r
slovenski dnevnuT^I v Združenih državah	|
Velja za ne leto ... $6.00 i
I Za pot leta --*... $3.00 " Za New York celo leto - $7.00
GLAS NARODA
ISslrsloTensBhidelavcevvAmerikl.
I The largest Slovenian Daily m the United States.
a limed every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,030 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered m Second Clais Matter, September 21, 1903, at the Post Offioe a* New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 240. — ŠTEV, 240.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 11, 1924. — SOBOTA, 11. OKTOBRA 1924.
VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII.
ANGLIJA JE PRED NOVIMI VOLITVAMI troje otroških trupel
Angleške volitve so določene na dan 29. oktobra. — Nova skritih pod streho
kampanja bo najkrajša in najbolj mrzlična v celi zgodovini. — MacDonald se je mudil celo uro pri kralju, ki se je rajše udal kot da bi vzbudil srd delavcev. — Omajana upanja opozicije. — Parlament je bil povsem formalno razpuščen. — Trpek nagovor ministrskega predsednika.
Poroča John Balderston.
Električarji so našli pod streho neke hiše v Brooklynu tri otroška trupla. — Preiskava je bila uvedena.
Električarji, ki sr napel,javali žice v dvedružinsko hišo, 714 Lincoln Place, so našli včeraj trupla treh otrok med stropom vrhnjega nadstropja in streho. Trupa so bila zavita v častnike, ki so izšli v letih 1916. 1818 m 1922.
Eden delavcev, Elmer Lager-holm. je delal v gornjem nadstropju. ko je zapazil oduren smrad, ki je prihajal iz stropa spodaj ležečega stanovanja. Poklical je svojega brata, Harrv-ja, s katerim sta hotela skupaj ugotoviti vir te-tra smradu.
London, Anglija, 10. oktobra. — Anglija se pripravlja na najkrajšo in kot kažejo vsa znamenja na najbolj mrzlično politično kampanjo v svoji zgodovini.
Ministrski predsednik MacDonald. ki je bil poražen v poslanski zbornici, so jo odpeljal včeraj v Buckingham palačo ter dobil od kralja Jurija, ki se je nalašč za to vrnil iz škotske, privoljenje za razpust parlamenta.
Vsled tega jo bil parlament takoj razpuščen, kakor-liitro j<* kralj odobril postavo glede irskih meja. Postava jo £la skozi zlmrnieo lordov brez amendmenta. Tako se jo končala prva angleška delavska vlada in nove volitve se bodo vršile dne 20. oktobra, mesto 8. novembra kol iznrva poroča no.
Dejstvo, dji se je mudil ministrski predsednik pri kralju "olo uro. mesto par minut, kot v slučajih formalne r<»signaci.ie ministrstva, je dalo več vrjetnosti govorici, da je kralj odločno nasprotoval novim volitvam radi vprašanja. ki so ie tikalo le nastopa generalnega pravdnika, ki jo potlačil obtožbo radi upora.
K<»t je bilo pričakovati pa se je kralj rajše udal kot pa vzbudil predsodke delavskih pristašev proti monarhiji. Vsled tega so bila uničena upanja nekaterih politikov, da bo kralj naprosil ali Stanelv Baldwins, voditelja konservativcev ali j a Asqnitha. liberalnega Voditelja, naj stvori vlado brez razpust« parlamenta ter novih volitev.
Postopanje pri razpustu parlamenta je bilo povsem formalno, a velika demonstracija je čakala MaeDomalda na konferenci delavske stranke, ki se je povsem slučajno sestala v Londonu tokom politične krize.
Mi n istrski predsednik jo šel na konferenco direktno
• .i--	-	, .	. ,.,.,„	.	» ii»vii suni jui iiauMr
iz palaee. >n sprejem, katerega je bil deležen, je spominjal bivajo že enajst kt tri f na onene prizore na ameriških narodnih konvencijah. mreč Ana. Gertrude in j Na konferenci je imel nato ministrska predsednik tr-
V temni duplini med strupom in streho so bili skriti trije veliki paketi. Potegnila sta jih ven, da si oglodata, vsebino. Nato sta obvestila kapitana MeCluskev-a z Grand Avenue policijske postaje, ki je takoj poslal v hišo več detektivov. da preiščejo stvar. Vse tri pakete so spravili nato v brook-lvnsko mrtvašnico. Sodeč po velikosti trupelj so morali otroci u-mreti takoj po rojstvu ali pri rojstvu.
Hiša je tri nadstropja visoka, stopi osamljena in na streho in do skrivališča-je mogoče priti le skoz
množica se je baje 'poskusno potovanje VISOKA FINANCA PROTI LA FOLLETTO
zmotila pri linčanju križarke shenandoah
Deklici se bojita,d& je ljudska drhal v Chicagn ubila napačnega, črnca. — Nista mogli identificirati moža, ki je bil pretepen do smrti z baseball krepeljcem.
Chicago, 111., 10. oktobra. — Drhal, ki je do smrti pretepla Wil-
Zračna križarka "Shenandoah" je zapustila Fort Worth. — Sedaj se nahaja na poti v San Diego. Uspeh pomen j a, da bo kmalu vprizorjen polet na Severni tečaj. — Odpotovanie ZR—3.
Fort Worth, Texas, 10. okt.
lima Bell. nekega črnca, včeraj j Po zaka^njenju pet in štiridesetih zjutraj na 14. cesti in Miller St..! minut, je zračna križar "Slienan* v srcu zapadnega mestnega dela. jdoalr' odpotovala na drugi del ker je domnevala, da je skušal na- j.svojega poleta preko kontinenta, pasti dve beli deklici, je najbrž j Po kratkem kroženju nad Fort ubila napačnega moža.
Policija pravi, deklici, Bertha Deutseh in B.
Senator La Follette je izjavil v Detroitu, da je visoka fi-nanca proti njemu in da skuša ustrahovati volilce. — Nadaljne obtožbe na naslov republikanske stranke. La Follette vztraja pri trditvi, da zbirajo republikanci sklad, namenjen za volitve. — Progresivni kandidat in inozemska politika.
Glavni uspeh vodljivega zrako-
Detroit, Mich.. 10. oktobra. — Senator Robert La Fol let to. neodvisni predsedniški kandadatfc, je izjavil včeraj zvečer tukaj, v svojem prvem kampanjskem govoru na Srednjem zapadu, da jo uporaba denarja v dvomljivih državah le ena številnih metod, s katerimi skuša republikanski narodni komi tej v družbi visoke finance preprečiti poraz republikanskih kandidatov.
Dosti bolj kočljiva in koruptna. v svojih konečnih
finančne so ustrahu-
i f
[Worth se je obrnila proti za padu!, ..... iti-	i	-,
da nissta mogli i aa se napoti v San Diego. ( al. .swijalmli posledicah .10 uporaba gospodarske 111
'moči trgovskih in industrijahiili interesov, da se
stanuje Deutseh, na Miller St.. sta obe obstali, da se še nekolko po-govorica. Približal se jima je neki črnec, soglasno z Miss Deutseh, ki ji je rekel, naj pride preko ceste, "ker ima dosti denarja in avtomobil.
Deklici sta skočili nazaj, a Črnec je baje prijel Miss Deutseh za roko in rame ter jo pričel vleči preko ceste. Obe sta pričeli kri
Greenblatt. identificirati črnca, ko plova po mnenju admirala Moffe-ter izv0(le Pritisk 11 a državljane* ki podpirajo progre-SO Obe privedli pred truplo. !ta „a^eblika mOPnari5kcpa aero-.siYlli tiket- .Til Pritisk so izvaja," jo rekel, "na trgovce, Deklici sta bili na poti proti do-! navtičnega urada, ki je dospel posestnike, izposojevalce denarja* uslužbence in na oni inu po polnoči. Pred hišo. v kateri semkaj na krovu križarke, je bil. razred državljanov ko jih gospodarski položaj omogoča voda je ugotovilo uporabnost zrač- likiin interesom izvesti pritisk."
nih ladij, lažjih kot zrak. kot j Senator je ponovil svojo obdolžitev, da zbira republi-
t ran spor t ae i jsko sredstvo.	jkanska stranka skriven sklad, da kupi volitve v dvomi j i-
Po mnenju številnih je ta dokaz vili dr?a^ ah. Izjavil je tudi, da ni predsednik republi-
uporabnosti ugoden za namerava-1kanskega narodnega komiteja v svojem komentarju niti
no potovanje Shenandoah na Se- zanikak niti zavrnil 1o obdolžitvo. Ta načrt jo bil skle-
Aerni tečaj.	njen na konferenci, katere so so vdeležili Butler, Mellon
Drugi uspeh zračne ladje, kate-Jiz pittsburgha, nečak znkladniškoga tajnika ter Stotes-
romu pripisujejo avijatiški izve- }mry T^liilp.clclpliiie. Bntlcr zanikuje, da znaša kvota denci veliko važnost. je bd dokaz, * -, ••	. * . -, 4,Pnrv nnn i • t	-'i	i
i- , .	„	...... » "ennsvlvanne za Ta sklad $600,000, ki bo znašal v čelom
<la je motroce uporabiti visoke m!„.. ;. .....	_ ,
čati. Nekako ducat mož, ki so so'	-ai,hnln tAf	co štiri ali pot milijonov dolarjev.
nahajali v bližnji prodajalni '*sa-kramentalnega*' vina, je culo krike in prihiteli so na cesto.
Ko je dospela ljudska drhal, jc naša Bella. Pobila ga je na tla ter za klopna vrat, ki vodijo iz vrh- pretepla do smrti s pomočjo base-! njega nadtropja.	ball krepeljca. \
Črnca Thomas Clark in Albert
močne jarbole kot mesta, kjer se zasidra take zračne velikane. Ad miral Mofett je rekel o tem: — Čin, ki je bil izvršen, je zna-
Anderson stanuje v pritličju.
pek nagovor, ki jo kazal, da no bo v bodoči kampanji nikdc držal jezika za zobmi in da ne bo nikclo skušal ublažiti pomena svojih izjav.
"I'mor je bil zasnovan ter tudi izi*šon," je rekel, ko je razpravljal o karalnem predlogu, ki jo strmoglavil vlado.
V.ada je dala svojo častno besedo, da niso imeli politični razmisleki nobenega opravka s tem slučajem in i vslod tega je smatralo delo zahtevo, naj se uvede preiska- afriški SA'etovni del dolo6en za vo za žaljen je integritete delavskih ministrov.	nadvlado sveta, ko bo enkrat pre-
V dveh gornjih nadstropjih pre.
sestre. naglice Ilen-nessv. Ana je stara 39 let let ter učiteljica. Gertruda je stara tri
4f	t , . ,r | di onadva sta pričela bežati, a Bell
deset in Alice 26 let. Neka Mxsr. i .	.
Harper sta izjavila, da sta šla z' BeLlom mimo hiše DeuUschevih. ku!13i]com. kojega kapitan no bo nik-sta čudla krike deklice ter videla dar pristal ponoči v vodah, kate-nekega moškega, ki je zbežal. Tu-|rjh ne pozna.
V nadaljnem potoku svojega govora so je dotaknil senator tudi korupcije, ki jo prišla na dan vsled Newberry slučaja. Napadel j*1 tudi republikanskega podpredsedni-č i le n. Predstavljajte si posadko 'škega kandidata Dawesa radi njegovih stikov s sleparsko na mestu, katerega ni videla še Lorimor transakcijo ter slavil senatorja Couzons, ki kan-n i kdar poprej, pred ji.rbolom, ka- di dira za zoretno izvolitev, kot neustrašenega borilca za terega se ni še nikdar preje upo- pošteno in čedno vlado.
rabilo sredi noči. To je več kot j Hlode svojo inozemske politiko je izjavil, da niso on je mogoče storiti z oceanskim pai- in	pristaši pripravljeni preliti niti ene kapljiee kr-
vi, da so zavaruje dobiček v drugih deželah naloženega ameriškega kapitala.
je ostal na svojem mestu. Videla
nadvlada črnega dela?
