V tej Številki objavljamo: ČIHOKO ZASNOVANA AKCIJA PRAVICA IN DOLŽNOST POSOJILO ZA CESTE SAMOUPRAVNI NADZOR V ZDRAVSTVU PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA GRADIMO OBJEKT ZMAJA IMATE NOVE IDEJE ? SREČNO ZA VOLANOM BATERIJADA JE MIMO PREVENTIVNA LETOVANJA STROŠKI NAŠE MALICE NA DOPUSTU NISI SAM PISMO IZ BRIGADE BOLEZEN NAŠEGA ČASA PRIČAKOVAL VAS JE STOL ODDIH MED NARCISAMI URESNIČENA POZABLJENA IDEJA NASVIDENJE V ŠENTJERNEJU ig la* Splošno izobraževalna knjižnica ■ junij 1976 letnik XI ! | 6122.0 ■ Adamičeva r”-r glasilo organizacije združenega dela Iskra - industrija IEZE tovarna baterij Zmaj Ljubljana ________________ U N \ fr- <5 cJ ln če drup;e zanlmivoutl I JOGO SONCA J N ODDIHA V NAŠEM K Ul l'N K KEM IK1T V JULIJU IN AVGUSTU široko zasnovano akcija Začeli smo z razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Doslej velja omeniti predvsem obravnave na političnem aktivu in posameznih delovnih skupinah. V našem glasilu pa objavljamo le nekaj drobcev iz obširnega gradiva, po katerem bi moral odločneje seči sleherni izmed nas. Družbeno ekonomski odnosi delavcev v združenem delu Dohodek delavci pridobivajo iz celotnega prihodka (dosedanji celotni dohodek). Celotni prihodek pa ustvari temeljna organizacija združenega dela na sledeče načine: 1. s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu 2. b svobodno menjavo dela 3. z deležem v skupaj ustvarjenem dohodku iz naslova zdru. ževnnja dela in sredstev 4. na druge načine, ki so določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom. V naši temeljni organizaciji združenega dela ustvarjamo celotni dohodek po 1. točki, vendar prodajamo izdelke preko trgovskih organizacij, ne sami direktno potrošnikom. Dohodek temeljne organizacije je del celotnega prihodka, ki ostane po nadomestitvi materialnih in amortizacijskih stroškov (po minimalni stopnji). Materialni stroški so: - izdatki za porabljene predmete dola (potrošni material) - izdatki za tekoče investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev - izdatki za storitve - izdatki za tekoče potrebe varstva pri delu - izdatki za tekoče potrebe strokovnega izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela - izdatki za druge tekoče potrebe materialne proizvodnje. Iz dohodka se poravnavajo obveznosti, ki imajo značaj skupnih in splošnih obveznosti vseh delavcev v združenem delu in splošne družbene obveznosti, (dosedanje pogodbene in zakonske obveznosti). Predlogi, za določanje teh obveznosti posredujejo praviloma hkrati 1 krat na leto delavcem temeljne organizacije, da se o njih izrečejo in to najmanj 3° dni morajo imeti čas za izrekanje. Dosedanja praksa ni taka, ker materiala TOZD ne dobi pravočasno, pa tudi ne vseh hkrati. Ostanek dohodka, po odbitku vseh gornjih obveznosti, se imenuje čisti dohodek, ki ga dosedanja zakonodaja ne pozna. Delavci temeljne organizacije z osebnim izrekanjem sprejmejo samoupravni splošni akt, s katerim določijo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka. V naši TOZD imamo sa- I. KNJIGA Brvi Jel: IIMll J N V DOIOCM: Drugi del: UKU/UI NOI-KONOMSKI ODNOSI DL I AVCI.V V ZDRliZI NI M 1)1:1.IJ I. poglavje: Odnosi pii pnJoluvanju dohodka I. 4. Vndohivanjc aonouKa iz uiugui nmuivov d. oddelek: Diužhcnockonoinski položaj delovnih ljudi, ki osebnim delom samostojno opiuvijajo poklicno dejavnos II. jioglavje Odnosi v delitvi in i.i/|x>iv|.tnju dohodka I. oddelek: Ugotavljanje dohodka - "J.l. l. l ...... ‘ TEMELJNE določbe 1. člen Delavci pn uresničevanju svojega vladajočega položaja v zd delu in družbi upravljajo svobodno, ne posredi* o in enako; odnosih demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti vernosti svoje in celotno družbeno delo v organizacijah zd dela, drugih samoupravnih organizacij ali in skupnostih ter v celoti. Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v zc delu zagotavljajo, da upravljajo delavci na podlagi pravice de ličnimi sicdstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovorne produkcijskih sicdstcv in drugih sredstev družbene reprot družbeni lastnini v svojem, skupnem in splošnem družbene ir svoje delo, pogoje in rezultate svojega dela. P ti urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri usklajevanju, nju in diužbenem planiranju v združenem delu so delavci 1 tudi ptek svojih delegacij in delegatov v skupščin ali družbei nih skupnosti v okviru svojih z ustavo, zakonom in statuton nili pravic in dolžnosti. 