasi, saj lastnega Ie ni bilo. Gospodarsko
poslopje je bilo postavljeno 1946 in 5ele naslednje leto
je bila mlat na domadem skednju. Takrat je delo
potekalo 5e vse rodno - s cepci in cepmi. pozneje, ko
so si posamezniki pridobili n-rlatilnice, smo rodno
mlatili Ie tisto rZ, ki je bila namenjena za Skope
-81 --
$odwittsftzapisi
oziroma "ritke".
lzdelava ritk
Ritke smo imenovali odi5dene in lepo urejene snope
slame, namenjene za yez v goricah, ponekod pa so iz
njih 5e izdelovali slamnate strehe (sosedje Majcen,
HanZelid in stric Peter - vsi "5tale", le PoZgan v grabi
tudi hi5o), pa tudi na5a klet v tipidnem panonskem
slogu na Stanetinskem Bregu - na notranjih teZkih
lesenih vratih je bila vrezana letnica 1798 - je bila
krita s slamo. Take snope rZi je ode najprej "sdelil", to
se pravi otepel zmje na podstavljenem lesenem sodu,
ki je sluZil kot kad. Snop je prijel s obema rokama
blizu ritine, ga dvignil nad glavo in zamahnil s
klasjem po leZedem sodu, da je zrnje glasno
za5tropotalo in se odbilo ob skednjevih vrat. Ko je to
5e nekajkrat ponovil, je poloZil otepen snop po
dolgem na sod in s cepcem (kake 4 cm debelo in okoli
80 cm dolgo palico iz Lllavega lesa) 5e nekajkrat
pretipal klasje, da ne bi kje ostalo kako zrno. Snop je
nato odloZil in vzel naslednjega. Ko je imel Ze
primeren kup, se je lotil "rihljanja" - desanja slame.
To je delal na posebnem lesenem glavniku
"riheljniku". Snop je razvezal in v bliZini klasja zajel z
vsako roko Sop; z njima je zavlhtel nad glavo in
potegnil nato slamo dez riheljnik. Pri tem so se listi
rZene bilke zataknili za lesene zobce, se odtrgali in
ostali na glavniku. Te gibe je nekajkrat ponovil, Sopa
pa vsakikrat zataknil pod drugadim kotom. Tako je na
riheljniku ostala vsa prekratka in polomljena slama,
razni pleveli in listi; ostanek v obeh rokah je bil dist in
se je zlato rumeno svetil. Previdno ga je poloZil na
dvoje pravokotno k zidu poloZenih grabelj. Ko se mu
je nabralo dovolj slame, je iz nje natandno oblikoval
snope - "ritke", katerih spodnje konce je na tleh
enakomerno poravnal, kot bi jih odrezal s strojem.
Temu ravnanju pravi SSKJ ieljenje; torej gre za
besedo enakozvodnico (knjiZ. deliti = ravnati; nar.
deliti = otepati/otresati). ie tega ne vemo, ne moremo
pravilno razumeti naredne fraze, da "si jelbo moral
kdo hlade/gate sdeliti", kar pomeni, da mu je uSlo.
Ritke so nato dobile prostor pod streho nad parmo ali
skednjem, kjer so bile vdasih na odetovo jezo zadnje
zatodi5de za miSi, ki so si v njih naredile gnezda, ode
pa jih je imel namen prodati ali zamenjati za kaj
drugega, kar smo potrebovali.
Roina mlat
Kar se je nabralo slame od rihljanja, jo je bilo treba
ponovno omlatiti, tokrat 5e s cepmi. Na skednju smo
ilovnata tla za mlat s cepmi lepo pometli, nakar smo
na ta prostor natrosili to slamo ali nanj razgrnili
sdeljeno snopje v dveh vrstah, obrnjeno s klasjem
proti sredini. Tako je nastala nekak5na gredica -
"Sara". To sta nato dva mlatca obdelovala (isti sektor)
v ubranem ritmu, stojed si nasproti, da je slama ob
vsakem udarcu veselo poskodila kvi5ku. Vedkrat seje
za cep zataknilSop slame in potem zaplesal z njim po
zraku v zamotani krivulji, v kateri je mlatec gonil
svoje orodje. Ko sta "pretipala" vso Saro, sta z rodajem
cepi in nogo spretno obrnila leZedo slamo, vsak eno
polovico. Sledila je mlat z druge strani. Medtem se je
slama toliko premelala iz urejene vrste, da jo je bilo
treba naslednjid obrniti in pretresti z ruzsohami. Ko je
bila slama prazna (za razumevanje fraze "mlatiti
prazno slamo" na5e generacije niso potrebovale
nobene razlage!), so jo ponovno pretresli z razsohami
in jo zmetali na kup. Na tleh je ostala debelejla ali
tanj5a plast zrnja, ki gaje bilo treba pogrniti na kup. -
Mlatiti s cepmi smo se nau6ili tudi vsi otroci, zakar je
bilo v dolgih poletnih dneh dovolj dasa. Obidajno se je
mlat zadela sredi julija in se kondala dez mesec dni,
okrog velike maSe, ko smo je bili Le vsi siti.