Neki nemški učenjak trdi, da je
Friedrichshafen, Nemčija. 10. i < ktobra. — Završil se je boj med!
MacDonald jo pohvalil samega sobe in tovariše vspri <"o nagle resignaHje ter rekel: —
"Bili smo zaposleni kot v biznesu tekom svojega živ-lenja, kot v biznesu smo bili v naši smrti in kot v biznesu
napolnjen z ljudmi, ki bodo prišli iz Azije in Evrope, kjer so nekatere dežele že sedaj preobljudene. Pet osmink prebivalstva celega . sveta bo živelo nato v tropičnih bomo pn našem vstajenju. Med nami ni bilo nobenega | krajih.
Karola II., ki bi se moral opravičiti, da potrebuje toliko Časa za smrt. Ne. ko ie storjeno, zakaj bi delali impotje?"
Koncem svojega govora je poslal ministrski predsednik svoje pristaše nazaj na postojanke z naslednjimi be-M'dami:
Evropa in Azija, v katerih živi sedaj osemdeset odstotkov celokupnega prebivalstva sveta, bosta izgubili svope prvenstvo, ker more Severna Amerika sprejeti vase le 14 odstotkov skupnega prebivalstva sveta. Naravna posledica
jem. ki involvira največja vprašanja številnih bojev te-j tega bo, da bo tudi Amerika izgu
bila svoje odlično stališče, katero zavzema sedaj.
"Vrnite so v svoje okraje, svoja mesta, svoje vasi tor pričnite z bojem, največjim boiem. najbolj značilnim bo-
Mogoče je stvar res tako. mogo če pa tudi ne.
Aleksander Veliki je s 30.00C možmi zavojeval eelo Perzijo. Eden njegovih generalov je dal z ustanovitvijo Aleksandrije afriškemu svetu edino resnično kulturo. katero je sploh kedaj imel To znači, da bodo trpeli le liberal- i
kom zadnjih petdesetih Jc^.'-
Prvi kampanjski napori konservativnega časopisja so posvečeni konservativno - liberalni koaliciji v onih volilnih okrajih ki so poslali v parlament delavske kondida-re kajti tako liberalni kot konservativni kandidati so bili na polju tekom zadnjih volitev. Od uspeha teh naporov je odvisen izid.
!Na borzi so bile uveljavljene prve stave in ponuja sc enak denar, da bodo dobili konservativci več glasov kot so iih r red desetimi meseci, in da bo tudi delavska stranka dobila več glasov. To znači, da bodo trpeli le liberal- in užival ci, in sicer na dve strani.
Jasno je. da s<? danes številni liberalci nezadovoljni s politiko preišnih ministrskih predsednikov Asquitha in Lloyd George-a, ker sta ta dva prisilila člane svoje stranka k strmoglavi jen ju vlade, na riziku svojih lastnih se^ dežev v parlamentu.
Liberalni organi kot Manchester Guardian in drugi, ki so se zavzemali za sodelovanje med liberalci in delom, prikrivajo s težavo svoi obup.
SINCLAIR JE DOBIL PERZIJSKE KONCESIJE.
Teheran, Perzija, 10. oktobra. Zastopnik Sinclar Oil Company je brzojavil teheranski vladi, da sprejema perzijske koncesije glede oljnatih polja.
Koncesije je odobrii perzijski parlament že lansko leto.
VLOMILCI ODNESLI ZA $50,000 * KOŽUHOV.
Včeraj so vdrli neznanci v Hudson Bay Fur Co., na Livingston Street ter odnesli za $50,000 kožuhov.
Tatvina je bila skrajno predrzno izvršena.
KRAJ, KJER SE VIDI ISTOČASNO ATLANTIK IN PACIFIK.
Na zapani zemeljski obli je le ena točka, kjer se lah^o istočasno vidi Atlantiški in Pacifični ocean. Ta točka je vrhunec gore El Voi-can ugasnjenega ognjenika v Panami, ki je visok 12,000 čevljev. Ta vrhunec smatrajo Indijanci svetim in le dva b|la človeka sta dosedaj dospela nanj. Le eden teh mož, John Crmthlow, pa se je zopet vrnil, 'doeim drugega pogrešajo. Domneva se, da so ga ubili sovražni Indijanci.
sta, kako so ga ljudje obkolili ter j praznoverjein in znanostjo in kot ubili. Deklici nista mogli identifi-.v kitajsUi državljanski vojni je cirati Bella, a sta izjavili, da jc , kone^no p0se„i0 vmes vrenu.. ter nosil mož ki ju je napadel, slič- j no suknjo in sličen klobuk.
Oto Epstein je bil pridržan v
MENGELBERGU SE OBRAČA NA BOLJŠE.
Amsterdam, Nizozemsko, 10. oktobra. — Zdravstveno stanje \Yil-lema Mengelberga. dirigenta new-vorškega filharmoaiiČnesra orke-
končalo boj.
| ZR—3, velikanski vodljivi zra-
-u , , .... .. + . . j koplov, ki je bil zgrajen tukaj za'-^ ^ je obrnilo znatno na bolj-zaporih kot oni, ki je vihtel base- ylado združenih držav, ne bo od-ball krepeljec. On to odločno za- Se, y petek ra svoje potovanje nikuje, a oba črnca sta ga P^v ; preko morja viharjn na zapadnen. tako odločno obdolžila.	| Atlantiku so preprečili odpotova-
Mestni župan je obžaloval umor | nje v četrtek in vsled tega je ostal ter izjavil, da bo izročil vse kriv- j zrakoplov danes v svoji lopi. ee pravici.	j Kapitan Steele, ki bo povelje-
Na stotine policistov je bilo od- val Zeppelinu, ko bo dospel v poslanih v črnski mestni okra j, da ! Lakehurst, poveljnik Klein, nem-preprečijo možni izbruh plemen-Uki častniki in posadka, vsi ti so skih izgredov, .kot so se že pogo- j protestirali proti odpotovanju sto za\-ršili v Chicagn.	f petek. Vsi so mornarji ter se drže
še. Konce.m prihodnjega tedna bo baje že lahko odpotoval proti Ne^ Yorku.
amerikanec žrtev mehi ških bandit0v.
Črno prebivalstvo je vsled tega. dogodka precej razburjeno.
starih praznoverij morja.
MILLERAND SE BO VRNIL POLITIČNO ŽIVLJENJE.
Pariz, Francija, 10. oktobra. — Bivši francoski ministrski pred-senik Millerand namerava :v>p<'t vstopiti v politično areno. Postavil se bo na eelo narodnega bloka, ki bo reorganiziran ter bo zado-bil novo ime. Vodstvp stranke se bo preselilo v krasno poslo]>je v Champs Elysee.
Ko so Milleranda \*prašali. če je to res. je odvrnil: — Ne morem vam niti pritrditi niti zanikati.
Dr. Hugo Eckener, ki bo pilot zrakoplova^, pa je bil nekoč časnikar ter se rad
El Paso, Texas. 10. oktobra. — i V bližini Candelrio so mehiški, Vjbanditi napadli vlak ter usmrtili devet oseb, med njimi tudi enega Amerikainea. Bandite
boji med orli.
veruje v ničesar Rekel je. da bo zračna križarka od plula v petek in basta.
Nato pa so prišla poročila v vi-j harjih.
j — Hvala Bogu. — je rekel dr. Eckener. — Zaupanje v uspeh tega poleta je polovica izvojevane bitke. Posadka bd me "ubogala, a s težkim srcem. Res sem hvaležen vremenu.
postavlja, da ne' da bi jih izsledile, nadnaravnega.'
Cape May, N. J., 10. oktobra. — Kapitan Huckslev Boyd, ki poveljuje ribiškemu parniku Maud -1., ki je dospel včeraj semkaj, pripoveduje, da je bil v bližini svetilnika Five Fathom Bank priča ene. ga najbolj, razburljivih in srditih bojev v zraku, kar jih je videl tekom svojih dvajset let obsegajo-čih izkušenj na morju. Dva velika orla sta se borila za veliko jeguljo ter se zaletavala drug v drugega srdito tako dolgo, dokler ni en orel poginil ter je bil drugi taku močno poškodovan, da je komaj zbežal iz bližine parnika. ki se j* ustavil toliko časa. da so spravili na krov jeguljo, tehtajočo osem [funtov. Tudi mrtvega orla je vze! zasleduje jo mehiško j kapitan s seboj. Meril je deset eev. vladne Čete, pa je le malo upanja, iljev od enega konca pa do drug';-z:i~ :	ga konca perutnic.
V BENETKAH SE VRŠI KONFERENCA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Benetke, Italija. 10. oktobra. — Danes je bila tukaj otvorjena važna konferenca med italijanskimi in jugoslovanskimi zastopniki. »Zastopniki bodo .skušali povoljno rešiti vprašanje glede Reke in Za-dra.
Ministrski predsednik Mussolini in jugoslovanski zunanji minister sta poslala konferenci brzojavne pozdrave.
VELIKE ZALOGE GROZDJA.
Albany, N. Y., 10. oktobra. — Iz državnih in zveznih poročil glede žetve je razvidno, da je bil pridelek meseca septembra v splošnem normalen. Pridelalo pa se je več krompirja, fižola in grozdja, dočim je produkcija jabolk padla.
Pridelek krompirja cenijo na skoro štirideset milijonov bušljev. pridelek grozdja pa na 77.000 ton v primeri z 62.000 tonami v pre-teklejra letu. vendar pa obstaja nevarnost, da bo ogrožen pridelek še nedozorelega groizdja v za pad nem in srednjem de£u države New York.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so paše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din — $15.30 2000 Din. —$30.40 5000 Din. — $75.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in dru^e stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90	500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji In Zadru.
Ea poBljatre, ki presegaj^ FETTISOČ DINABJSV ali pa DVATI*oQ
LIB dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopuet. Trednert Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, menja se ve&rat in Mftf. Cafcovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene ninij. računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar t roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZ^BŠUJEMO V, NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.—.
glede izplačil t amer. dolarjih gltjta potabtn oglae t Hm lista.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
GLAS NARODA. 11. OKT. 1924.
Si m
budja pesem Prve internaeijonale, ki je kmalu nato umrla.
Kljub temu ideja ni zaspala. Po smrti obeli nasprotnikov Marksa in Bakunina so se zbrali zastopniki socijal-
	—mad and Publlahad fey •
fRANft MRIBR, Pi	■ppk PuMieMng Oontfuc 1 XA Cora oration) | PWKim toon BCNKUIK. Tthwiii ;
Plae« of Butlimi M Cortlan#| *trM	of IN Corporation and Addrooooa of Abovo Offloorai «. Borough of Manhattan, Now Yorfe CMy. N. V.
« • L A • NARODA" (Volo« of tho Pooplo)	
iMMtf Inry Day Excopt Sunday* and HolMaya.	
<a «1* MM volja 11« la Kanado —	* aa Amarlko ,Za Now York aa oalo Ma wv.. 9TM .mm.......... ».Odlza pol lota .............—■ tsjo ........... 93.90 Za Inozemstva mm oolo Ma ..re*.. WTM
Ca pd Ma •..	
vili temelj Drusi internacijonali, ki je danes silna nasprotnica Tretje internaeijonale ali komunistične internaeijonale. katere sedež je v Moskvi.
Tako je svetovni proletariat danes cepljeni v dva dela: socialdemokrate in čiste Markiste komuniste.
II J«'Za pol tata
■ u bocrlptlon Voarty f
Advortloornont on Agree man«
"laa Naroda" Izhaja vaakl dan Irvzemtl nadalj In nawftw.
•Ooplal, mati
fcroa po4plia In ooebnootl a« ne prlobčujejo. Denar naj ae W»«dtoU H Money OrOar. Pri apremembl kr&Jc. naročnikov, proelmo, da aa l tudi »reJtnJI blralliCe n&ana nI. da Hitreje najdeno naakmrika.