2. člen Temelj socialističnega samoupravno združenega dela so: oblast delavskega razreda in vseli delovnih ljudi; - dnižbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje koli sistem podrejanja človeka in izkoriščanja tujega dela ir pravljanjcm odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljuc dukcijskih sredstev in drugih pogojev za delo in rezultatov r tavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v del voda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih ti omogoča vsakomur, da se pod enakimi pogoji vključi v zdru mouprnvni sporazum, ki določa merila delitve ustvarjenega dohodka in ga bo potrebno dopolniti po sprejetju tega zakona. V skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom razporejajo delavci temeljne organizacije čisti dohodek za: - osebne dohodke - skupno porabo (sklad skupne porabe) - razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) - ustvarjanje in obnavljanje rezerv (rezervni sklad). Osebni dohodki se delijo po merilih, ki so dogovorjeni s odd odd OSNUTEK ZAKONA 1.1 O ZDRUŽENEM DELU Jela samoupravnim sporazumom. Osebni dohodek delavca se oblikuje po rezultatih njegovega dela in po njegovem osebnem prispevku k povečanju dohodka temeljne organizacije (z njegovim živim delom in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi). Med letom prejemajo delavci mesečne akontacije osebnih dohodkov, ob končnem obračunu pa se mora vsakemu delavcu pismeno vročiti končni obračun njegovega osebnega dohodka, ki mora vsebovati* - skupni znesek osebnega dohodka, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva zn osebne dohodke , - znesek sredstev/žn osebne do, hodke, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena zn zagotavljanje skupnih potreb, izkazan po namenih, - znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena zn splošne družbene potrebe, - znesek dela sredstev skupne porabe iz čistega dohodka, obračunan na delavca po osnovah in merilih določenih e samoupravnim sporazumom, - znesek čistega osebnega dohodka. Po dosednnjih predpisih mora delavec dobiti tak obračun mesečno, razen podatka po četrti alineji. Zakon torej ne govori več o bruto in neto osebnem dohodku, pač pa o delu osebnega dohodka, ki ga Je delavec prinpevnl za skupne potrebe, oziroma splošne družbene potreb" ter o čistem osebnem dohodku, ki ga Je delavec prejel na roko. Zakon tudi v 123. členu določa kazalce, po katerih mora vsaka temeljne organizacija izkazovati rezultate dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Takega določila doslej ni bilo. Ti kazalci so: - dohodek na delavca - dohodek v primerjavi s povprečno uporhbljenimi sredstvi - čisti dohodek na delavca - akumulacija v primerjavi z dohodkom - akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom - akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi - osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca - čisti osebno dohodek na delavca. Zakon še nadalje vnebuje določila o obvezni sestavi tromese-čnih periodičnih obrnčunov in zaključnem računu. Če temeljna organizacija ne more zagotoviti sredstev/io osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma in sredstev za minimalno akumulacijo, morejo sprejeti program ukrepov za odstranitev motenj, ki so povzročile neustrezen rezultat poslovanja. Pravice, obveznosti in odgovornosti organov družbeno političnih skupnosti pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka. Organi družbeno političnih skupnosti morajo v okviru svoje pristojnosti ustvarjati pogoje, da se na samoupravni osnovi čimbolj usklajeno in stabilno razvijajo odnosi pri pridobivanju dohodka v združenem delu ter da uskladijo posebne interese v temeljni organizaciji z njihovimi skupnimi interesi, izraženimi v samoupravnih sporazumih in drugih aktih. Osnutek zakona nnproj podrobneje razčlenjuje kako di-užbeno politične skupnosti začasno