Loiiti zrnje od plev
Namladeno zrnje je bilo treba najprej loditi od
"Sdinkov". To smo delali s pomodjo "mlatedkega
re5eta" - velikega re5eta z mrel.o iz leskovih viter - ki
smo si ga sposojali pri Majcenu ali HanZelidu. V to
re5eto je ode nasipal nekaj "vejad" (velika lesena
lopata iz enega kosa lesa - te so izdelovali Ciganit)
namladenega zrnja, nakar je s kroZnimi gibi in
udarjanjem ob stegno zrnje pretresel, v reietu pa so
ostali Sdinki (pozderje, posamezni prazni klasi in vedli
ali manj5i deli Zitnega bilja). Ti so bili za nasrilj. V
tako obdelanem zrnju je bilo 5e vedno veliko primesi
- plev, resja in drugega drobirja, zato gaje bilo treba
5e zvejati. Rodno je to delal ode z vejado, tako da je
zajel zrnje in ga z vajeno kretnjo zavlhtel visoko v
zrak. Pri tem je teLje zrnje odneslo dalje vstran, k
steni, lahke pleve in drugo pa je zaplesalo v zraku in
pristalo na tleh v vejadevi bliZini. Tako je "lodil zrnje
od plev", kar je 5e danes priljubljena frazazaizraLanje
jedrnatosti. Veliko bolj5i nadin vejanja pa je bil s
pomodjo "vetrjaka" (lesene naprave z rodnim
pogonom turbine za zra(,ni tok, ki je odnesel pleve,
zrnje paje polzelo po stranskem Zlebu v podstavljeno
posodo. Ta vetrjak sem z veseljem poganjal, saj je bil
precej hrupen, Le pravi stroj. Sposojali smo si ga pri
HanZelidu ali Klanj darju (B enetkovem Vandeku).
Mlatilnice
V zadetku 50. let so si posamezniki pridobili
mlatilnice na trakrorski pogon. V Pesov5daku je prvi
tako mlatil g. Franc Munda iz Vodranec. On je je imel
tudi prvi traktor (po pripovedovanju naj bi pokvarjen
I Tu uporablj am izraz Cigan/Ciganica/ciganski za uradno
ime Rom/Rominja/romski, jih tedaj 5e ni bilo.
-82--
Zgo[ooiruftzapisi
obtical v Trnavi, ko so se vojske umikale. Tako ga je
spretni Frandek popravil in potem z njim oral in
mlatil. Sprva so mlatilnico postavili na enem kraju (na
HanZelidevih vrateh), kamor smo potem vozili snopje
z njive. Strojniki so bili stalni, drugo pomoZno osebje
pa si je organiziral zainteresirani kmet. pri tem majhni
otroci nismo imeli kaj delati, zato smo skakali okoli in
se dudili tehniki. Vse naokoli je bilo polno slame, ki
sojo nalagali na vozove injo vozili pod streho. Ljudje
so bili sivi od prahu, ki se jim je lepil na preznojena
telesa, zrnje pa se je natekalo v tri ali Stiri razlidne
rrede - glede na kvaliteto. - Na na5em domadem
skednju je prvi mlatil Kosov Matja5ek s Koga, ki je
imel majhno mlatilnico, malo vedjo, kot je Ult
vetrnjak. To mlatilnico je gnal samostojni motor na
petrolej, ki pa ga je bilo treba prestavljati z vpreZno
Zivino, strojnik pa je bil Vogrinec. ieprau je ti odetu
rekel, ko sta se pogajala, da ima ',fini motordek", smo
celo otroci videli, da je Mundova mlatilnica nekaj
drugega. - Potem je naslednja leta mlatil tudi Munda
na na5em skednju, deprav je bilo tu postavljanje
mlatilnice tvegano zaradi majhne vi5ine in bodnih
opornih tramov. Slama je tedaj tekla na spodnjo stran
skozi skednjeva vrata in smo jo potem morali z muko
spravljati nazaj in v parmo. To je bilo bolj dolgotrajno
in napomo delo kot vse drugo prej, in pri njem brez
modnih rok sosedov ne bi Slo. Skoraj vedno nas je
preganjalo tudi vreme oziroma misel, kaj bi bilo, de bi
suho slamo zalila nevihta ... - Tiste dase je nastal
obidaj, da so dekleta, ko je bilo delo na enem mestu
kondano, okrasile traktor in mlatilnico s sezonskim
cvetjem. Zatlkale so ga za razne 5pranje, za kolesa in
jermene, vdasih prav na gosto in bogato. prevladovale
so sondnice, raznobarvne dalije, drobtinice in in Ie
neke visoke mmene trajnice z dalljam podobnimi
cvetovi, ki so rasle skoraj v vsakem kmedkem vrtu. po
kondani malici se je mlatilnica preselila, strojniki so si
vzeli "merico" za pladilo. pri tem je bil g. Munda
po5tenjak in ljudi ni odiral.
Skladi5ienje
ie pridelek ni bil dovolj suh, smo ga na ponjavi
posuSili na vrodem soncu, nato pa pospravili v leseni
skrinji na podstre5ju hiSe, da ga ne bi ogroZale mi5i.
Skrinjo je bilo treba predhodno podistiti, za kar sem
bll jaz zaradi majhnosti zelo primeren. Dali so mi
smeti5nico in "perot", da sem lepo pometel tudi prah.
Preden je ode vsipal zrnje tz vre6e, sem moral na dno
poloZiti dve blagoslovljeni Sibi iz "presmeca" v kriZ,
potem smo jo napolnili. Druga, manj5a skrinja je bila
polna ali pa ne, odvisno od letine, nekaj zrnja pa je
navadno ostalo spodaj v vredah. Tako pospravljeno
letino smo potem podasi znosili ali vdasih z vozom
odpeljali v mlin.
SIama
Gotovo je bilo pri vsaki letini najved slame _ za
zvrhano parmo. Bile so pad take sorte Zita. Vedino te
slame sta pojedli kravi pome5ano s senom, za nastilj je
sluZila bolj izjemoma; deleZni so je bili le svinja, kl je
skotila, in njeni pujski. Drugi so se morali zadovoljiti
s suhim listjem. Slama v parmi je bila vdasih pravi raj
za igro, posebno ko ni bilo doma odeta. Spleiali smo
na najvi5je trame in v raznih ',slogih" skakali v mehko
slamo, se skrivali in si "mecali" v njej na skritih
mestih hruSke "Skojidnice".