" O
LAS NARODA" Borough of Manhattan. Naac VeTiu M. vr Telephone: Corttandt 2871	_
PO ŠESTDESETIH LETIH
D
opis.
Peter Zgaga
Iz Belokrajiue.
Trpra-tev se letos ni najbolje obnesla, ker je peronospora nničila pret-eč grozdja. Vendar so nekateri vinogradniki, ki so pravočasno škropili, dobili precej in lepega grozdja. Samo eno napaka imajo naši Beloferanjci. Vedno trgajo prezgodaj. t1e le le par grozdov sladkih, pa hajd u berbu. To ni prav in take ljudi bi bilo treba po-
. . . ..	.	,	. v i steno kaznovati, ker pokvarijo
le um je mmilo sesteleset let izza časa, ko se je začelo drugim p^i
splošno gibanic za preureditev obstoječega družabnega . Adlešičani so zaradi raznih nereda.	.	, umnosti, ki jdh uganja t a mošnji Delavstvo vsega sveta je bilo prepričano o krivicah, župni upravitelj ja.k0 hudi. Tako lii se mu gode, toda' to prepričanje je bilo v večjem ali je preti kratkim zelo surovo ozmer manjšem oziru podzavestno. :-ial v cerkvi staro Hotujko iz pri-Tem krivicam je dal izraza Karl Marx in obenem tli- bincev- ker se sirf>ta odP°*i!a T di predpisal zanje potrebno zdravilo. 'klopi svoje-a moža- To ie sur°-
Izza onega časa se je dosti izpremenilo. Dosti ovir je bilo premaganih in dosti poti uglajenih. Storjenega je pire in tožbe Snaha mora pQ se_ bilo pa tudi precej slabega, kar je bilo vse prej kot de- lu in ne selo po mhK Belokrani.
lavstvu V korist.	! ei so dober narod in treba jih je
Temelj načrt, kako izboljšati položaj delavcev, je pa1 razumeti in jim iti na roko, ker ostal, namreč cia ediuole združeni svetovni proletariat le lepa beseda lepo mesto najde.
moza. To vost. da ji ni paral Na prejšnjih službah je imel tudi večne pre-
zamore tvoriti zadosti močno fronto mednarodnemu ka-uitalizmu.
surovost pa ni nikjer na mestu. Na Vrhu nad Vinico, kjer je bi-
lo nekoč toliko karanja in jeze, je danes zopet prav lepo. krščansko življenje. V cerkvi eujetoo sedaj lepe prodike in gospod župnik Košelj je prav prijazen gospod. da si boljšega ne želimo.
Xa Vrbovcih pri Adlešičih razsaja tifus, ki je zanesen iz Hrvatskega. Pri Brdarju je ležala vsa družina. Državni zdravnik dr. Ki*r-sel iz Črnomlja se jako trudi, da se bolezen ne razširi.
Rojake, v Ameriki prav lepo prosimo, da pomagajo zbirati za prepotreibni žuniški most. Če na-berete sedaj par sto dolarjev, se bodo spomladi dela. že oddala. Pomagajte nam. da dobimo prepo-trebni spoj s Hrvatsko. Sebi postavite na ta način najlepši spomenik. ki bo pričal o vašem razumevanju za dobro gospodarstvo v starem kraju. Radi bi že začeli spomladi, ali brez vaše pomoči bo težko kaj.
Prispevke pošljite na ''Odbor za zgradbo mostu pri Žuničih. pošta Vinica pri Črnomlju. Jugoslavija.
Novice iz Slovenije.
Smrtna nesreča v tovarni. 'j? končno izkupil. Anton Jablon-Xa parni žagi barona Borna vi*elc* letni rudar v Lipolju pri
"Prolctarei vseli dežel, združite se!" £e je glasilo j Marxovo geslo v komunističnem manifestu, ki ga je izdal ■ 1. 1847 skupno s svojim prijateljem Friderikom En gel som I •za. "komunistično zvezo".
Marks je propagiral ujedinitev svetovnega i$roletari-jata v enotno, mtomaeiionaliio bojno falango, ki naj za-'p V^ pri Trži£u se je pripetila Velenju, je bil namreč mnenja, da nika narodne države z gospodarskimi mejami, ki pa naj tc dlli težka nesreča- štirinajstlet.	nekaj v roki, vsled če.
ne zanikuje narodnosti, jezika in narodne ktiltiu-e. Mesto no delavko Jozefo Vodnik, ki je sar je zabodel enkrat v glavo gospodarskih ill nacijonalllill drŽav postavlja Karel Marks l,ila zaposlena pri stroju za re_ in enkrat v vrat. Ker jo okrožno eno samo proletarsko državo in domovino — ves svet. (7anje zarez v doje je stroj poteg- sr^išče v Celju izključilo sil obran, 111 na podlagi teli naukov je nastalo več poizkusov nil v kolesje ter jo zmečkal. Ko soj-ie 1,11 obsojen Jalilonšek na 3 ted-z ujediniti svetovni proletariat. Prvi tak poizkus se je dru?i delavci prihiteli na pomoč, poostrenega zapora, vršil 1. 1864, ki je pa pa propadel po kratki dobi življenja je hil° p^p02™- Deklica je kma_ in sicer 1. 1872; drugi je bil 1, 1889, toda tudi ta se je zru-,lu izdlhnda-sil tik pred svetovno vojno.
Smrtna nesreča.
Pri sv. Juriju ob Pesnici je bil
Prva Marksova Zveza komunistov je kmalu razpadla, Marksove ideje pa so ostale in so bile uvaževane tudi v pri posestniku strin-dlu pri sprav-znanstvenem svetu. In že 1. 1864 vidimo zbrane v Mar- lianiu otaTe zaposlen tudi viničar tins Hal! v Londonu francoske, nemške, angleške socija- France Skerget. Vsled lastne ne_ liste 111 radikalne republikance, ki so si izbrali petdeset previdnosti je delavec padel z nad članski odbor, ki naj izdela program. I11 res je Karel hleva ter si zlomil tilnik. Bil je Marks, ki je bil oče temu shodu izdelal program in pravila "a mestu mrtev, za to prvo internacijonalno delavsko organizacijo.
Dve leti po tem shodu 1. 18GG so sklicali v Ženevo prvi r	^^ Požara-
koneres internaeijonale, ki je spreiel Marksov progra-:n' V n(*ll ^ na 23" ,sept' ,pri
• " -i .	M . 1 T- j.	..	Kranjski gori je pogorela vodna
111 pravila ter postavil prvi temeli temu gibaniu.	- , . , ' . ,
1	1	1	".asa, last posestnika m lesnega
Temeljna misel v programu te prve internaeijonale trgovca .Justina b Sobnega pri ali 44Delavske asociacije" (Delavsko ujedinjenje) je osno-Bledu. Uničena ie tudi več;ja za-va vsega markističnega gibanja: strogo centralizacija vseli loga lesa. zkoda je zelo velika. Pri proletarskih sil. Kljub temu pa ni bila doba te prve in- Ptuju je pogorela parna žaga po_ ternacijonale nič drugega, kakor era burnih polemik med ^estnika Brica. slrujema, ki sta se pojavili namreč med Marksovimi pristaši "centralisti" in pristaši Rusa Mihaela Bakunina. med "federalisti".
Krvavo ženitovanje.
V Pirešici, obč. Št. Janž na Vinski gori se je vršila 20. maja t. 1.
Mihael Bakunin jo bil drugi velikan v ustvarjanju in-i'^ ??	. ?e faTLtovska na
laPlTAllflblPOrfl (rill'lllio "Ril	Trnlil.-o rl'ii^Ai'nn	U<1* ^	^ ^ ^	^ "
Včeraj je imel odpluti proti Ameriki velikanski balon ZR—3, katerega so Nemci zgradili za Združene države.
Posadka se je spuntala. Elekriki, mehaniki in inženirji so rekli, da se v petek pod nobenim pogojem ne podajo na pot.
Protest proti odplutju je bil U.-ko odločen in splošen, da je bil poveljnik prisiljen odgoditi polet Ljudje so še vedno praznoverni Toda praznoverja je sleherni dan manj.
Pred petindvajsetimi leti bi vsako smatral za praznoverje g*-vorico. da bo nekoč zgrajen v Evropi vodilni halon, ki se bo dvignil v Nemčiji ter brez oddiha poletel preko Oceana v Ameriko, da bo imel na krovu štirideset mož. posteljo, kuhinjo in sploh vse udobnosti.
★
Ako bi kdo vprašal angleškega kralja, koga si bo izbral za svojega novega zastopnika, bi možak v zadregi skomignil z rameni ter nekoliko sramežljivo odvrnil: T.lvod
Georga vprašajte.
★
Brzojavka naznanja: Ker mednarodna obmejna komisija ni odločila albansko-jugoslovanske meje v prid Jugoslaviji, so jugoslovanske čete zasedle Ska-der.
V Albaniji je vsledtega izbruhnila revolucija. V glavnem mestu "irani je proglašeno vojn 3 stanje. Proti Ti**ini prodira močna VL-taška sila.
★
Take novice so na dnevnem redu.
Za jugoslovanske diplomate je nadvse poniževalno, ker ne znajo z nikomur drugim bar an tat i kot z albanskimi begi in spahiji.
Pa še to barantanje ponavadi izpade Albancem v prid.
Na zborovanju Lige narodov je naprimer navzoč tudi jugoslovanski zunanji minister Marinkovič.
0	v.jcm nismo doslej v listih či-
1	drugega kot da je prosil za besedo.
Če je besedo-dobil ali ne, pa poročilo ne omenja.
★
Naročnica obnavlja naročnino in piše:
4*Gospod Peter Zgaga!
Ali se še »spominjate, ko sem vas enkrat vprašala za svet. kaj naj storim, ko me je mož zapustil. Čakala sem in čakala, pa nisem dobila nobenega odgovora. O eni lil čselišek orožnike še z raznimi stvari sem pa prepričana: ko bi psovkami. Izgovarjal se je pred o-J vas tak taoski vprašal za svet, čl-j
SugnsUnmttBka
Ustanovljena L 1898
KatnL iteimuta
Inkorporirana 1. 1901
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S08 E. I2fcd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER, Ely, Minn. Blagajnik; LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 411 — lltli Ave, Bui Duluth, yinn
Vrhovni zdravnik:
Dr. J08. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldg. I0t Grant Btreet Sixth Ave. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXTK, Room 206 BakeweU Bid«, eor. Diamond and Granl
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. ID. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Pnrotnl odbor;
LEONARD SLABODXTK, Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Pnymltup. Waak,
FRANK ZORICH, S217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno nradno glasilo: "Gla» Naroda'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poSlla na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolniSlt« spričevala naj bo požilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom s* obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev gl. tajnika- Novo druStvo se lahko vstanovi
pa obrnite n* 8 člani ali članicami.
Gozdni požari.
Mi se pritožujemo nad vročino koj pričeti z napornim delom, train soparieo v domovih, uradih in jajoehn dolge ure, da izkoplje prodajalnah, in onih. kojih delo jarke ter na ta način izstrada pn-jih je povedlo na pol;a. ve;lo le žar. če se pomika naprej p<> tleh. malo o naporih in mukah, katere | Grablje. sekire in lopate, potreb-morajo prestajati borilei proti lle za izsciseenje ta gozdnim požarom. Truditi se mo-
Orožnike je napadel
23 letni Adolf Selinšek, drvar v Solčavi. Popival je napre-j v neki gostilni. Ko mu jle gostilničar naznanil prihod iučkih |>rožrirkov? češ, da 1 K) treba iti spat. ga je tako ra'zkaeilo. da se je skril za ogle gostilne in vrgel proti patrulji nad 1 kg težak k amen ter steklenieo. ki se je razbila in ranila enega izmed orožnikov. Vrliutega je razža-
rožnim sodiščem s popolno pija- bi ga žena zapustila, bi mu našteli
nostjo. Obsojen je bil na 14 dni poostrenega zapora.