omejujejo pravice delavcev v temeljni organizaciji in kako ukrepa, če pride organizacija združenega dela v izjemne ekonomske težave. Medsebojna razmerja V tovarni ZMAJ imamo medsebojna razmerja urejena n samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. V bodočo bodo temelji zn urejanje medsebojnih razmerij v / na ni edn Ja streti / Politični aktiv Jo razpravljal o osnutku zakona o združenem delu na£' glas 3 široka akcija tovarni urejeni s samoupravnim sporazumom o združevanju delavcev v temeljno organizacijo. Te temelje bomo morali podrobneje razdelati v samoupravnem splošnem aktu - po vsej verjetnosti bo to pravilnik s katerim bomo urejali medsebojna razmerja. Termin "medsebojna razmerja" bomo zopet zamenjali z "delovnimi razmerji". Tako kot sedaj, bo moral delavec ob sklenitvi delovnega razmerja pismeno izjaviti, da je seznanjen s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in samoupravnim splošnim aktom - pravilnik - s katerim se urejajo medsebojna razmerja. Smatramo, da v bodoče ne bomo imeli več sveta za medsebojna razmerja ampak samo delavski svet in ustrezne komisije. 0 medsebojnih razmerjih bi odločal delavski svet in to ločeno zn Ljubljano in obrat Šentvid. V splošnem aktu bo pomembno poudariti, da jo delavec v skladu s predpisi lahko razporejen na vsako delovno mesto oziroma nn vsako nalogo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti. Takšna stališča že dosedaj niso bila sporna, vendar smo v praksi pogosto naleteli na težave in odpore. še posebej bomo morali povdariti določilo lf>4. člena osnutka zakona, ki govori, da ima delavec pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupano mu delo in naloge in Je dolžan upoštevati določeno delovno dieciplino in je zn takšno ravnanje tudi odgovoren. Spoštovanje delovne discipline Je še posebej aktualno,zato bomo morali do tega vprašanja zavzeti v našem aktu ustrezno stališče. V precejšnji meri bomo korigirali določila, ki urejajo delavčevo disciplinsko in materialno odgovornost v tovarni. Predvsem bomo morali odpraviti revizijo sedaj predvidenih hujših kršitev delovnih in drugih obveznosti in jih uskladiti s kršitvami, ki so predvidene v osnutku zakona. Za hujše kršitve se kot nove oblike disciplinskih ukrepov uvaja, denarna kazen, ki bo lahko izredno uspešen instrument v preprečevanju nekaterih vrst kršitev delovne discipline v tovarni. Zanimivo Je dejstvo, da bodo v bodoče v disciplinski kotai-siji sodelovale tudi osebe izven temeljne organizacije. V bodoče bomo morali v večji meri upoštevati stališča sindikata in upoštevati njegovo mnenje v disciplinskem postopku. Glede prenehanja delovnega razmerja zakon ne prinaša veliko novih rešitev. Važno Je poudariti določilo ki pravi, da če pride TOZD v ekonomske težave zaradi česar delo določenega števila delavcev ni več potrebno, lahko delavci odločijo, da tistim delavcem, ki so s svojim neodgovornim odnosom pri delu povzročili, da Je TOZD prišla v ekonomske težave, preneha delovno razmerje. Osnutek tudi predvideva, da delavcu, ki ni zmožen opravljati dela na '"V” Ifffgff pravica in dolžnost svojem delovnem mestu, preneha delovno razmerje, če noče delati na delovnem mestu, ki ustreza njegovi dejanski sposobnosti. Z zakonom sta določeni dve novi obliki prenehanj a delovnega razmerja po zakonu: če delavec ne podpiše samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v temeljni organizaciji in č»izpolni pogoje za pokojnino. Odločanje delavcev Osnutek zakona podrobneje razčlenjuje ustavna načela, ki govorijo o odločanju delavcev, nekatera vprašanja pa nam prepušča, da jih uredimo sami s statutom ali samoupravnim sporazumom o združitvi. V aktih bomo morali poudariti pravico in dolžnost osebnega izrekanja, kajti v vsakodnevni praksi se nam že prepogosto dogaja, da se nekateri delavci nočejo izreči o neki odločitvi (lažna nevtralnost, mlačnost, oportunizem, nezainteresiranost -delavci na zborih delavcev pogosto ne dvigujejo roke ob glasovanju o neki odločitvi. Osnutek zakona še posebej poudarja odločanje.,z refe-rednomom in na zborih delavcev. Zakon določa primere o katerih se odloča z referendumom, nam pa dopušča možnost, da v statutu predvidimo