Pleve
Del plev se je porabil za nastilj, dolodeno kolidino pa
smo spravili na "nahiZu" nad prikletom, kjer tla niio
bila podeskana, zato so bili med stropnimi tramovi
nekaklni predali. Tu je mati imela dez zimo debulo v
plevah. Nekaj plev je porabila Se za svoja "zidarska,,
dela kot dodatek ilovici, ki jo je zvlaLenjemumesila v
nekaklno plevnato testo, s katerim je obnavljala
odpadlo zmaz v kru5ni pedi in v 5tedilniku, ter de se je
okru5ila stena. Tega dela se je lotila vsaj enkrat letnt.
V pedi je lel.ala ob petrolejki ali svedi v razlidnih
poloZajih po cele ure in obnavljala okrulene ogale,
zap,olnjevala razpoke, odpadlo oblogo s "slepcev"
(pednic) in kriZnih stropnih obokov ter dimnih odprtin
in v Znublju. Ko je kondala, se je vsa bleda izvlekla iz
notranjosti. Tudi s Stedilnikom je imela veliko dela,
saj ga je bilo treba omazati odznotraj in zunaj, preden
ga je pobarvala pepelnato sivo in "poltrofalal' i belo,
drr,o in opednato barvo. V podstavku za roLe si je
pripravila barvo, tako da je saje pome5ala s
"plavi5em" (zadnjim produktom Zganjekuhe). Dobila
je drno barvo, v katero je pomodila prste in jih z
vajeno kretnjo stresla v navpidni smeri po sivo
pobarvanem zidu. Ko je pozneje po5trofala Se z belo
apneno in opednato barvo, je bil Stedilnik obnovljen in
okra5en.
Koruza
Za prehrano smo porabili tudi vedino koruze. Tudi ta
ni kaj prida rodila zaradi nekvalitetnega semena, a
koruzna moka je bila skoraj obvezna in vdasih
prevladujoda sestavina na5ega kruha. Iz nje smo
kuhali Lgance, modnik in pekli razne vrste pogad.
Njenl najvedja pomanjkljivost je bila, da so vseie jedi
morale biti sveZe ali Ie tople, kajti hladne so hitro
postale puste in neokusne. Koruzo je bilo treba
pos_ejati najpozneje v dasu, ko sta kravi pojedli z njive
rdedo deteljo (inkarnatko), kar je bilo nivadno irve
dni junija. de je vreme bilo ugojno, je ta zadnja setev
kmalu dohitela zgodnejle posevke in dozoreli skoraj
ob istem dasu. Sejali smo jo s preprosto sejalnico
(sposodili smo si jo pri razlidnih bliZnjih sosedih) na
-83--
Zgo[ooinsft zapisi
dveh kolesih, ki jo je vlekla krava. Njeno vodenje
(poganjanje smo rekli temu) je najpogosteje doletelo
mene. Rodno ("pod motiko") smo s koruzo zasejali le
manj5e povr5ine ali dosejali mesta, kjer ni vzklila.
Vmes med koruzo sta posejali mati ali Katika 5e
visoki flLol in bude. Plevele smo po vzkalitvi
unidevali z okopavanjem. Naptq smo medvrstni
prostor "porajsali" s posebnim plugom z dvema
stranskima noZema za spodrezovanje plevela in
rahljanje, ki se je dal hitro preurediti z manj5imi
posegi v "osipada". Porajsano povr5ino seje dalo hitro
okopati. Ko je koruza zrasla kakih 20 ali 30 cm, smo
jo osipali z osipadem, ki smo si ga sposojali pri
HanZelidu ali pri stricu Petru. Potem je bilo treba red
5e "popraviti", se pravi poravnati preved zasute
rastline, na koncih "pristrtigati" - podistiti naneseno
zemljo zvrati in poravnati konce redov. S tem je bilo
delo s koruzo kondano, le de je bila pregosta, smo jo s
srpom zreddili za kravi, ki sta pojedli tudi pozneje
zrasli plevel - lobodo in hrmelj. - Za nas pastirje je
koruza postala zanimiva po cvetenju, avgusta in prve
dni septembra, ko smo zadeli pasti na travnikih in pedi
na bliZnjih njivah narabutane koruzne late, dokler so
bili 5e mledni. Na boZjo zapoved "ne kradi" pri tem
nismo mistili. Sezona ni bila posebno dolga, saj je
zrnje kmalu otrdelo, koZuhinje se je obelilo in pri5el je
das spravila.
KoZuhare
Koruzne late smo tiste dase trgali skupaj s
koZuhinjem, navadno v nahrbtne koSe, ki smo jih
praznlli v "kripe" inzZivino odpeljali na skedenj. Ko
je bila tam vsa koruza, smo po vasi naprosili
"koZiihade". Navadno je bilo proti koncu septembra
alr Le oktobra, zato so pod na5imi goricami na
Stanetinskem Bregu Le dozoreli kostanji, ki smo jih
obravnavali kot del sadovnjaka, kot sadna drevesa,
zato narnni bilo po volji, de jih je pobiral kdo drug. V
na5em Pesov5daku kljub obilici gozdov kostanjev
skoraj ni bilo, pa so jih bili ljudje Zeljni in so radi
pri5li na na5o "koZiiharo". Posebnost te nale koZuhare
so bili prav kuhani in pedeni kostanji, po drugi strani
pa na5 kup koruze navadno ni bil posebno velik.
Naredili smo ga na strani, na drugem delu skednja pa
je nastajal kup skoZuhane koruze. Nekaj lepega latja
smo po odetovem navodilu samo slekli in zvezali z
lidkanjem v pare, da se je su5ilo na drogu pod kapom.