Iz poštne službe.
Poštni in brzojavni uradnik Karel Kosem je po službeni potrebi iz Celja premeščen fc (poštnemu uradu v Mozirju-
Smrtna kosa.
V Sodražier je umrl gospod Jakob Gregorič, ugleden posestnik in
Naznanjamo tužnjo vest sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubi in skrbni oče —
Anton Knmtrban
ternaci.Toiialncga gibanja. Bil je velika duševna sila m - je rišlo pri teff priliki pri;obrtnik, v visoki .tarosti 74 let. imemijejo ga cesto 'poosebljena revolucija-. Bakunin je|oglareilju do prepira in pretepa.• V Ljubljani je umrl Anton Cerar. Živel doleo vrsto let po ječah, bil obsojen trikrat na smrt Stali sta .si nasproti dve sovražni meti svojimi tovariši in znanci pri-m. S1°°r v	J1? Avstriji in Rusiji. Bil je predan V skupini. Iz ene teh skupin je zlaisti ljubljeni uslužbenec Delniške tis-
Sibirijo, od tam pa je pobegnil v Švico, kjer je 1. 1868 izzival neki Martin Lesj«k, ki jo karne. ustanovil "Internacionalno «Jianso socijalistične demokracije", s katero \T*ed je vstopil v "Delavsko asociacijo" in povzročil 1.1872 njeno smrt.
Bakunin ni polagal važnosti v delavske množice; on je hotel visoko izobraziti revolucijonarno inteligenco, kajti bil je mnenja, da je le inteligenca revolucionarna in da le ona vodi življenje: kulturno in politično. Učil je, da mora imeti revolucijonar hudiča v telesu in ker masa nima tega, mora prevzeti njeno vodstvo inteligenca. Bil je skrajni individualist — ter ga imenujemo anarhista. Ni-Jiilizem je njegov nauk.
Ti dve veliki idejni nasprotji sta rodili velike boje med Markisti in Bakuninom. V teh bojih je Marks celo dolžil Bakunina, da je vohun ruske vlade; toda to so bila le grda potikanja ruske vlade.
Na za d ti jem kongresu Prve internaeijonale 1. 1872 v Haagu se je' razvila ljuta borba med med federalist! in centralists Prsi so bili za decentralizacijo in zahtevali, da postane centrala le posredovalnica med sekcijami; cen-tralijsti pa so odločno zahtevali centralizem in veliko moč centrale Zmagali so centralist!, toda njih zmaga je bila malenkostna. Za centralizem je bilo 26 delegatov, proti pa 33. Baliuninovci so izstopili iz "Delavske asociacije" in prenesli svoj sedeš v New York. Xai spor pa je bil la-
naploma umrl. Angel smrti mu je zatisnil oci 1. oktobra, 1924. Rojen je bil leta 1861 na Vrhniki, star 63 let.
Poikopan je bil z mašo po katoliškem obredu. Truplo je bilo položeno k večnemu počitku 4- okt. 1924, na Sv. Petra in Pavla pokopališču v Cumberland, Md. Maše radušnice se bodo opravile v tamošnji cerkvi.
Ob enem hvala za darovane vence in simpatije od dmštvenikov? znancev in prijateljev.
V blag spomin ga priporočamo, žalujoči ostali.
Antonia, Sisier of Charity v Albany, NT. Y.; Ivanka Modic; Mary M. Korenchan, hčere; Primož Modic, zet; may Joe in Ella Margaret, vnnknje.
Gormaaia, W. Va., 8. okt. 1904.
cele litanije nasvetov. Toda star pregovor p^a-vi: da vrana ne iz-kljuje vrani oči. Tako je tudi v U\m slučaja. Pozdrav Mary".
• -A-
Drajra Marv!
Prav dobro se spominjam tistega vašega vprašanja, in na tem mestu vam povem, zakaj nisem odgovoril nanj. Ženski lahko svetuješ v vsakem oziru. le takrat, ko izgubi moža ali ljubimca, ji ni tre ba nič svetovati. Kajti vsalia sama presneto dobro ve. kaj ji je treba storiti v takem slučaju, posebno če ni stara čez sedemdeset let. Vem. da ste tudi vi tako storili kot stori vsaka v takem slučaju. Vaše vprašanje je bilo tako kot če bi me vprašal navihan otrok, stoječ pod polno jablano, kako se jabolka klesti. V vseh drupih ozirih sem vam pa vedno na razpolago.
Pozdrav l
★
Iz Bolgarske poročajo, da tam polagoma prine denar.
Potemtakem smo v Ameriki na slabšem kot so na Bolgarskem.
Pri nas gine z bliskovito naglico.
*
Suhači dokazujejo blagor pro-hibicije z dejstvom, da je sedaj 'na ulicah do«ti manj pijanih ljudi , kot jih je bilo pred prohibieijo. | Res je. da ulicah jih ni dosti..
Toliko vec jih je pa po stopnicah, vežah, kuhinjah in kleteh, f Prohibieija ni napravila drugega kot prišparala človeku pot na | vogal.
9sss=s=ssammma**maBamaB
rajo dolge, naporne lire. da rešijo naš les. naše industrije in eelo domove pred polnim uničenjem.
Kdo so ti borilei! Ti so gozdni drvarji, dogasr j i. renearji. uslužbenci v letoviščih, železniški delavci na progah, mehiški težaki, praspektorji. cow boy i in koncem konca privatni ljudje iz mest in vasi, ki se mude na počitnicah ii; katere se vpokliče po državnih postavali kot telesno usposobljene za reševalno delo.
Kdo jih vodi? Zvezni gozdarji ali "forest rangerji".' V večini slučajev se to zgodi. V celi pokrajini. v kateri so gozdni požari o-bičajni. pa je komaj 2500 ranger■-jev ali gozdarjev in vsled tega morajo priskočiti na pomoč n>n-čarji, strojniki, kurjači, rovski in sekcijski formani in tako dalj»>.
V nekaterih delih zapada morajo prehoditi borilei proti gozdnim požarom dolge razdalje ter nositi težko rodje in drugo opremo. da dospejo na lic«* mesta. Včasih lahko nekoliko počivajo, dr. vpriizore napad ob jutranji zori. v upanju, da bodo prehiteli vetrove, ki se pojavijo koncem dopoldneva.
Se bolj pogosto pa morajo pričeti takoj, čeprav so popolnoma izčrpani od hoje. ki je trajala mogoče celi dan. V najboljšem slučaju, če pride reševalni oddelek na lice mesta s tovornim avtomobilom. in če je na razpolago dosti vode, živil in orodja, je treba tri-
ne za izsciseenje tal. — so kons>-ne le v rokah močnih mož. ki ostanejo na delu. če ne pride noben oddelek, ki bi stopil na njih meto.
Vse je drago.
Zanja oficijelna poročila naznanjajo, da so življenski stroški v jZdrnženih državah (»1.7 procentov dražji kot je bilo leta 1!H4: stanarina je s.~> procentov višja kot je biLa takrat. Trinerjevega (»renskega Vina pa ta splošno visoka cena ni prizadela. Njegove zmerne cene omogorapj i vsaki <lrn/.i-ni, da ima to izboru « zdravilo v domači lekarni. Zoper želodčne nerede je nenadkriljivo. Iziei-ti čre ves je. poveča tek in ublaži ves sistem. Kupite <ra anes pri svojem lekamarjnu ali prodajalcu, (ako vam ne more postreči. pišite na Joseph Triner Co.) in se ]>reskr-bite tudi s Trincrjt-vim l^inimen-tom. hitrim pripomočkom zoper revmatizem in nevralgijo. in s Tri-nerjevim Mirilcem Kašlja. ~SYr. Frank Širna nam je pisal zadnjega marca iz Idaho Falls. Idaho; "Trin<'i>-''va zdravila so najboljša*'. Zapomnite si to!
(ailvprtipomfno
MOŠKI! Z&Sčltite ae Proti Dtle»nja
»•-■▼it* ei najboljSn *j>S> t
PREPRE«_BA z« MO>KF. Velik« tub«35c. Kit (4 b) SI Vm 1rk»rurn tli
S«n-Y-Ki. Dept: B
98 BMknun St.. New York PiSit^« t.* nVrn*i-il(*o
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
(i
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Va5a zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Corthndt Street, New York, N.
mumrn*i
GLAS NARODA, 11. OKT. 1924.
Pričetek velike izpremembe v industriji.
Piše Benjamin Stolberg.
Revolucija se kuha v svetu a- ci koncem konca ničesar drugega meriškega dela. V svojih ciljih je naprodaj kot svoje delo. B^da-sto to popolnoma konstruktivna, iu_ je domnevati, da bi si moglo or_ teligentna in izključno le miro- ganizirano delo ustvariti pošteno 1 jubna revolucija, ki se obrača pro. življenje s tem. da postopa in leti obrabljenemu in oguljenemu nuhari pri delu. Industrija ne le-stališeu, ki je prevladovalo dose- že nikakih zlatih jajc. Mi mora-daj-	mo delati, da se preživijo Na_
r .	■ j ., ,	. _ . .	. Tekom celih šestih desetletij se losra unije ni zmanjšati ali poce-
]e v oz d parnik Leviathan izjbritve. Nato sta rekla brivcu, naj - .	, .	. - , ,. * ^ ,,	. '	1
J	1	, v.	,	' je borilo delo ter se bordi se sedaj niti to delo, temveč zavarovati °-a
rbourpa v New i ork, je bilo.se posluzi varnostne britve, kadti 1 - • , ,	, , —
' V	I	' J ,ya skrcpnip flplavtlpcra flllP fv/1 7(1 J__V o ,1,-nrri ctran >,. 1 ~
Poroča Prosper Buranelli.
Detektiva Kane in Dietseh, cla- sta ga oba detektiva odvedla v na newyorske policije, soglašata v brivnico, da ga obrijejo. Iztrgal tem, da nista imela še nikdar po-se jima je in s svojima vklenjeni-prej take izkušnje. Celih šest dni,(nia rokama je skušal polastiti se ko je Cherbou
potovanje za oba kot mnena mora, če bi rabil navadno britev, bi jet-
,za skrčenje delavnega dne od zo-j — Na drugi strani, neglede na
združena z neprestanim strahom in nik lahko naenkrat skočil pokoli-1
re do mraka, do dela osmih ur in to, kako dobro, inteligentno in
7 manj in dobesedno si je moralo trdo zaposleno je delo se služi le
namenu, če je upra-ibežljiva in tra-
delavne pogoje z neprestanimi pasta. Uprava in delo sta medsc-
skrbmi. Varovala sta ubupanega .ci, obrnil glavo in gola britev bi , ,	... ,__. . ,	'
,.	,	delo priboriti vsako minuto na ka_ enemu zlemu nam
ietnika pred smrtjo v najnoli raz- mu prerezala vrat.	j , - , . -- T_.,ri . , , .v
,	lT, • i	.	.'žalen industrije. Izsililo je boljše va neuspešna, gr*
ličnih oblikah.	Jockey je pokazal svoj nasilni , T	^	„____. .
,	,	.delavne pogoje z neprestanimi pasta. Uprava in
— Nikdar ga ne boste spravili,in odločni značaj, ko je skusal pre-' . , ■	,	, . , , , .	.	, .
x. ° ,	•• ■ ,	.. stavkami. Skoro celega pol stolert-bojno sponena. Kadar za jamčim o
živega v New l ork.	prečiti svorjo mdentifikacno v . - ...	^ , ,	, . .. .. ...	.
.	" . 'v	I X' 1	,	. Jc bll!0 ameriško delo zaposle- nn produkcijo, dobimo tudi jam-
Na pomolu v Cherbourgu je New 1 orkn. Na krovu ladne je	.	.	.... A	. ,	J
. . ...... , , | . .. .	A	J, no z neizprosnim gnerilla-vojeva- stva za inteligentno i<n pošteno u_
francoski policijski uradnik sko- utaknil prste v usta ter iih začel1 -	1 1	,	„ .	.