takšno odločanje še za druge primere. Ocenjujemo, da pri uresničevanju določil v neposredni praksi ne bomo imeli težav, saj smo že sedaj vse pomembnejše odločitve sprejemali na zboru delavcev. Vprašanje pa je, kako bomo uspeli realizirati določila o referendumu, kjer je sigurno veliko odprtih vprašanj . Pred nami je veliko napisanih razprav o osnutku Zakona o združenem delu. Priprave za tolmačenje osnutka Zakona o združenem delu so skoraj pri kraju. Natiskane so brošure in razna dodatna tolmačenja. Glede na velike predpriprave in rojevanje tega osnutka Zakona o združenem delu, ki smo ga vsi težko pričakovali lahko trdimo, da ga je ves demokratičen svet sprejel pohvalno a pripombo, da tako napisanega zakona v korist delavca še ni imela nobena država. Naj se ne čudimo, če bodo nekateri sindikati v svetu povzeli ta Zakon in ga prilagodili svojim okoliščinam. Ta Zakon je sedaj pred nami in naša naloga je, da ga vsaj pre-čitamo, da kar nam ni jasno označimo in na razpravi vprašamo in dajemo pripombe. Nalogo o realizaciji javne razprave sta pre- Zakon nam dopušča tudi časovno in krajevno ločeno odločanje -če je to učinkovitejše in racionalnejše - kar je važno glede na ločenost obrata Šentvid in Ljubljane. Dalje dopušča možnost, da se zbori delavcev organizirajo po manjših organizacijskih enotah, če je to racionalnejše - torej bomo lahko obdržali našo obliko sklicevanje zbora delavcev po delovnih skupinah, ki je za nas ugodnejša in bolj učinkovita (majhen prostor, delo v izmeni ...) vzela sindikat in Zveza komunistov. Njihova dolžnost je, da Zakon tolmačita kot se to zahteva in nudita vsa pojasnila delavcu - samoupravijalcu. Govorimo, da je to Zakon ali Uotava v malem za našega samoupravi jalca. Dokaj žalostno pa se ugotavlja, da ga ta niti ne prečita kaj šele da bi o Zakonu razpravljal. Dolžnost vseh članov ZK je, da Zakon o združenem delu v okviru svoje OOZK proučijo, ga dalje tolmačijo in dajejo svoje pripombe. Zakaj ravno člani ZK? Saj nismo pozabili na sklepe in smernice X. kongresa ZKJ, ki bazirajo na temeljih Ustave. Ravno tako sklepi šeste seje CK ZKS zajemajo naloge komunistov pri obravnavi osnutka Zakona o združenem delu. /Sklepi so bili objavljeni v / naslednja stran / V naših aktih - statutu bomo morali zagotoviti čvrsto povezavo med delegati in delovno sredino, saj zakon ne loči več med neposrednim in posrednim odločanjem - vse oblike odločanja morajo biti neposredna dejavnost vsakega delavca. Posebno pozornost bomo morali posvetiti pri opredeljevanju funkcioniranja celotnega delegatskega sistema v TOZD, DO in SOZD. pravica in dolžnost prilogi Komunista St. 2o, dne 17.5.1976/. Cit.: "1.Komunisti moramo biti pobudniki , organizatorji in usmerjevalci celotne družbeno politične aktivnosti v javni razpravi... 2. Komunisti moramo a svojim delovanjem v sindikatu in SZDL zagotoviti, da bo z idejnopolitičnimi temelji zakonskih rešitev, s pravo vsebino zakonu ter s temeljnimi vzroki obstoječih družbenih.protislovij seznanjen najširši krog delavcev in delovnih ljudi... 3. Komunisti moramo ob konkretnem opredeljevonju posameznika do idejnopolitične zasnove Zakona v celotni javni razpravi z uresničevanjem svoje družbenopolitične odgovornosti na osnovi sklepov 5. seje CK ZKS redno in kritično preverjati dosežene rezultate ter na podlagi ocen odkrivati in prepoznavati nosilce in pojave, ki ovirajo in preprečujejo prizadevanja za odpravo nasprotij, v katera sta vpeta odtujeno družbeno ekonomski položaj in vloga delavcev in delovnih ljudi ..." Iz izvlečkov sklepov šeste seje CK ZKS je jasno, kakšne so odgovornosti članov ZK, zato poglejmo kaj pravi v zvezi z Zakonom Dušan Pogdanov, podpredsednik sveta ZSJ v svojem referatu: Cilj politične akcije organizacij sindikata v TCZD in OZD je hitreje premagovati zaostajanje in oklevanje v procesih združevanja. Delavec more dojeti, da je samo v dosledno uresničenih samoupravnih odnosih možno uveljaviti ustvar- jalnost in produktivno delo in da je samo tako realno pričakovati boljše in stabilnejše rezultate gospodarjenja, večji dohodek in višji življenski standard. Csnutek zakona opredeljuje združeno delo predvsem kot družbeno-ekonomski