Kot je bilo seme razlidne kvalitete in vrste, tak5en je
bil tudi pridelek. Nekateri lati so bili rjavkasto rdedi,
nekateri proti vrhu splo5deni; tem smo rekli da so
"p6tlarovi" - beradevi (beradi naj bi v zahvalo za dar
od Boga izprosili obilen pridelek; pri tem
zahvaljevanju sta bila Irma in Franc, ciganski par iz
Tmovca, zelo gostobesedna). Naslednje dni je bilo
treba nakoZuhano koruzo prebrati "lagodno"
(pi5kavo) za svinje, ostalo su5it na "nahiL"; koruznjak
si je ode postavil Sele v poznejSih letih. - KoZuhare so
bile tiste dase eno zadnjih skupnih vaSkih opravil in
sem se jih udeleZeval vdasih z vedjim vdasih z
manjSim veseljem. Otroci smo seveda predvsem vlekli
na u5esa nekoliko bolj Zgedkljive pogovore odraslih;
posamezniki so znali pripovedovati "5torije", kako je
bilo nekdaj, zlasti med vojsko, tudi razne Saljive
zgodbe - dolgdas skoraj nikoli ni bil. Starej5i fantje so
nagajali dekletom injim grozili, dajih bodo naphali s
kuZuhinjem, te pa so se upirale in cvilile po Sumedem
kupu. Vmes je kroZila steklenica jaboldnika ali
hruSkovca in kozarec ali plodevinast londek in vse je
bilo lepo. Sdasoma si se ves zakopal med koZuhinje,
navadno 5e nekoliko vlalno, a si si brlog z lastno
toploto lepo ogrel, da ti hladen jesenski veder ni
mogel do Zivega. Ko je proti enajsti bilo navadno
vsega konec, si se skobacal iz kupa na dvori5de, kjer
te je zazeblo od ostrega zraka in si komaj dakal, da te
povabijo v hiSo. Sledila je vederja, kako pecivo iz
kvalenega testa, kuhane hruSke (ozimike), grozdje, pri
nas kostanji ... Na vedjih koZuharah pri kmetih so
naprosili harmonikarja in potem se je 5e lep das
plesalo, a mi smo se kmalu poslovili in Sli domov.
KoZuhinje
KoZuhinje (lidkanje) smo v naslednjih dneh posu5ili
na dvori5du in pred hi5o. Najlep5e liste smo odbrali za
posteljna leZi5da - "5trozoke". To so bile iz grobega
domadega platna se5ite vrede v velikosti postelje,
nekak5ni "prajogiji", in so imele na sredini prekrovni
razporek, skozi katerega je mati vsako jutro premelala
in zrahljala med spanjem potladeno koZuhinje. Tega
smo menjavali po potrebi, navadno pa enkrat do
dvakrat v letu. Iz koZuhinja je ode pletel tudi "riide"
(oprtnice) - kake 4 cm Siroke kite iz treh pramenov.
Na teh riidah smo nosili vrede v mlin. Koruzni laski so
bili dobrodo5li namesto toaletnega papirja, ostanek
koZuhinja pa sta prav radi pojedli na5i kravi.
Koruzinje
Koruzinje smo na njivi poZeli s srpi in snope zvezali z
"goZvo", Sibo "pintovca" (iz nemS. "binden" =vezati)
- vrsto zelo Lilave vrbe z zlato rumenim lubjem, ki je
bila skoraj obvezno zasajena okrog va5kih mlak.
Snope smo nato postavili v obseZne razstave na vrateh
ali ob robu njive, da se je su5ilo. ie je bilo vreme
ugodno in de je bil prostor, smo ga zvoziTi domov pod
streho, sicer pa vsaj v bliZino doma - v sadovnjak,
kjer je bilo v zimskem 6asu bolj pri roki. Skozi dolgo
zimo sta ga kravi (dvakrat presekanega) pojedli,
vdasih celo vsa tanj5a stebla. Z debelej5imi in trlimi
ostanki stebel smo, ko se jih je nabralo dovolj,
podkurili ped, da smo si obdasno ogreli prednjo hiZo.
-84-
Zgo[oztinsftzapki
Rucki
Suho latje smo lu5dili sproti po potrebi, le za vedjo
kolidino smo si pri stricu Petru sposodili robkalnik,
kar je bilo za nas otroke veliko bolj zanimivo. Rodno
smo lu5dili z "ruckom". V desno roko si vzel rucek, v
levo lat, nato pa z ruckom v dlani in s kroZnim gibom
odlu5dil zrnje z lata; tako si si zavaroval koZo na
dlani, ki bi drugade zdriala le kratek das. Ta rucek je
postal zrabljen, zato si ga obdasno zamenjal. Tako so
luldili odrasli, otroci pa smo imeli 5e prekratke prste, s
katerimi si mora5 pomagati. Z rucki smo se otroci
igrali kot z lego kockami. Gradili smo "zdence" -
polagali po dva in dva predno, da je sredi nastajala
oglata luknja, dokler je "zgradba" zdrLala; cilj je bi1
seveda dim viSe. Pri tem smo se seznanjali z nekimi
osnovnimi prvinami statike. Rucki so bili
nepogreSljivi v likalnikih na oglje, in de je bilo treba
na hitro dobro podkuriti v Stedilniku. Ostrgane smo
uporabljali namesto plutovinastih zama5kov, za
krtadenje blatne obutve in kondno kot zama5ek za
vbodno rano, ko smo imeli koline.
Koruza za prehrano
Tudi na5o koruzo so zmleli bliZnji mlini, potem ko
smo jo "prepistili", to je v tankem curku na rahlem
vetru z vi5ine presipali v vedjo posodo, navadno v
leseno korito. Veter je pri tem iz curka odpihnil na
stran laZje luske, ostanke koruznih laskov, tako da je
bilo zrnje spodaj v posodi disto in pripravljeno za v
mlin. Pravzaprav smo "prepii5dali" vsako zrnje,
preden je 5lo v mlin. Koruzna moka je bila zelo
uporabna. Ko jo je presejala skozi gosto sito, jo je
melala s "prek semleto" p5enidno moko za kruh. Dosti
smo je pojedli v obliki Lgancev - z mlekom za zajtrk,
zabeljene in z zeljem ali repo za kosilo. Pogosto je
mati kuhala koruzni modnik z mlekom, najbolj5e od
vsega pa so bile "zlevenke". Iz podobne mase, a bolj
goste in nalite na debelo (2,5 do 3 cm) je pekla rudi
"koruzjade". Ko je maso razgrnila v pekadu, jo je
podevala 5e s suhimi slivami, ki jih je na hitro
pokuhala in jim odstranila ko5dice. Pedene koruzjade
je premazala s smetano in (de je bil pri hi5i) potresla s
sladkorjem. Take pogade so pogosto nadomestile
kruh. Za svinjsko prehrano je bila koruza bolj izjema
(samo krmljenec); nekaj so je dobile koko5i in pure.