.	. . . .	. I i j oi " i , \ - - ■ "Jem Protl kapitalu in v gotovem pravo. Za izvrševanje teh kontrak-
mignil z rameni, ko je izročil obe- srlodati- Okušal je celo otlgnzniti 11*3- x- a - • • *	. -	-	, .
t	T^ A ,	.pogledu tudi proti državi m to vo- tov nnamo nepristranski arbitra-
ma Amcrikancema majhnega, su- konec prstov. Detektiva sta preki-;	ge -e naziYalo •-ekonom. cijski stroj> kat	podpirata( gel deŽcle' v kat°ri vla<la
hega in temnopltega moža, koje-nila te mučne napore ter mu po- sko akcijoJ%	tako kompUčiran kot je indn-ir St3rih kitaJskih metodah. Glava
ga obrazne poteze so bile mrke in tegnila prste iz ust. Od takrat na-! . . .	......	^ , , , .
'	0 1	-Ta izvajanja ne pomenjajo nika- ja sama, a prav tako malo biro.
Zgodovina so ponavlja.
Sedanja Kitajska je skoraj baš taka kot je bila Italija v petnajstem stoletju. — Na Kitajskem so bili in so še sedaj na važnejši faktor roparji, katerim posebno Evropejci diše.
ne namerava spustiti v novo vojno v dosego najvišje časti v državi, marveč izgleda, da čaka le u-ugodne prilike, da bi postavili svojo armado na telinico v zameno za druge ugodnosti.
Važen faktor so bili na Kitajskem vedno in so še sedaj roparji, ki so se v zadnjih letih še bolj raz-f vili vsled nerednih razmer v ar-
Na krovu parnika -Porthos". ma<h' ker	^ plačujejo
ki je te dni pripeljal v domovin;, jredn0 svo^a v°ja5tva-slovitega, letalca Pelletierja Doisv- ccl°" da. gredo °<lslovl«ieil"L vo.iaki
ja, se je nehajal tudi zastopnik Francije v Pekigu, Fenriau. kr je podal poročevalcu pariškega
med rojjirje. skušajoč na ta naem doseči zopet 11 i sprejem v vojaštvo. Ti roparji posebno radi za-
"Matina" zanimive podrobnosti o: |ezlljejo EvroP^ce. ki jih obdrže
'kot talce, težjih ne izroče prej.
položaju v sodobni K it a j siv i.
Situacija na Kitajskem, je dejal, spominja na las na Italijo XV. stoletja. V deželi divjajo liotra nji boji. ki jih vodijo generali, iz-
dokler ne dobe obljube, da bodo sprejeti v armado (katero, jim je vseeno). V jetniki služijo roparjem kot izsiljevalno sre Istvo. Ž njimi
šli iz revolucionarne armade. "e ™v«iaj'° baš slab°' P^^ro pa Vsak izmed teh generalov je po- j Jim tmh ne	k,'r mora-i°
stal neke vrste condottiere, ustvaril si je lastno vojsko in si podvi-
NAZNANILO.
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolici priredi due 25. oktobra zanimivo zabavo KMEČKI PLES v Arligton-Hall na osmi cesti med 2. in 3. Ave., New York, N. Y.
Ta prireditev bo nekaj novega za našo n-aselbino; poleg izvrstne slovenske godbe bo igral pri ohce-tih naš rojak Frače Lovšin na harmoniko in ee bo treba tudi pri raz-porokah.
Rojaki in posebno pa rojakinje, udeležite se tega plesa v narodnih nošah, ker le na ta način bo Kmecla ples popolen. — Vsi oni, ki ste se že udeležili naših prireditev, pojasnite svojim znancem in prijateljem, da so bile naše zabave vedno dobro obiskane in da je vsakdo tudi našel zaželjeno zaba-
ki jo bil močno vklenjen.
To svarilo ni padlo na nerodovitna tla. Detektiva Kane in Deitsch sta se dobro zavedala kakovosti in slovesa svojega jetnika. Ta pritlikavi, črni iti molčeči jetnik je bil naravnost čudovit dečko, skoro predmet legende.
Bil j*' Paul Camelieri. alias Jockey, eden štirih banditov, ki so izvršili slavni Shattuck rop v New Yorku. On je bil odgovoren za zasnovan je «-krutost i, ki je zna-čila ta zločin. Na njegovo povelj« so o-tali banditr, ki so ustrahovali prebivalce Shattuckove hiše, zaprli starega bankirja, nje-
prei sta morala vedno paziti na , , ....	... , , , , ,	, ,
, . -ii-	-.1	kajti, le korak za ko- kraticen kot je sploh človeški mo_
vo 111 razvedrilo. Zato naj nihče uživati samo kitajsko hrano, ki j ne ostane doma v soboto, 25. okto-evropejskemu želodcu ne prija po J bra, ampak naj zagotovo pride v sebno.	j Arlington-Hall, da se par ur pu-
j Železniške zveze so momentane ; veseli med svojimi.
to, da ni xitikal jetnik svojih prstov v usta. Skušal je tudi obrabiti konce svojih prstov s tem, da jih je drgnil ob podplate svojih
rakom je moglo *de!o doseči svoje goČe. Nepristranski načelniki v pravice. Tekom	in od tedaj vsakem središču oblačilne indu-
naprej pa so se završile v delu še strije niso omahljivi člani javno-!
vseh teh cortdottierov jc Tsao Koun. predsednik republike. \ j njem je repreze.ntirana vsa Kitajska. toda. samo navidez, kajti 11 je-
na Kitajskem v slabem stanju in , ' zelo nesigurne. Obrt ne cvete, trgovina je v zastoju. Toda. je dodal Fleuriau. kakor hitro se bodo razmere na Kitajskem ustalile in bodo prenehali notranji nemiri, ki
„	. , _ ,, , druge stvari. Vse tej izpremembe sti, ki določajo o dobroti starega
čevljev ali ob katerokioli drugo . . .	. .	1 , . . » ... x , .
. . .	lahko stisnemu skupaj v naslednje, reka o fiftv-fiftv, temveč izvedeni
robato 111 hrapavo površino, ludi ,	, . .	, v . ,	.	.
, .	, . nepobitno dejstvo: — današnje ekonomi, ponavadi vseuciliski pro-
to zabavo sta detektiva prekinila. . ,	...	,	P ..... . , , 1
^ ^	(lelo je — v soeijalnem, ekonom-fesorji, ki ukrepa'jo glede vsa-
*	, skem, političnem, civilnem in mo- kega posameznega slučaja ter za
Tc neprestane varnostne odred- .	.	„	. . . . . VM . _
..c	ralnem oziru — preveč pomembno dobro oblačilne mdustri).
be so presenetile potnike na par-	.v.	„. . , ,. ,
- - - -	v- ameriškem zivQjenju, da bi sej — Delo se mora na inteligenten
netile tudi one, ki bodo eitali ta	naprej °d ^^ ^^	zanimati za	Tako J3
. , ,	,	v cliut
niku ter bo<lo brez dvoma prese- . ..
. . „. .. borilo
S-a,Mk. Le m«loJt«vilmm ljudmi"	f^8" naPrimer P''^1^™
■c zn.no, kakšne težave imajo <le- t8Sa f J,C 1Plr,b°4ri ° del° ^ pr!" du*tri3*
iektivi kadar transportirajo obnp-'V'Cl da Iahk°	»o dve zaposleni in dve mrtvi sr-
ne jetnike iz enega kraja v drugi ^ mero dolz,nofth % ,VC"k° ^ J»« P« mnramo	'
, ~ ,	, . __ .	..	. T razočaranje nazadnijaskega bizne- tetu Vsaka indirstbiiT rlo1«iii»-
govo ž,-no lil .šest služabnikov v kraj. To je ena najhujših in naj- ,, . . . . * . A ,ieTTU x baKa maustnija doiguj*
.	,	, , sa zahteva delo nekaj vec kot pu_ vsakemu delavcu nenresfar<- rsd-1
maih.no. h^mietično zaprto vinsko bol] mučnih nalog policijskega de. , . _	, . .	, .	aeiaieu nepres.arr poj-
klet. v kateri bi vsi očividno umrli, la. Več kot en uneti zločinec se je ^	» druzabn«tvu dela in po^o. Najbolj občutljvi izdeloval-
ker hi s, zadušili v izčrpa nem zra-Stopfl, skočil skozi visoko okno ka***1*' dejanski je pričelo usta- ci bi radi Stabilizirali krog bizr.e-
. I ,. '	. , .	n ovija ti svoj lastni strokovno-unil ta a	tO ie težko kontroliriti kr-r
kn. Žrtvam pa je bila prihranjena ali pa planil v smrt iz hitro voze- , . .. ..	.. - . .	'! a	10 je TCiIK0 KO»troinat., her
* ,	' ,	, ,	>^ki kapitalizem na trdni kreditni tP	treba vedno oyi^ti n-i ti.k
ta strašna usoda, ker je gradilec <Vga železniškega vlaka. Iznajd-'	t . + . „ . , . se je TreDa Aetlno oarati na tek-
samomoriln* podlagI ter Patresa dezel° z	movanje. Vsled tega se je n ~
»nta	'.skimi bankami ter investiranji ka- nnjja lotila naloge, da pomaga
gova moč je, čeprav obsega sko-
jraj vso Kitajsko, iz%-ze.mši obrob-	„ . .
—	..	! onemogocuiejo vsak miren razvoj
ne province Mandžurije, samo na. .	. J J •	J"
papirju	iJe uPatl- se Kitajska, ki
, • - i ima še lepo bodočnost, hitro raz-glavnimi na-	. /
zvila m dosegla ugled, ki ga zbog
vinske kleti pokazal bankirju dol-.Ijivost zločincev v samomorilni .""."T "V	.......-------mu »wiy*. vS.™ tega. se je naša
..	,	.....	„	..	skimi bankami ter investiranji ka- uniia lotila naloge rla r»omT*a n™
go operjjeijo, s pomoči o katere je manvp je naravnost fantastična, i .4 .	, w	.... unija loma	aa pomaga pri
, ,	»	.	,	T " .t	.	.	pitala v znesku vec stotih milijo- štabilizirani" industrij 7 nvc-l,-
bilo mogoče odpreti klet od zno-f Klasična primera za to je tr- '	J (sraoiiiziranju lnciusrnje z mtv.t-
traj.	- govec z belimi sužnjami, ki je pu-,"^ <IoAar-iev-	^m Zavarovalnega sklada proti
J očke v je pobegnil v Francijo 'stil svojo jamščino v New Yorku' Dva?lavna V°^telja ^	nezaposlenosti, najprvo v Chica.
ter je bil aretiran tam po obup- in katerega so privedli nazaj iz	sta predsednik - gU in to napravo nameravamo po-
,	, 1- ♦	m j . ■ . vi	• Amalgamated Clothing Workers, laff0ma raztegniti na celo d-žel-) 1
nem odporu. Francoska policija je OI110. Ta slučaj* je bil poverjen .	, . .. a8U,u<l ,u,l[fl"u IlcI eLlu
s^nal., v nj^m notončnega apa- Mihaelu Fia^hetti, nacVtaiku ita-'®;^' ^	*klad uprtvlj. svet zan.pni.1 .-•a ali pariškega bandita. Cameli- lijanskega oddelka. '	stroškov, W kov> ki s0 p„polnon,a neodvisni od eri je bil roje., na otoku Malta - Mislim, da je bil to najbolj ^'"T"'	4va » ]dela in tudi kapitala. Delave. t,later Se je oprijel karijere nasilnega obupen jetnik, kar sem jih imel!^""1"-'0	3 f lahko|(;.ujej0 v ta s1iald po eI1 l)rlstotek
...	w .	,	, , • ....... T-L- 1 o. i razločimo Vehke mfanterijske for- ;n ^qI -niih zislnžka in tvo-nJČ^rii
zločinea v Parizu, nakar ie pre- kedaj v roki, — je izjavil FiasehetJ ..	.„. . .	in poi njui zasniz^a m no.mu.rji
1 i ,	.. „ , . n	.. 7 . maeije ameriškega dela.	nlačuieio enake s vote Ta sklad se
stavil svojo delavnost v New York ti. — Ravno sem ga aretiral teri	__.„ " . . . ^ . [P^cujejo enaKe sxoxe. la SKiaa se
a r n ■	, v i. , .	.....	i- ■ - i - * •• Sidney Hillman, ki je star ko- investira z klavnico in interes' v
\ Parizu so ga držali strogo m govoril znjim na poheifjski postaji.'	* i a - , -	*	111 luier-9- ^
neprestano zastraženem, da ?a iz. Zel jc poleg mene n ja, Sem	,SPSt m	let- f. ™sk',dircktmb obligacijah zvezno via.
roeo oblastim Združenih držav, imel kritega z revolverjem, kate-"f ^ poln P«dJ<-f"os;» in de. Tega sklada se ne mom upo-
-», .	.	j ^ i - t» --i nJa- članom svoje organizacije se rabiti v časih stavke ali i7nrtia
Enkrat se mu je posrečilo pobeg- rega sem držal v žepu: Prišla sva . . . . &. . *' ,raoH1 A casin statve au ^zprtja-
'S	,	.	. ne laska, kar je precej riskantno Zavarovan ie na vse moo-oč. n?