odnos. Torej gre za združevanje dela in sredstev v rokah delavca od materialnih pogojev in od re-zultatov dela. Takšen pristop opredeljuje tudi sistem organiziranosti dele. Osnutek zakona izhaja iz integracije združenega dela na ekonomskih osnovah in iz moči in položaja delavca, da v pogojih enakopravnosti in medsebojne solidarnosti obvlada proces družbene reprodukcije in razvoj družbe kot celote. Sistem organiziranosti mora delavcu omogočiti da odloča o vseh vprašanjih upravljanja dela in družbenih sredstev in da si na teh temeljih zagotovi materialni in družbeni položaj po ustavnih določilih. Po osnutku zakona je temeljna organizacija združenega dela vedno del delovne organizacije. Ona ne more obstajati izven de- lovne organizacije in ne more hkrati biti v sestavu več delovnih organizacij. Istočasno se temeljna organizacija združuje v sestavljene organizacije združenega dela samo prek delovne organizacije kot njen integralni del. Torej osnutek zakona ponovno uveljavlja delovno organizacijo kot obvezno obliko samoupravnega organiziranja združenega dela, oziroma kot samostojno samoupravno organizacijo delavcev povezanih s skupnimi interesi v delu in organiziranih v TOZD v njenem sestavu in kot enega izmed obveznih členov v verigi nadaljnjega združevanja delavcev v sistem združenega dela. Pri tem ne sme priti do dvomov o neodtujlivih pravicah delavca, ki jihle-ta uresničuje v TOZD in tudi ni možno od delavca od-tujeveti pravice, dolžnosti, dohodek in sredstva iz dohodka. Na drugi strani pa moramo hitro premagati pojmovanja, da sta položaj in vloga TOZD močnejša čim"labilnejši" so odnosi v delovni organizaciji. V bistvu gre za to, da so v nekaterih celicah ostvurjeni v osnovi pod- jetniški odnosi ali-da so prišla do izraza skupinsko lastniška pojmovanja. Takšni odnosi niso omogočali širše in neposrednejše udeležbe delavcev v samoupravljanju in razpolaganju z dohodkom pa tudi ne ustvarjanju večje kohezije v združenem delu. S tega stališča mora biti>vsaka izmed določenih oblik organiziranja združenega dela ne more giti sama sebi zadostna. Izkušnje kažejo, da združevanje dela in sredstev ni le ustavna dolžnost, temveč tudi objektivna nujnost, da bi združeno delo zavladalo nad celotno družbeno reprodukcijo in postalo prevladujoča družbena sila. Proces združevanja ne sme biti po panogah in teritorijih, ker je interes združenega dela širšega pomena. Združevati se je treba na osnovah prave skupnosti in trdnega delavsko razrednega interesa. V uresničevanju teh oblik samoupravljanja se v praksi pojavljajo problemi, zlasti v tistih organizacijah združenega dela, ki niso dosledno organizirane po ustavnih načelih. Da bi zagotovile ustavni koncept neposrednega odločanja delavcev, so mnoge organizacije določile preširok krog vprašanj o katerih' se odloča na zborih, ne da bi mislile na to, ali je to tudi uresničljivo. Zbori so velikokrat nepripravljeni. Ob predlaganju rešitev niso predoče-ni tudi učinki in posledice njihovega uveljavljanja. Zato se zbori delavcev lahko spremenijo v zaslon in sredstvo manipuliranja z demokratičnimi,.oblikami odločanja. Istočasno se delavski sveti ne upoštevajo kot samoupravni organi celo v pristojnostih, ki so jim normativno dane. S številnimi vpra5anji in pristojnostmi delavskega sveta so se ukvarjali zbori delavcev ali poslovodni organi, kar je vodilo do razvrednotenja vloge delavskega sveta, ki mu je dana z ustavo. Delavski svet je bil pogosto koridor za komuniciranje poslovodnih organov z zbori delavcev. Toda delavski svet je hrbtenica samoupravljanja. Osnutek zakona krepi vlogo delavskega sveta in določa odgovornost poslovodnih organov predvsem do delavskega sveta. Gre za pomanjkljivosti in probleme v delovanj’.!, zborov delavcev, za postavljanje referenduma , za neadekvatno delovanje samoupravnih organov. To je oviralo, da so se te samoupravne oblike uresničevale in uveljavljale v skladu z mestom in vlogo, ki jim jo daje ustava. Takšno prakso presegajo rešitve osnutka zakona, sindikat pa je odgovoren, da se le-te tudi uresničijo. Iz zapiskov dr. Vratuša lahko povzamemo njegova razmišljanja o Zakonu združenega dela, ki pravi: Ustava postavlja