Proso
Na manjSih njivicah smo sejali proso, ki je bilo tedaj
kar pomembno za prehrano. Seme je bilo treba
"opaliti", to se pravi "prepistiti" v plamenu. To je
delala mati v velikem lesenem koritu, v katerem je
zanetila vedji Sop slame. Ko se je dvignil plamen, je v
tankem curku sipala iz "slavjade" proso v ta plamen;
ta je bil bolj kratkega veka, zaro sem ji bll za
pomodnika, da sem dolagal sveZo slamo in skrbel za
plamen. Takrat se nisem preved zanimal za smisel
tega podetja, saj je bll zame pomembnej5i sam ogenj.
Mislim, da smo tako razkuZili seme (snetljivosi)
oziroma povzrodili hitrejSe kaljenje, saj je v plamenu
napokala kremenasta mekina (ovojnica prosenega
zrna). Mati je rekla, da "opaljenega prosa ne podukajo
vrane".
Proso je, de je le bilo kaj primerne vlage, hitro vzklilo
in pozneje kar dobro prestalo sulo ter pred prvimi
jesenskimi slanami bogato obrodilo. poZeli in zrnlatili
smo ga rodno kot drugo Lito, ga predistili in
"prepistili" na vetru, nakar je v vredi podakalo. da ga
je ode dal v mlinu predelati v p5eno, nekaj so ga
pojedli mladi piSdanci, del pa je vedno ostal za seme.
Iz pSena smo kuhali sladko mledno ka5o za vederje in
izdelovali na kolinah "bele durke" (ka5ne klobase).
Marsikdaj je bila prosena ka5a zakuhana v sladkih
juhah s korenjem, debuldkom in peter5iljem, prav
posebno slastna pa je bila kot "proseni koh,' - neke
vrste narastek. Tudi prosena slama je bila dobrodo5la
za priboljSek na5ima kravama, saj je bila mehkejSa od
p5enidne ali rZene.
Hajdina
Tista leta smo sejali rudi hajdino (ajdo). Kor posevek
je sledila rLi ali plenici, vendar se ni obnesla vsako
leto, saj je bila bolj kot proso odvisna od primerne
vlage. Vdasih je zacvetela ie prav nizka in tedaj je
komaj kaj obrodila. ie je bila prepozno sejana, jo je
rada prizadela slana. Za ajdo smo namenili
"Vodranjsko" ali "skrvajak" oziroma kake "Spice",
torej po nekaj arov, tako da izgube ravno ni bilo
velike, a smo jo vseeno pogresali, saj je bilo treba
ka5o potem kupiti. Rodno omladeno zrnje ie bilo treba
skoraj obvezno posuliti; de je bilo 5e toplo sonce, na
ponjavi, drugade pa na pedi, ki je bila ropla, ko smo
pekli kruh. "Hajdin5nica" (ajdova slama) je prav tako
kondala v kravjih vampih. Ajdo je potem ode odnesel
v mlin na Preseko ali v Sredi5de, kjer so imeli stope in
so lahko izdelovali kaSo.
Nekod seje sam lotil izdelovanja ka5e. Surovo ajdovo
zrniz je poparil in nato posu5il na pedi. Med su5enjem
je zunanja luska odstopila in trirobo zrnje je zvezdasto
"zacvetelo". Potem ga je med dlanmi omesil, da so se
semena olu5dila in nastala je kaia. Vsako kayo je bilo
treba pred uporabo 5e prebrati, potem pa smo jo
porabili za "durke" (sive in drne) ali praLeno s debulo
k zelju ali repi ali zakuhano v sladkih juhah iz domade
zelenjave. Ajdove moke in jedi iz nje nismo poznali;
najbrZ je ajde zraslo premalo, pa tudi mazavo testo
kuharici ni ugajalo.
-85-
Zgotninsftzqpisi
Beraii
Ajdove ka5e nisem posebno maral, 5e manj po tistem,
ko je neko jutro mati z njo postregla staremu beradu
Filipu, ki je bil ves kosmat. Zlico, s katero je jedel, je
brat Vilko (1936) na dnu zaznamoval z nekak5nim
kvadratom, da smo se je potem vsi izogibali. Kljub
na5emu skromnemu Zivljenju, da ne redem
siroma5tvu, smo v primerjavi z nekaterimi drugimi
relativno dobro Ziveli. NaSa mati je imela Siroko in
radodarno srce, zato je rada obdarila in pogostila
vsakega berada ali Ciganico, de jih je prineslo v hiSo.