11'ti na naravnost nevrjeten način mimo nekega reservoarja. Bila je ,. . .	. '	.^aro^dn je na \ se niog ic«.
iz jeee. a so aa zopet ujeli. Prise, zima in veda v reserve r ju je bi.	ce Pomishmo da se vr- či„e, da služi izključno le kot po-
H je S fanatičnimi kletvicami, da la zamrznjenja. Reservoar je bil ^	leti. Tudt n, mo5 proti ^zaposlenosti. To je
bo našel pot. da uniči samega se- obdan z zidom in na drugi stra^™3' "a Je »praTa.	M konstruktivne uprave z
i ii ■v i m i	... ... . j . . . vedno namenoma soA-razna ali sla-'obeh s+rani
be, predno bo prišel v Tombs za_ je bilo	celih tndeset	čevljev do .w . ... . .
x. „ , t- , , ,	iba. Pnsel je do prepričanja, da je t
pore v New l orku. Francoska po- 'eua.	I	.... . v ... .	....
.... . ... . i T	. ,	.v številnih slučajih le pomaniklj
liciga iia je strazila ^z ------ ----—*—*	—a - —
Med njegovimi sprotniki je treba omeniti v prvi vrsti starega revolucionarnega poglavarja Sun Yat Sena. ki je \ posesti mesta Canton, nima pa več, kakor nekdaj, v svojih rokah vlade nad a*so provinco. Tsao Koun upa. da se mu bo posrečilo s smrtjo Sun Yat Sena združiti na svoji strani vse ostale nasprotnike, med katerimi mu je najbolj, nevaren maršal C'ang Tso Ling, governer Mandžurije.
Cnag Tso Ling je povsem neodvisen od predsednika republike: Njegovo bogastvo je toliko, da je leta 1922 na lastne stroškf oborožil in vzdrževal vojsko tisoč vojakov; še sedaj nabira in oborožil je vojake, zdi se pa, da se
naravnega bogastva dežele in razumnosti phebivalstva zasluži.
Kožuh.
—	Vi pa imate krasen kožuh.
—	I)a. pravi bober. Sam sem ga ubil.
—	Kaj ne poveste? Pa kako je to bilo 1
—	Ni dosti za povedati. Ubogi človek je bil star in slep. Sedel je kakih dvajset korakov proč o<l mene. Previdno sem se k njemu priplazil, vedno bližje in bližje in biskovit prijem, pa sem ga držat za vrat.
—	Pa vas ni natakar zapazil ?
Za izvrstno postrežbo in najboljšo zabavo bo skrbel nalašč za-ta izvoljeni odbor.
Na veselo svidenje!	' i
Veselični odbor. (6x 9. 11. 14-, lt». 21. 23.)

l
Drgnenje vedno pomaga!
Ne zanašajte po na mastna mazila, ko v risnk'i potrebujete l:u!T:i<rnt!
BtB. c. s.
je hil vedno dohro stlrav?lo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki ra mon-te ki;p*ti z.i d.-tmr. Si pristen, če nimj ANCHOR znati.kf.
F. A D. R1CHTER & CO. 104-114 So. 4th St., Itrooklyn, >

'GLAS NARODATHE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
največjo Jetnik je naenkrat planil z mo-
previdnostjo ter je preprečila več je strani-njegovih obupnih poskusov, da iz- — Nikdar me ne boste vrši samomor.
Sedaj pa sta morala ta dva
:va, kot je ostalo človeštvo-— V oblačilni industriji,
dobili'. , ,	. . 3 , ,
. .... ..	i je rekel, — je na stotine izdeloval-
I živega, — je vskliknil.	. , . J ....	, .
i „ , . . . .,	. cev, ki bi ne bih sposobni voditi
Pohitel je k zidu reservoarja ,
.... , ,	stand za prodajanje lešnikov. Ne.
newyoraka detektiva odvesti tega ter skoeil navzdol- SMU sem ^u,kateri teh en0sta^0 ne m.orejo
podivjanega človeka, ki je mislil ter vide kako je udaril ob led- ^	^	^
na samomor, preko oceana. Sploš- '- ^ -drl. L pal je, da bo izginil ^ ^	kef ^ ^ kafe(>
ro znano je v policijskih krogih, ped ledeno plase.o ter utonil.> ^ h	^ h{ izkorii..ali
da je potoivanje na ladiji skrajno Napravil pa je skok z razpnostrJ^^ y neštevilnih sluč lh sm0 mučen ča« za može, ki stražijo na- t:ma :rokama in roki, ki sta udari- ^^	^^
pel blaznega jetnika.	(lo ob led, sta prepreči telesu nau- dg ^ ^^ ^^ ^^
- Skušal bo skočiti neopazen	potapljanje ter podpirali■ ^ nevrjetn<) zmedo ter
preko krova, _ sta si rekla de-	m ramefa; ) fV0",vedli najbolj elementarne uspeš-
— Pomagamo jim iz enega izvrstnega razloga-. — delavci mo-
MNOGOBROJNI KITAJSKI GROBOVI.
Pokopališča smatrajo na Kitajskem za sveta mesta, katerih se ne sme motiti pod nobenim pogojem. Posledica tega običaja je, da je že cela dvajsetina dežele pokrita z grobovi. Problem, ki izvira iz tega, zavzema vsaki dan širše dimenzije.
tektiva ter ukrenila vse potrebno, m Padcu -»e ™Pravii luknl*> v nostne metode
da preprečiti vsak tak poskus. led kot opravi krogdja v stek-
.	, . , .	... lu in obvisel je pod paaduhama.
Niti za	trenutek tekom	celih	„	,.. . „ .
v .. . . . ...	-	i — Kncec m proklmiajoc je sku- . , , .	. . _ .
se-stih dni niso bile oci vsaj	enega v ^ „	. . ^ od led. Dvi (ra*>0	kruh m oblačil-
teh dveh detektivov obrnjene proč S<1 „m0Z P^^pdi se po . V1- ne in<justrije prav tako kot delo-
, . ,	LllJ ... ^ - gnil je roki -kvišku, a se m mogel , . , . ^
od jetnika. Strazila sta. ga izme- c ... , , _ ' „ _ . ® dajalci. Dosedaj se >e bonlo delo v w ^ . .	, . «, , ., preriniti pod led. Tolkel je po le-1 ,	.	.	. , | M
noma po stin ure, tekom katerih ,	. . , , . . glavnem iz ogorčenja proti izko- ■
. , , , . . , , ..	, tlu s pestmi in komolci, a ni mo_ ... .	. .	.	1 —
.K1 bil eden obeli dtetektivov ved- ....	v.	. nacanju. Od sedaj naprej pa se
, .. _ ..	gel spraviti wo<bene moči v svoje . . ..	, .. . , tl.
no poleg zločinca. Ponoči sta ga", __„	.. .	(bo borilo vedno bolj in bolh z
. .	, , .	. .	udarce. Njegova gibanja so bila, .,.,	.. , . . , . .. .
vklonda na rokah m nogah ter ga , „ *	. v ,	vidika socialne m mdusitrijalne
...	, . strašna v brezmejnem srdu, ki ga1 ,
izmenoma -strazila. Na temelju dol- . , . , r,	. . odgo^-ornosti.
.	, je navdajal, be nikdar pre(je nisem j
Po^ih izkusen(j sta vede- ^ tako ^^^ boja. obtičal I, ~ ^ ^^ da ^°rata SO-
la oba detektiva da so zmozni ob- y led ^^ ter	^ delovati delo in kapital? - sem ga
upm ljudje, tudi vklenjeni, naj- ^ ^ kak	pohabljen J
bolj ne\Tjetnih činov, da pridejo
DOBRA SLUŽKINJA
dobi stalno delo v newyorskem hotelu. Plača po dogovoru. Vprašajte na : 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. (3x 11, 13, 16)
ptič. Poteklo je več minut predno I ~ Meni Prav posebno všeč do roba ladije ter skočijo od tam je	^^ ^^ Dobili ta izraz, - je odgovoril _ Do-
V morjo-	'smo deske ter z velikim naporom brodelne organizacije in drugi pro-
Preko dneva je bil Camelieri ^^^ obupa-nega begunca iz fesijonalno dobri lijudje ao preveč vklenjen. Oba detektiva sta ga pi- vccje	(omehčali to izvrstno besedo. Naša
tala ter mu dajala sandwiche. No-, _ p^^anju v New York imija ne podpisuje nikakih zlatih
benega noža ali vilic ni smelo bi- prikleniI ro)kj tega ptička na Pravil- °na	kontrakte.
ti v rtjegovih bližni Sn sploh no- 9edež k^er Je	teT ga nisem Delavska unija ni kraljevstvo bo-
k-v— ---: v: —--'	-	ž je, temveč metoda inteligentnega
bene stvari, ki bi mu mogla služi niti 7Q trenntek - »ta k oči. ti kot orodje, da vpnzon napad _______
na samega sebe. Pazila sta celo toJ aniArr HABOOAJIE 8S B^A da ne bo jttnik posftcnsil razbiti si '^Ul IfiSODA', glavo ob steno kabine.	i
»i
go 90 bgj jaffpja dragi dan,!
barantanja. Verujemo v zaijamče-nje produkcijskih standardov za delodajalce, kajti taka jamstva povečajo našo moč pri pogajanjih. Ne mete pozabiti, da a&nago delav-
Bolečine
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajša-te, če rabite
SEVERAL GOTHARDOL
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic. Tmejte ga vedno pri rokah.
Cona, tO »G 60 centov. P*
VS f SfVFRA fO
Sprejeli smo sledeče [knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —»
Vsebuje 300 strani___________________ 1.50
Nova velika sanjska knjiga_______ — — — — ^ .90
Sanjska knjiga, srednja____ ~...	— —	.3®
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar......75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.. Trdo vezana —.T—1.41
Slovensko-angleška slovnica. <—■ Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana « 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. ■—>
1. in 2. zvezek -—--.t—-—t—-____r—— 1.^—•
Na krvavih poljanah« Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, Od 1914 — 1918.	-r-, 1.25
jCobinson, povest	.65
Bin medvedjega lovca. Potopisni romaii T—r-r—i	.80
Rinaldo T^inalHItif ji. 9 imwg mu x j. jmjzi i j. . x z a	J60
Sveta Genovefa . _________________________.50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —j	J25
Hitri računar aH Praktični računar .—— —!	.75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.-4
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano r—t^-t—--—t«--t—-—. 3.-» Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi — 2.50
(K naročilu priložite pokritje v trtamEah ali M. O.J Knjige Vam pošljemo poštnine prčrfo.	J
Slovenk Publishing Company
62 Cortlandt 8teM| Ji; Vew York, H. T,

MORSKI JASTREB.