trdne osnove za nastajanje samoupravnega družbeno ekonomskega odnosa med delavci v materialni proizvodnji in delavci v dejavnostih, kakršne so: znanost, izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno skrbrsto. To pomeni, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje tudi v navedenih družbenih dejavnostih odločajo o sredstvih, ki so potrebna za zadovoljevanje potreb na teh področjih in za razširjeno reprodukcijo v njih. To pa zagotavlja družbenoekonomske in vse druge pogoje za kar največji tehnološki napredek in razvoj znanja. Nazadnje pa ustava osvobaja združenega delavca strahu, da bi lahko postal žrtev tehnološkega napredka, to je "tehnološki presek", če bo vlagal v razvoj in uvajanje moderne tehnologijo. Upam, da se bova zdaj slišala 1 Ustavno določilo je glede tega izrecno jasno. Delavec, dokler mu ni zagotovljeno drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikaciji, namreč ne more izgubiti dela v TOZD, če postane njegovo delovno mesto v tej organizaciji zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k povečanju produktivnosti dela, odvečno. Osnutek zakona o združenem delu razčlenjuje te postavke in natančneje določa pravice in obveznosti delavcev v takšnih okoliščinah, izhaja pa iz dejstva, da je tehnološki napredek eden izmed glavnih dejavnikov napredka, povezovanja, združevanja in integracije. Več določil je zlasti v delitvi dohodka, ki stimulira vlaganje v moderno tehnologijo. Eno izmed osnovnih vprašanj socializma, kot zgodovinske dobe v razvoju človeštva je kako doseči, da človeško delo postane bolj produktivno in bolj človeško, kot v kateremkoli dosedanjem družbenem sistemu. Z drugimi besedami, kako doseči, da proizvodne sile rastejo čim hitreje in da delovni človek čim popolneje obvlada pogoje dela in rezultate svojega in družt-benega dela v celoti, da vložena sredstva, to je minulo in tekoče delo, ki ga opravlja / naslednja stran / pravica in dolžnost delavec na svojem delovnem mestu, bodisi v proizvodnji materialne dobrine ali na drugih področjih družbenega dela, prispevajo k povečanju bogastva in blaginje vseh ljudi. Osnovni dejavniki za ustvarjanje takšnih pogojev so: svoboda, vzpodbuda in osebne materialna, moralna politično zainteresiranost delovnega človeka in njegova zavest, da je najkrajša pot za doseganje produktivnosti dela in odgovornem upravljanju z družbenimi sredstvi, v sistemu socialističnih, samoupravnih odnosov. Boj za produktivnost dela se nikakor ne sme omejiti no "delo po akordu", ki je tipično značilnost kapitalističnih proizvodnih odnosov, v katerih ima delovoc pr-avico prodajati svojo delovno silo, lastnik kapitala oz. sredstev za proizvodnjo, pa si s kupovanjem te delovne sile prilašča rezultate delo in ustvarja dobiček. V pogojih družbenega samoupravljanja je popolnoma drugače. Tu Ne utegnem. Moj mož bo do nadalJnega ni delodajalca niti delojemalca. Torej ni in ne sme biti niti najemniških odnosov, nitiizkori-šČanja človeka po človeku, na podlagi prilaščanja rezultatov tujega dela. V teh pogojih se pravice in odgovornosti ter cilji delovnega človeka ne izčrpavajo v zagotavljanju pogojev lastne reprodukcije - v ustvarjanju sredstev za življenje. Njihove pravice in odgovornosti se nanašajo na celotno družbeno reprodukcijo za vsestranski napredek in za stalno bogatenje odnosov med ljudmi s socialistično samoupravno vsebino, s krepitvijo svobode človekove osebnosti in procesom osvobajanja dela. Iz te skoraj neizčrpne problematike pa se p os tavlja jo tri vprašanja in sicer pokazatelji za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanje TOZDa merila za določanje osebnega dohodka in vloga sindikata kot organizacije delavskega razreda pri delitvi.Na podlagi družbeno ekonomskih kazalcev delavci primerjajo rezultate svojega dela in poslovanje temeljne organizacije združenega dela v tekočem obdobju z rezultati, ki so jih uresničili v ustreznem obdobju piejšnjih let in s cil- vsak večer doma . . . ji in nalogami, določenimi v načrtu temeljne organizacije, ter z rezultati, ki so jih ustvarile temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva, temeljne organizacije, ki opravljajo isto ali