Bili so zadovoljni s kosom kruha ali kakim ostankom
hrane. Cigani so prihajali k nam s Hrva5kega, iz
Trnovca, in to zelo redno - z bisagami dez ramena in z
dojendki v majhnih koritcih in so govorili
medjimursko naredje. Obidajno niso kradli ali pa so to
napravili tako spretno, da nismo opazili. Mo5ki so
ponujali izdelke iz lesa - krnidke in krnice, koritca in
korita, vejade in vedje lopatice za zajemanje zrnja ali
moke. Pri nekaterih hiSah, npr. pri HanZelidu, de je
rasel primeren les, so se pogodili in posekali palmo
(agned) in iz debla kar tam izdelali vse mogode
izdelke in jih potem prodajali. Radi so lagali (ljudska
fraza "lale( kak Cigan"); posebno njihove Zenske so
bile glede tega prave mojstrice. Svoj (nedvomno) slab
poloZaj so slikovito podprle z zaklinjanjem, in de so
kaj dobile, se je izlil iz njih plaz zahval darovalcu v
imenu Boga, Marije in vseh svetnikov, potem pa si 5e
nekaj povedale v svojem jeziku, verjetno kaj manj
poboZnega. Odnesle so s seboj tudi vso Zarko mast in
"zabel" (zaseko), vse poginule kokoli in svinje, tudi
de je bilo Ze kak dan v zemlji. Govorilo se je, da
crkovino priveZejo in potopijo v Dravo ter da je dez
nekaj dni uZitna. Ali je bilo res, je teZko redi; vsekakor
je bila to za nas svojevrstna tolalba, da nekdo tolde 5e
trle Zivljenje.
TeZave s kravjo prehrano
Mogode se zdi dudno, kaj vse sta pojedli nali kravi,
Breza in Cifra, pozneje Ruma in Srna, ki sta bili njuni
potomki. Vendar je na na5ih travnikih zraslo premalo,
mnogo manj kot danes, saj teh povr5in in sadovnjakov
nismo gnojili. Edini gnoj sta kravi pustili med pa5o (v
sadovnjaku pri hi5i in v Drevju ter po vrateh dez celo
leto, na travnikih pa jeseni). Tudi kravi je torej bilo
teZko prehraniti skozi zimo in ju obdrZati v primerni
kondiciji za spomladanske setve, oskrbovali pa sta nas
tudi z mlekom in vsem, kar smo iz njega naredili. Ni
dudno, de nas je vsaka njihova bolezen ali po5kodba
livo prizadela in smo bili z livino neprimerno bolj
povezani, kot je to dandanes. Stanje "p6lage"
(Zivinske prehrane) je bila redna tema pogovorov.
Nekaj dobrega sena je bilo treba prihraniti za dneve
oranja, brananja, oblikovanja grebenov za krompir itd.
To se je najpogosteje prihranilo na podstrehi kleti na
Stanetinskem Bregu. Nekod pa je ode seno tudi kupil
od ge. Ko5arjeve, katere "Safar" je bil takrat Pavel
Dvor5dak. V spominu mi je ostalo zato, ker so to seno
naloZili v ponjavo in ga stehtali na treh povezanih
drogovih obe5eni potezni tehtnici, nakar je Pavel
dodal 5e ene razsohe za namedek. Tega senaje bllo za
nekaj skromnih obrokov in smo ga pripeljali "v
garicah" (manj5a kolidina na kratkih lestvah voza).
Tako je bila spomladi tudi Livina la6na svojega
"kruha".
Vrhovljanarji
Slabo so Ziveli tudi vrhovljanarji - prebivaci vrhov,
nekdanji vinidarji. Moralo je biti leta 1954 ali 1955,
ko je zmanjkalo moke pred Zetvijo. Nekomu je pri5lo
na misel, da bi nabrali lipovo cvetje in ga nesli Videcu
na hrva5ki strani; mogode bi v zameno dobili kaj
moke. Mati je v "akcijo" poslala brata Frandeka
(1940), ki je tudi sicer bil njen "nabavni", ko je bilo
treba nesti naprodaj jajca in v zameno nabaviti
najnujnej5e potreb5dine za gospodinjstvo (5e zdaj mi
zveni po u5esih: "Frtal ciikra, pol kile soli, frank, projo
..."). Potem sta se odlodila, ali se gre k Bolfenku (na
Kog) ali k Franceku (v Stanetinec na Hrva5ko) - kje
se bo bolje menjalo. Cene so tiste dase bile bolj
stabilne, zato sta vse prej vsaj pribliZno preradunala
... Brat se je torej odpravil z nabranim lipovim
cvetjem proti Videcu. Gospa je bila zadovoljna, ko pa
je prosil, de lahko da kaj moke, je cvetje stehtala in
nekaj premlevala v svoji glavi. Nato mu je dala nekaj
koruzne moke v manj5i "Zaklid". - Za god (5. juhJa)
mi je mati iz te moke spekla "bidrico". Prihranil sem
sr-jo za pojedino, ko sva se s Katiko odpravila suSit na
"Zlak". Veselil sem se tega daru, kot se lahko veseli le
Iadni, deprav sem vedel, da je namesto kvasa dodala
sodo bikarbona, katere okus mi ni bil posebno v5ed.
Ko sva Ze skoraj naredila "Sajbe" na sondnih lehah
med drevjem, je od nekod prineslo Katikino znanko,
Hrvatico z otrokom, ki je ves das jokal. Bil je droben
in sestradan, saj so bili vrhovljanarji 5e revnej5i od
nas, njihovi otroci pa 5e bolj podhranjeni. OdloZila ga
je in nekaj dasa pomagala pri travi, da smo dokondali.
Potem je Katiki pri5lo na misel, da je otrok morda
samo laden, zato je na moje veliko razodaranje vzela
mojo bidrico in jo razlomila ter ponudila otroku in
njegovi materi ... NajbrZ bi tudi zame ostal kak
griZljaj, a mi uZaljenost ni dovolila, da bi poskusil
materino darilo. Otro5ki jok je nato ponehal, a mene
takrat to ni moglo napolniti z zadovoljstvom. - Slaboje livela tudi Stankovica (v resnici se je pisala
Znmljid), ko5dena in suha, a bistroumna Zenska, ki je
iivela kot vencrlca v hi5i na5ega mejaSa. Imela je
hdere Kristino, Liziko, (ki se je porodila? s Cirilom
Kerendidem v Jastrebcih) in Slaviko, (ki je bila
odlidna Sivilja) ter sina Romana in Ferdeka, ki ni
-86-
Zgo[oainsft zapisi
mogel govoriti in je bil moj vrstnik. Tudi Stankovica
je bila hvaleZna za vsako skorjo kruha ali drugo hrano,
ki smo si jo prinesli, ko smo delali v goricah. ie je
imela 6as, nam je v zahvalo rada kraj5i das kaj
pomagala. Vdasih pozimi je pri5la na obisk in potem
so se dolge ure pogovarjali in izmenjavali novice.