BpM
■*b*tini. i-iZi O, H, srindfl «. F.
91
4 -
(Nadaljevanje.) V .
Šestindvasejto poglavje.	. 1 s
1
SODBA. 1
Cela drlužba se je hitro napotila v kabino spodaj. Zadnji je pri sel Sir Oliver, med svojimi stražniki. Zbrali so se krog nizkega le ŽLŠea. na katerem je ležal Lionel, svinčenega obraba In izgubljenih, steklenih oči.
John je pohitel k njemu, pokleknil ob postelji ter položil roko krog tilnika Lionela ter ga poča.si dvignil tako, da je počival na njegovih prsih.
—	Lionel, — je vzkliknil pretresljivo. Nato, kot da bodo misli na osveto Osladile zadnje trenutke prijatelja, je dostavil: — Imamo lopova trdno zvezanega.
Zelo počasi in z oeividnim naporom, — je obrnil Lionel svojo glavo na desno in njegove medle oči so motrile vrste nih. ki so stali krog njega.
—	Oliver? — je rekel hripavo. — Kje je Oliver?
—	Ni se ti treba vznemirjati, — je rekel Sir John, a Lionel ga je prekinil:
—	Čakajte, — je ukazal z močnejšim glasom. — Ali je Oliver varen ?
—	Tukaj sem. — je rekel Oliver s svojim globokim glasom in oni, ki so stali med njim in bratom, so stopili na stran.
Lionel je zrl nanj za trenutek, a nato omahnil nazaj na prsi Sir Johna.
—	Bog je bil usmiljen z menoj, grešnikom. — je rekel. — Dal mi , je sredstva, da popravim, čeprav pozno. — Zopet se je vzravnal, iztegnil r »ko proti Oliverju ter zakričal proseče: — Noll! Brat moj! Odpusti!
Sir Oliver je stopil naprej, ne da bi ga kdo oviral, še vedno povezan na hrbtu ter stal tako pred svojim »bratom, kot gora. Njegov obraz je bil resen.
—	Kaj prosiš, da naj ti odpustim? — je vprašal.
Lionel se je boril za odgovor ter omahnil nazaj. Na ustnicah so se pokazale rdeče pene.
—	Govori za božjo voljo! — ga je poživljala Rozamunda z druge strani.
Lionel je zrl nanjo ter se medlo nasmolinil.
—	Ne boj se. — je šepetal. — Govoril -bom. Bog me je ohrani! v Ta namen. Umaknite svojo roko. Killigrew. Jaz sem . . . najpodlejši človek na svetu. Jaz . . . sem ubil Petra Godolphina.
—	Moj Bog. — je vzkliknil .Sir John in Lord Henry je potegnil vase sapo, v nenadnem spoznanju.
—	To pa ni moj greh. — je nadaljeval Lionel. — V tem ni bilo nobenega grelia. Borila sva se in v samo-obrambi sem ga ubil. Moj greh je prišel pozneje.
—	Ko je padel sum na Oliverja. sem ga podpihoval . . . Oliver je vedel, da sem jaz usmrtil Petra ter je molčal, da me ščiti. Bal sem se. da bo kljub vsemu prišla resnica na dan ... in bil sem . . . ljubo-u-men nanj ... in vsled te:ra sem »;a dal odvesti, da ga prodajo.
Njegov pojemajoči glas se je izgubil v molku. Strese* $ra je kašelj in rdeče pene na njegovih ustnicah so postage obilnejše. Zopet pa sc je pomiril t »t ležal mirino. držeč roko na prsih.
—	Povej jim. — je rekla Rozamunda, v svojem obupnem boju za življenje Oliverja. Njen duh je bil miren ter se je pečal izključno ic z bistvenimi stvarmi. — Povej jim ime moža. katerega si najel, da ga odvede.
—	Jasper Leigh, kapitan jadernice "Swalow", — je odgovoril, nakar je vrgla Rozamunda na Lorda Ilenrv-ja pogled zmagoslavja, čeprav je bilo njeno lice bledo ter sta se njeni ustnici tresli.
Obrnila se je zopet proti umirajočemu, skoro brezobzirna v svojem sklepu, da izvabi bistveno resnico iz njega, predno bi za vedno umolknil.
—	Povej jim. — ga je prosila, — v kakšnih ■okoliščinah te je Sir Oliver včeraj zvečer poslal na "Silver Heron".
—	Ne. ni ga treba mučiti. — se je vmešal Lord Henry._Povedal je že dosti. Naj nam Bog odpusti našo slepoto, Killigrew.
Sir John je molče sklonil glavo nad Lionelom.
-- Ali ste vi. Sir John — je vprašal umirajoči. — Kaj ? Še vedno tam ? Ha ! Skoro se je zasmejal, a takoj prenehal. — Odhajam, — je mrmral in zopet je postal njecrov glas močnejši, pokoreč se zadnje-mu zaletu pojemajoče volje. — Noll, jaz odhajam . . . Popravil sem . . kot sem pač mogel. Daj mi . . . daj mi svojo rokot
Ilropeč je iztegnil svojo lastno.
—	Dal bi ti jo že davno, a moji roki sta, zvezani, — je vzklilanil Oliver strastno. Nato pa je uporabil vso svojo ogromno moč ter raztrgal vezi kot da so nitka. Prijel je iztegnjeno roko svojega brata ter se spustil poleg njega na kolena. — Lionel . . . dečko! — je vzkliknil. Bilo je kot da je vse. kar se je pripetilo v zadnjih petih letih, izbrisano. Njegovo neizprosno sovraštvo do polbrata, paleča zavest krivice. nena.sit.iljivi pohlep po osveti. — vse to je bilo v trenutku mrtvo, pokopano in pozabljeno. Še več. Bilo je kot da se ni sploh nikdar pripetilo. Lionel je bil v tem trenutku zopet slaboten, lep in ljubljen
bratec, katerega je ščitil in varoval in za katerega je _ko je prišla
usodepolna ura. — žrtvoval svoje dobro ime. žensko, katero je ljubil ter stavljal v nevarnost celo svoje lastno življenje.
—	- Lionel, dečko! — To je bilo vse, kar je mogel reči za trenutek. — Nato pa je nadaljeval: — Ubogi dečko! — ter dostavil: _
Skušnjava je bila premočna zate.
Posegel je po drugi bledi roki ter držal tesno stisnjeni v svoji lastni.
Skozi okroglo okno kabine se je splazil v istem trenutku solnčni žarek proti obrazu umirajočega moža. Blesk, ki se je ravaprostrl sedaj po tem obrazu pa je bil notranjega izvora. Slabotno je vrnil oprijem bratove roke.
—	Oliver, Oliver! — je šepetal. — Ni ga tebi sličnega! Vedno sem vedel, da si ti tako plemenit kot sem jaz podel. Ali sem povedal
dosti, da te ne bo zadelo nič hudega? Povejte, če bo sedaj varen?_je
rekel proti drugim.
—	Varen bo, — je rekel Lord Henry odločno. — Dam ti svojo besedo.
—	Dobro. Kar je biio, je bilo. Bodočnost je v tvojih rokah, Oliver. Bog naj jo blagoslovi
Izgledalo je kot da umira, a se je zopet ojunačil. Namišljeno se je nasmenil, kajti njegov duh je že odhajal na dolgo potovanje.
—	To je bilo dolgo plavanje včeraj zvečer, — najdaljše kar sem jih kedaj storil. Iz Pennarow do Trefusis, — lepo, dolgo plavanje.
Bil pa «i to z menoj, Noll. Če bi jaz opešal ... bi se lahko zanesel nate. Še vedno me mrazi, kajti bilo je mraz . . . mraz . . . uh!
Stresel se je ter obležal mimo.
Nežno ga je položil Sir John na posteljo. Na drugi strani postelje je padla Rozamunda na kolena ter pokrila z rokama svoje lice, docim je na drugi strani klečal Sir Oliver ter še vedno stiskal v svojih rokah hladni roki zamrlega.
Sledil je daljši molk. S težkim vzdihom pa je nato Sir Oliver prekrižal roki Lionela na prsih ter se počasi in s težavo dvignil na noge.
Ostali so oč;vidno smatrali to za signal. Vse je kazalo, da so le čakali molče in tiho iz spoštovanja do Oliverja. Lord Henrv je stopil k Rozamundi ter se nežno dotaknil z roko njene rame. Vstala je ter odšla ven z drugimi. Ostal je le še zdravnik.
Zunaj, v solnčnem svitu, so se ustavifi. Sir John je stal sklonjeno glavo ter povešenimi rameni, zroč na beli krov. Skoro boječe
—	cesar ni še nikdar preje videl noben človek v tem drznem človeku
—	se je czrl na Sir Oliverja.
—	Bil je moj prijatelj. — je rekel turobno, kot da se hoče opravičiti ter pojasniti svoj položaj. — in . . . ljubezen do njega . . . me je zvodila na napačno pot.
—	Bil je moj brat, — je odvrnil Sir Oliver slovesno. — Naj v Bogu počiva!	'
Sir Oliver, v nenadnem sklepu, se je vzravnal, kot da hoče z dostojanstvom sprejeti ukor. katerega je pričakoval.
—	Gospod, ali ste v svoji velikodušnosti zmožni odpustiti mi? — je vprašal in njegove besede so zvenele skoro izzivalno.
Mciče je iztegnil Sir Oliver svojo roko. Sir John jo je poželjivo prijel.
—	Zopet bova soseda. — je rekel, — in dam vam svojo častno besedo, da bora skušal biti bolj prijateljski kot sem bil v preteklosti.
—	Potem, gosjx»dje. — je rekel Sir Oliver, ter zrl izmenoma na Lorda Ilenryja in Sir Johna. — naj domnevam, da nisem več jetniki
—	Mirno se lahko vrnete z nami v Anglijo. Sir Oliver. _je reklo. njegovo lordstvo. — Kraljica bo cula vašo povest in imamo tudi Jasper Leigha. da jo potrdi, če bi bilo treba in jaz sam bom jamčil za vašo popolno rehabilitacijo. Smatrajte me svojim prijateljem. Sir Oliver, prosim vas.
Dal mu je roko ter se nato obrnil proti drugim.
—	Pojdimo, gospodje. — je rekel. — Mislim, da imamo dolžnosti drugod.
Odšli so teh pustili Oliverja in Rozamundo sama. Dolgo čas*t sta zrla drug na drugega. Toliko je bilo treba povedati, toliko vprašati, toliko pojasniti, da ni nikclo vedel, s kakšnimi besedami raj prične. Nato pa je Rozamunda naenkrat stopila proti njemu ter iztegnila roki.
—	O, dragee moj! — je vzkliknila — in to je. koncem konca, precej pomenjalo.
Dva radovedna mornarja, ki sta postopala po srednjem krovu ter kukala skozi zvita jadra, sta videla z ogorčenjem lady iz Go-dolphin Court a v objemu bosopetega sledilca Mohameda.
(KONEC.)
Iz zgodovine smeha.
med smehom in smehom razlika. Gospoda se je smejala drugače kakor ljudstvo. Ostadovi kmet> se smejejo gromko, pri njihovem smehu sodelujejo nos, brada. oči. skratk^i vse. Gospoda pa se sme-
ROYAL MAIL
Naravnost v Cherbourg In Hamburg.
PRIPRAVNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO.
Privatno kabine — lxborna brana. Vljudna postrežba.
ORD'JNA ........ 18. okt. 9. dec.
ORBITA ........ 25. Okt.