Takrat je vedno bila pri nas na obedu, ki mu je mati
rada 5e kaj dodala.
Moko
Moko smo hranili v vredi, belo ("grijesnico") pa v
kakih 20 ali 25 litrov drLedizeleni plodevinasti Skatli,
poslikani s kvadrati, v katerih je bila narisana rdeda
paprika, in z nekimi napisi v madZar5dini. Ta Skatla je
bila navadno blizu pedi ali na njej, da ni bila moka
vlaLna.
Vsako moko je bilo treba pred uporabo presejati skozi
gosto sito iz Zime, da se je odistila otrobov in drugih
primesi, ki jih mlin ni dovolj zdrobil. Mati je znala
sejati zelo spretno. Sito je poganjala med dlanmi v
znadilnem, udarjajodem ritmu in kaj kmalu je imela na
"nudlpretu" (na kot miza veliki leseni deski) stoZdast
kupdek presejane moke. Ko je ocenila, da je je dovolj,
jo je z obrobja s "perotjo" pometla na kup.
Perot
Perot - to je bilo primitivno omelo za moko. Navadno
je bila purja ali koko5ja, in sicer zadnji del perutnice.
Morala je biti v5edne barve in gosta, zdrava. Surovo je
odrezala in sklep za kratek das pokuhala v kropu, nato
pa posu5ila. Tako pripravljeno "orodje" je nato lahko
uporabljala celo leto. Ko je pekla potice za bratvo in
velike praznike oziroma nekak5ne okrogle buhteljne -
"bufkade", kot smo jim pravili - je uporabila perot
namesto dopida in je z njo premazala s stepenim
jajcem to pecivo, preden ga je postavila v ped ali v
"protrol" (pedico Stedilnika).
Peka kruha
S peko kruha je mati imela dela ves dopoldan in da do
enih ali dveh. Ze zjutrajje nasejala potrebno kolidino
moke, ki jo je pred tem su5ila na soncu ali na pedi in
Stedilniku. Tehtnice ni nikoli uporabljala, vse je bila
izku5nja ali pa kvedjemu "kihada" skledasto
izdolbena velika lesena ilica s kratkim rodajem. Ko
nas je bilo pri hi5i sedem, je vzela najvedje korito in
vanj nasejala potrebno kolidino moke, jo enakomerno
razgrnila in naredila po sredini jarek. Vanj je vlila z
vodo razmehdan domadi kvas in toplo osoljeno vodo,
nakar se je zadelo naporno mesenje. S pestmi je gnetla
maso, jo premetavala in po potrebi dolivala toplo
vodo, da je bila v lica vsa rdeda. Rekla je, da pri
mesenju mora z vsakega lasa pritedi znoj. Korito, ki je
bilo na "Stokrlu" (tj. stolu brez naslonjala) podloZeno z
dolgim polenom, se je pri tem zrahljal o, zatoje poleno
bilo treba vedkrat popraviti. Po dolgotrajnem gnetenju
je bila gmota kondno primerna. Lepo jo je oblikovala
in na vrhu z dlanjo zarisala vanjo kriZ ter vso na tenko
potresla z moko. Korito je nato prekrila s disto rjuho
iz domadega platna, saj se je kruh moral na toplem
"zdigavati" -vzhajati. Medtem je zakurila ped,.Zapei,
smo pripravili posebna polena - enkarat daljla kot za
Stedilnik. Najprej je zgorelo nekaj suhega Sibja, potem
pa je naloZila drva. Ko je testo v koritu zadelo kipeti,
je iz njega v krnidki oblikovala "kolade" ter z njimi
napolnila slavjade, sklede in druge primerno velike
posode in jih razporedila po toplih prostorih, da so
ponovno vzhajali. - V pedi je medtem ogenj navadno
Ze dogorel, zato je oglje z "grebljico" pogrnila na vse
strani, le pod Znubljem ga je potisnila zadasno na oba
kraja. Potem je z "rimelom" (omelo iz sveZih borovih
vej ali nekih drugih olesenelih grmidev, ki cvetijo
rumeno in imajo drne semenske strodke, in ki smo jih
otroci nabrali ob gozdnem robu) lepo pometla pepel in
ogorke s tlaka pedi; de se ji je zaradi vrodine zatelo
smoditi, je fmelo hitro potisnila v vedro z vodo, ki je
obvezno stalo v bliZini. Ko je kondala, je vzela velik
lesen lopar, ga poloZila na "kfmen" in ga pomokala
ter nanj iz slavjade prevalila surovo testo. Z dlanema
je nato popravila, de se je kaj deformiralo, in kolad
hitro polidila z lidilom. Tega si je prej pripravila iz
moke in mleka. V sredo je na vrhu napravila s prstom
vdolbinico, nekakSen popek, in jo zalila z lidilom, ki
se je 5e pocedilo, ko je stisnila pest. Roko je na hitro
splaknila v vedru in Ze je z obema rokama prijela
lopar ter posadila kolad v oddaljeni kraj pedi. Potem je
to urno ponavljala in razporejala hlebce po pedi in
sproti komentirala, kot bi se z njimi pogovarjala. Ko
je kondala, je z grebljico pregradila oglje 5e pod
Znubljem in ped zaveznila z oZganimi lesenimi vrati.
Cez das je pogledala, kako se "neti" (od vrodine
barva). Z "\reslico", kovinsko ravno lopato, ie
posamezne kolade jemala iz pedi in jih obradala, da jih
bo prijelo 5e z druge strani. Tega ali onega je
prestavila, da jim je izenadevala razmere. Po dobri uri
je bil kruh navadno peden.