ORCA ........... 26- nov.
OHIO ............ 31. dec.
Za Informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson S. Son, Inc. Agents 28 Broadway	New York City
njegovo temperaturo. Stopinjo temperature kaže majhna spirala iz platine, ki prenaša rastočo vročino ali njeno pojemanje na papirnati trak. Z drobno vrvico sj>o-jiš lahko bolnikovo posteljo 7. zdravnikovo sobo in če nastane silno nagla rzprememba. začne aparat v tistem hipu zvoniti.
ELEKTRIČNA RAZSTAVA.
Ljudje se niso vedno enako sme. jali. — Nekoč je moral človek, ki se je smejal, prositi cerkev _ za odpustke. — Strokovnjaki j- nekako rezervirano. Glasen smeh pravijo, da se gospoda drugače smeje, kot navadili ljudje.
Dne 15. oktobra bo otvorjena v Grad Central Palace električna razstava United Electric Light and Power Company. V dvorani, namenjeni za razstavo vlada mrzlično vrvenje. Najbolj so se pri tem odlikovali delavci, ki so v sedmih dneh postavili krasno hišo. opremljeno z vsemi potrebnimi električnimi napravami. Hiša ima dvoje nadstropij in podstrešje. V nji je vse. kar zahteva moderni ameriški dom.
Kdor bo obiskal razstavo. bo lahko na svoje lastne oei prepričal. kako je napredovala tehnika in kake uspehe je dosegla znanost.
Razstava bo trajala deset dni in se bo začela dne 5. oktobra.
Posebno zanimiv lx> vladni od-•lelek armade in mornarice ter oddelek, v katerem bo prikazan razvoj električne žarnice, ki obsega dobo 4."> let. Oni. ki bo najbolj znaeino označil moderno razsvetljavo modernega doma. ho dobil zi: nagrado hišo. vredno $.">,000
MORSKE KAČE.
Dasi imamo o dobrih starih časih prav malo zanesljivih podatkov. vendarle lahko rečemo, da se medsebojni odnošaji duševnih lastnosti v glavnem niso izpremenili. Ljudje so bili vedno več ali manj takšni, kakršni so dandanes. Smejali so se pa menda vedno radi. Smeh spada v ostalem med tista duševna svojstva. ki ločijo človt-ka od živali. Živali se ne smejo, m opice, katere smatramo navadno za nekgk prehod od živali k človeku, ne poznajo smeha. Smeh je torej blagoslov, katerega je deležen samo človek, to najvišje raz-vito razumno in čustveno bitje.
Gotovo pa je. da se ljudje niso vedno smejali enako. Dasi ima smeh v sebi zdravo jedro, ga Jf civilizacija mnogokrat skušala pokvariti. Hotela je obrniti prisotnost, ki je v tem slučaju prav za prav bistvenega pomena. Iz starih časov nam je znan samo " horn ersk i smeh". Ta smeh je bil odkrit in pošten, jasen in glasen. Dandanes ga ni več.
Od Vir. do XIII. stoletja je bil smeh tako rekoč na indeksu. Kdor se je v tem času smejal javno, je moral prositi eerkev za odpustke. Izvzete so bile samo odličn* osebnosti in v zgodovini najdemo večkrat zabeleženo, kdaj in ob kakšni priliki se je ta ali orni nasmehnil.
Cvetoča doba pa je nastopila za smeh, ko se je razmahnila rene-sanca. V tej dobi govore o smehu celo literarna dela. Poleg Danteja najdemo tu Boccaccija. Oba pišeta o smehu in sta vesela nad nijm. Jasno kakor solnce je. da se na primer Rabelais ni mogel roditi v času, ko je prevladovala odlju-denost. V času križarskih vojn je bil njegov pojav nemogoč. Njegova doba pa je bila kakor nalašč us-tvarjena za smeh in vse kar s smehom v zvezi. Če pogledamo slike Rembrandt a. Rubensa. Ostada in njihovih sodobnikov, pridemo do spoznanja, da je bil smeh v njihovem času jako komponenta življenja.
V galantnem stoletju, ko si je kultura podvrgla celoknpno živ-ljenpe in nehanje ljudi ,je nastala
in široko odprta usta kakor tudi oči, iz katerih govori vesela duša. je smatrala tedanja gospoda za znak slabe vzgoje.
Moderni toplomer,
V zdravilstvu je zadnji čas 11-veden nov toplomer, ki se jako razlikuje od toplomera, ki je bil doslej v rabi. To je preprost električni aparat, na katerem se kaže vsaka še tako neznatna izpremem-ba temperature bolnega človeka. Novi toplomer ima že zato večji pomen kakor dosedanji, ker bolnika prav nič ne moti in celo med njegovim spanjem lahko merimo
Morske kače velikega obsega spadajo sedaj splošno v kraljestvo pravljic, vendar pa je približno petdeset vrst kač. ki žive v slani vodi in nrkatere teh postanejo po več čevljev dolge. Te kačv so strupene in čeprav boječe v navadnih okoliščinah, so že večkrat napadle ljudi, kadar so bile razdražene.
Ko se je pred kratkim zasidral parnik "Ikala*' v morski ožini Macassar, je vznemiril četo morskih kač. ki so pričele plezati na krov po vrveh. Ladja je morala ostati na mestu več dni. predno se je posrečilo pregnati kače. V glavnem so slične morske kače onim na kopnem, a imajo širok, veslu pofflben rep, s pomočjo katerega lahko hitro plavajo po vodi ter love manjše ribe.

DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH. PA.
edini slovensko govoreči zdravnik
ftPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. Mojs stroka J« zdravljenj« akutnih In kronltnih bolezni Jas sam t« zdravim nad 25 let ter Imam skuSnJ« v vaeh boleznih , ZTJ^LifCT ■,OV4n,k°' «to »M morem popolnoma razumeti In sposnatl da va* o«*™*"" ,n vrnem mo£ In zdravje. Skozi 23 let eem pridobil poaebno akuinjo pri ozdravljenju moik!h bolezni. Zato ee moreta popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Je. tfa vaa ifinoinom. vlm. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej*	Popolnoma esdra.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. marulje In llee po telesu, bolezni v orlu Is. padanje las. bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v'mehurju, ledicah, jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlatoillo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do B popoldne-T torek. č*»tTTi»k in -o bo t«	■ •*	do V	-	«-
praznikih od 10. dopoldne do t. popoldne. **'
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 —
B strešico *a slovenske čr-
$25.-
'OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
-
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite i vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Strwl	New York, H. T.
Kretanje parnikov - Shipping News
14. oktobra:
Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America, Genoa.
IB. oktobra:
BerengarUk. Cherbottf.
16. oktobra:
MInnekahda, Cherbourg In Hamburg Westphalia, Cherbourg ln Hamburg
18. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cher hours; Columbus, Cherbourg in Br« men; Deutsehland, Cherbourg ln TTnm burg; Conte Rosso, Genoa.
22.	oktobra:
Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg America. Cherbourg ill Bremen.
23.	oktobra:
Martha Washington. Trst. 25. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cher bourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bre men; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa. Pres. Harding, Cherbourg lx Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg ln Hamburg.
29.	oktobra:
France, Havre; Aqultanla. Cherbours novembra:
Homeric, Cherbourg; Volendam. Boulogne; • Geo. Washington, Cher-1 br.urg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Cunte Verde v Genoa. I
4.	novembra:
Colombo, Genoa. Bremen, Bremen:
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg nochambeau, Havre.
6. novembra:
Pittsburgh, Cherbourg,
8. novembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Saxo-nla. Cherbourg. De Grasse, Havre;
12.	novembra:
Mauretania, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus. Cher bourg, Bremen; I—i. Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam. Boulogne.
19.	novembra:
Paris, Havre. Aqultania, Cherbourg.
20.	novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic. Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26. novembra:
Berengaria, Cherbourg; France. Havre.
27. novembra:
America, Cherbourg Zeeland. Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg in Bremen.
in Bremen: Beutschland. Minnekahda.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne: Puilio, Genoa; Presidents Wilson. Trst.
VAS BOŽIČNI PARNIK
HITRI PARNIK S 4 DIMNIKI
AQUITANIA
(45,647 ton)
odpluje iz New Yorka s pomola 54, vznožje 14. ulice
v soboto dne 13, decembra
ob 10. dopoldne.
dospe v t herSourg v C <lt;eh. Z.tasno boste dospeli v stari kraj, da praznu-l-rp r-ozu. s svojo družino in prijatelji. l'os,-bnf zveze pri izkr.anju do vu-5. ga cilja Prtljaga se vo-i z vami. Spremljal vas bo Mr. Alfred Markus. i*!an naše newyorske pisarne, ki je vešč j»otovanja. Potujte v udobni kabini, opremljeni z 2. 1, tj posteljami na sijajnem svetoviu-m parniku in se naslajajte z <'.onv.>To jedjo, posluši-no kot naSemu gostu.
V Ljubljani boste dobro sprejeti in na postaji v vaši domovini vas bo pričakal odbor odličnih Jugoslovanov. Pred odhod' m iz Pariza vam l o r.a razpolago skupina avtomobilov, du si ogl.-dat- svetovne znane pariške zna-menitosti. Ta izlet ogledovanja znamenitih mest in stvari in velik obed, v s bo sital samo n."0 ;n to boste plačali, ko bost..* kupili p;iro#ro-lni Jistek. Xa banketu vas l-odo ciHiCni Jugoslovani pozdravili I risrčno sprejeli.
Poslužujte fc ugodnosti nove priseljeniške postave in si priskrbite s pomočjo pvo'.jra zastopnika od na*-'«-;ni-r'k«-ga |V generalnega komisarja v Washingionu dovoljenje za I«»vrttek v Zi'.ruž»-nt- države i*> preteku ene^ra leta. neoziraje se na kvoto vafe domovine.
Cunard Line
25 Broadway New York, N. Y.
^ JO'ni	tvii/i X
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse delo
JUGOSLAVIJE
Odptutja vsak teden z našimi razkošnimi parr.iki
RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLiN DEUTSCHLAND
Pamikl b 1, 2 in 3 razredom ln znani
"Mount Clay",	"C.eveland",
"Hansa". "Thuringia" "Westphalia"
a kabinami ln 3. lazredom,
RELIANCE 14. okt. ob 10 dopld.
Uspeflna, uljudna stuzfta., lzoorna kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
United American Lines
35 - 39 Broadway New York, N. Y.
VSE DOLŽNIKE
prosim, da mi nemudoma poravnajo svoj dolpr. ker me je zadela nesreča in potrebujem denar. Upam. da bo vsak toliko pošten m vrnil v potrebi. — John Tomažič, Box 51S R. F. T). No." 2. Allegany, N. Y. (2x 11. 13.)
ISCEM STAREJŠEGA MOŽA,
ki nima svoj dom. Jaz imam farmo, kjer bi našel lep dom. ee bi mi malo pomapral. — John Kalina, Box 73, Mauston, Wis. (3x 9. 10. 11.)
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "G1 as Naroda".
[OSUUCHIINF
Naravnost v Jugos]avij0Vi
Martha Washington—23. okt.; 6. dec.
.Presidente Wilson ............ 23. nov.
V Dubrovnik ali Tr«t.
Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem i agentu ali pri
; PHELPS BROS. & CO, 2 W«t St.. N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko«
KDO.S i« ium]«o potoritf i atari krm], je potrebno, da. H natančno pončen o potnih listih, prt* ljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih «unorw< dati veled naše dolgoletne lzkuSnJ«* Vam bodo gotovo t korist; tudi pri« poročamo vedno Ie prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi t ILL ra» redu.
Glasom nove naselniške postave, ki
»e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, tamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu r ftarl kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svo jet lx stroga kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali Bvojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Ia Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako lete po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste sa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser Stat« Bani
82 Cortlandt 81, Haw York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste % njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda1'. S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
=Li
ADVERTISE in GLAS NARODA
1