Kriihovjaie
Iz ostankov kruSnega testa je mati spekla koladeke za
otroke, vedkrat pa tudi "krtihovjade" - kaka dva
centimetra debelo poga6o, ki jo je po vrhu precej
gosto napikala z vilicami in hitro spekla v protrolu.
Vrodo je pomazala s kepo zabele in Se toplo smo
navadno hitro "pospravili".
Palenka
Na podoben nadin je naredila palenko. Tenko, kar z
roko razvaljano testo okrogle oblike je na robu
privihala in spekla v pedi. Tudi to je pomazala z
-87 -
Zgo[oohsftzapisi
zaseko. Pogosto je uporabila primero "tenki kak
palenka", de se ji kdaj kruh ni dovolj vzdignil.
Pogaie
Za praznlke in ob nedeljah je mati delala pogade. To
so bile najvedkrat "zdigance" s sirom, rada pa je
spekla tudi "krampirdde", iz krompirjevega testa in iz
dveh mlincev z notranjim jaboldnim in zunanjim
sirovim (skutnim) nadevom. Tiste dase je pekla v pedi,
v velikih starih "cimpletih" (okroglih glinastih pekadih
-zaradirazpokanosti vklenjenih v Zidno mreLo - ki so
preZiveli vojno), saj nas je bilo dosti pri hiSi. Delala je
tudi razne "Striiklje" - sirove, jaboldne, tikvine,
zelleve - glede na sezono pad, - iz vledenega testa, le
jaboldne in sirove tudi iz kva5enega. Razume se, da
takih pogad ni bilo, ko kravi nista dojilil potem je
spekla kaj drugega, recept si je vdasih kar izmislila.
Pri nas se je reklo: "Sobota pogade vktip kota, nedela
vse pogade pojela."
Sklep
Kljub obdasnemu pomanjkanju kruha in povedanemu
hrepenenju po njem prave in dolgotrajne lakote v na5i
druZini tista povojna leta nismo tolkli, saj se je vedno
na5lo 5e kaj uZitnega na vrtu in v sadovnj aklh. Ze zelo
zgodaj pa sem spoznal vrednost kruha in predobro
Nevenka Korpii
razumel, ko nas je mati spodbujala, de5, "viidite se, ka
nate motike za rep vladili, ka bote pri5li do svojoga
krtiha". Ni kaj dodati - domadi zgled je bil na
svojstven nadin zelo prepridljiv. Danes tudi kmetje
kupujejo kruh v trgovinah, le redkokje ga 5e spedejo
sami. Kruha pri nas le malokdo strada. Zato pa se mi
je zdelo vredno tiste dase, ki so bili v tem smislu zelo
drugadni od dana5njih, ilustrirati s temi spominskimi
zapisi.
Viri in literatura:
- !a5a Mrgole: Vojna Skoda na obmodju OrmoZa. V:
OrmoZ skozi stoletja III. dernel - Rogina, Radizel.
OrmoZ, 1988.
- Maks Pleter5nik: Slovensko-nem5ki slovar.
Reproducirani ponatis. Cankarj eva zaloLba, Lj ublj ana,
1974.
- SAZU: Slovar slovenskega knjiZnega jezika. DZS,
Ljubljana, 1994.
- Rajko Topolovec: Pot do kruha. Brazde, Ljubljana,
1998.
Ustni informatorji:
- Katarina Vnuk (1927), Janez Vnuk (1929), Franc Vnuk
(1940).
PRAZNIK KOLIN
Koline ima.jo v naiih krajih ie vedno poseben pomen.
Za itevilne druiine pomenijo drul.inski praznik. Ob
prazniku kolin se zbere vsa druZina, sorodniki in
sosedi. Na kolinah se odvijajo itevilne iege, ki so se v
Ormoiu in okolici ohranile ie iz preteklih iasov.
Uvod
Svinja je domada Zival, ki ima pomembno vlogo v
kmedkem gospodinjstvu, je pa star predpoganski in
poganski simbol. Pri razlidnih narodih so jo dastili in
jo 5e dastijo na razhdne nadine, o njej imajo ljudje
ustvarjene razliine predstave, v zvezi s svinjo pa so
pri posameznih narodih povezani tudi razlidni
simboli.l
Tudi v slovenskem ljudskem izrodilu je mogode najti
(kljub kr5danstvu, ki je sku5alo pregnati poganska in
predpoganska pojmovanja) predstave in prvine, ki jih
v zvezi s svinjo oziroma pra5idem vsebuje prastara
svetovna simbolika. Ta simbolika je npr. skrita v
daranju plodnosti, ki je povezana s pra5idem, pa tudi v
povezavi med svinjo in da5denjem prednikov. Mradni
zimski das je bil namred das duhov. Tako so duhovi
prednikov prihajali tudi na koline in zahtevali svoj
deleZ. Simbolika se pojavlja tudi v predstavah, kjer je
ob kolinah z obrednim uZivanjem pra5ida oziroma
jedi, pripravljenih iz njegovega mesa, povezan
obdutek skupnosti, obilja, srede v naslednjem letu in
podobno.2 Koline so bile Ze nekod predvsem vesel
praznik. Vzrok za to je iskati predvsem v dejstvu, da
so si le takrat lahko nmoge druZine privoSdile vedje
kolidine mesa.
Zimski das je bil Ze od nekdaj das, ko so se po navadi
odvijale koline. Ze na zatetku zime se je bilo namred
treba preskrbeti za dolgi zimski das. Zato so
gospodarji vse leto praiida(e) dobro redili in pitali, da
so lahko pozimi obhajali najvedji domadi praznik v
2 Damjan Ovsec, Praznovanja na Slovenskem, str. 37.
-88-
I Damjan Ovsec, Praznovanja na Slovenskem, str. 37.