sorodne dejavnosti, samoupravne organizacije in skupnosti s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali dogovor o osnovah načrta samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma družbenopolitičnih skupnosti. V družbeno ekonomski vsebini dohodka, v njegovem ustvarjanju in delitvi se izražajo družbeno ekonomski odnosi v združenem delu, ki so zasnovani na družbeni lastnini in samoupravljanju delavcev. Za krepitev takšnih odnosov in obstoječe samoupravne prakse kot tudi za uresničevanje dolgoroč-nihsocialističnih samoupravnih ciljev je še naprej nujna, poleg splošne idejnopolitične vodilne vloge zveze komunistov in dejavnosti socialistične zveze kot najširše fronte vseh naprednih in demokratičnih sil, kar največja aktivnost sindikata kot organizacije delavskega razreda. Če bi lahko napisal kaj je kdo rekel, napisal, ali pa delal izvlečke iz osnutka Zakona o_ združenem delu. Kdo so zadolženi in kakšne so naloge posameznika v zvezi z zakonom je jasno, da največjo odgovornost nosijo člani ZK. Zelo pa bi bilo žalostno, če bi se zanimali in čutili odgovornost samo člani ZK ker samoupravna družba ne ločuje kdo je član in kdo ne. V tem zakonu nastopamo enotno kot delavci -samouoravljalci. če po gledamo tako, pa je jasno, da se moramo poglobiti v osnutek Zakona o združenem delu prav vsi, ker se zavedamo, da je to naš zakon napisan za našega delavca -samoupravijolca. Tone Orožim 9 nač glas prispevki iz osebnega dohodka Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata v tovarni Zmaj je na svoji seji sklenil da objavimo v našem glasilu "Naš glas" stopnje prispevkov na bruto osebne dohodke za leto 1976, ki so bile sprejete z družbenim dogovorom in objavljene v Uradnem listu SRS št. 8/76. Stopnje veljajo od 1. aprila 1976. Da bi si delavci lahko kontrolirali osebni dohodek med seboj, ker je neto osebni dohodek v letošnjem letu različen, odvisno od tega, v kateri občini delavec biva. Po obračunu za december 1976 bo vsak delavec prejel obračun osebnega dohodka za leto 1976, kjer bo razvidno koliko znaša njegov bruto osebni do- hodek in koliko je vplačal za posamezno interesno skupnost od svojega zaslužka. Doslej smo te obračune delali mesečno, in jih je delavec prejemal vsak mesec na posebnem obračunu. Ker je s tem precej dodatnega dela in stroškov je 10 00S sklenil, da finančno računovodski sektor obvesti delavce na koncu leta. PRIPIS: Za delavce s stalnim prebivališčem izven SR Slovenije veljajo stopnje prispevkov ljubljanskih občinskih skupščin. Pripravila: Meda Rom nasvidenje v Šentjerneju Za letošnjo udeležbo na proslavi dneva borca in dneva ISKRE se je prijavilo 4o delavcev Zmaja, od tega 11 delavcev iz Šentvida. Vsem udeležencem sporočamo, da bo odhod z avtobusom izpred Zmaja v soboto 3-julija 1976 ob 7. uri, za povratek pa se bomo dogovorili kasneje. Vsem našim borcem čestitamo k njihovemu prazniku, udeležencem proslave v Šentjerneju pa sončen dan in mnogo prazničnega razpoloženja. Uredništvo PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA 1976 OBČINA Telesna kultura Kultura Izobraže- vanje Socialno skrbstvo Otroško varstvo Zveza otroškega varstva Zdravstveno zavarovanje Pok. invalid, zavarovanje Prispevki skupaj LJUBLJANA (vse) o,62 i,n 4,96 o,71 o,49 2,88 7,32 12,7o 3o,79 DOMŽALE o,31 o,88 6,07 l,o4 o,69 2,88 7,32 12,7o 31,89 GROSUPLJE o,35 1,00 5,64 o,75 o,47 2,88 7,32 12,7o 31,11 KAMNIK o,27 o,98 5,96 o,61 o,39 2,88 7,32 12,7o 31,11 KOČEVJE o,25 o,92 4,43 o,35 o,32 2,88 7,32 12,7o 29,17 litija o,38 o,85 6,68 o,73 o,51 2,88 7,32 12,7o 32, o5 TREBNJE o,34 o ,86 6,51 1,16 o,46 2,88 7,32 12,7o 32,23 VRHNIKA o,4o o,95 5,16 o,67 o,76 2,88 7,32 12,7o 3o,84 ZAGORJE o,23 o,85 4,66 o,35 o,41 2,88 7,32 12,7o 29,4o 1 ■ VPISOVANJE IN ODPLAČEVANJE POGOJILA ZA NOVOGRADNJE, REKONSTRUKCIJE IN MODERNIZACIJE MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CEST V SR SLOVENIJI KOLEGA, NE BODI ZADNJI Skupščina Republiške ckupnosti za ceste jo aprcjela na svojem 9. rednem zasedanju dne 29.3-19?6, aklop o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. Sredstva nabrana s prodajo obveznic bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih cest in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976-19Sio na območju Socialistične republike Slovenije. Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije: - modernizirano 728 km makadamskih cest - ojačeno 601 km moderniziranih cest - rekonstruirano 216 km cest - na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest - zgrajenih 32 cestnih mostov - zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških pre-hovov in odpravljeno več črnih točk. Cilji srednjeročnega plana soi - dokončati Je treba začete poteze modernizacij in rekonstrukcij cest,začetih v srednjeročnem obdobju 1971-75. - za gradnjo, modernizacijo in rekonstrukcijo cest je prioriteto del določena na temeljih prometne varnosti, gradbene vrednosti, razvojne vrednosti in vrednosti ravnosti vozne površino cest (načelo dolžine), - pri gradnjah in modernizacijah cest Je upoštevana potreba mednarodnih cestno -prometnih povezav, - na območju vsake občine mora biti do konca srednjeročnega obdobja leta 198o moderniziranih najmanj 5° odstotkov regionalnih cest, - za hitrejšo modernizacijo cest na manj razvitih obmo- čjih in manj razvitih mejnih območjih se namenja 29 odstotkov vseh finančnih sredstev, predvidenih za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest celotnega območja SR Slovenije, - z naštetimi ukrepi in boljšim vzdrževanjem magistralnih cest in regionalnih cest bo povečana prometna varnost uporabnikov cest. Sredstva posojila kot dodatni vir bodo predvsem fiomagala premostiti primanjkljaj finančnih sredstev v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po ato, petsto, en tisoč in deset tiaoč dinarjev v skupni vrednosti din 9oo.ooo,ooo. Fizično osebe lahko vplačajo obveznice naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Vplačevanje Je pričelo 1. maja 1976. Fizične osebe, ki združujejo prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja svoje delo v organizacijah zdi-uženega dela in ostalih organizacijah, lahko vplačujejo obveznice ob izplačilu osebnih dohodkov. Obveznice se obrestujejo po lo-odstotni letni obrestni meri. Obresti ge obračunavajo in plačajo za nazaj, abgnem z glavnico. Posojilo bo plačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti), ki dospejo v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. V primeru, da vpis obveznic ne uspe, bodo vplačani zneski s 7,5 odstotno obrestno mero vrnjeni v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspe-Snosti. Ker se posojilo vplačuje lahko tudi v obrokih, se bo štel razpis posojila za uspešen, če bo vpisano najmanj 95 odstotkov od razpisanega zneska in če bo v roku za vplačilo prvega obroka vplačano najmanj 95 odstotkov njegovega zneska. Republiška skupnost za ceste in odbor za izvedbo Javnega posojila morata delavce v združenem delu in delovne ljudi sproti obveščati v sredstvih javnega obveščanja o poteku vpisovanja Javnega posojila in o uresničevanju programa razvoja in modernizacije cestnega omrežja v naši republiki. Uredništvo ugoden odziv V Zmaju smo začeli z vpisovanjem posojila za ceste 13. Junija. Tik pred zaključkom redakcije glasila Je poteklo teden dni vpisovanja, zato nas je zanimalo, kakšni so rezultati. Več točnih in podrobnih rezultatov bomo objavili v prihodnji številki glasila, tokrat pa le informacijo, da Je v Ljubljanskem obratu vpisalo 22J delavcev od 308 zaposlenih. Posojilo za ceste — varnejša vožnja .. . . ■ • .WWMUIM * illVip •m • svojim podplsum v •oblaetllo, da ta ml oUokl jujojo od mojih 00 V Šentvidu Je vpisanih dobra polovica. Velja po takoj pripomniti, da Je nekaj delavcev na dopustu ali bolniškem staležu, vendar Jih Je še precej in to v obeh obratih, ki se se niso dokončno odločili. -Ur. zmaj, croatia, tesla - skupna izhodišča ? V zadnji številki glasila smo pod gornjim naslovom že pisali o začetnih pogovorih predstavnikov vseh treh jugoslovanskih baterijskih tovarn o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Tokrat pa vas informiramo o nadaljnjem poteku dogodkov. - Ur. Na sestanku komisije za tesnejše sodelovanje baterijskih tovarn, ki je bil 25.4.1976 v Ljubljani, je bilo dogovorjeno, da vse tri tovarne pripravijo natančnejša pismena stališča, ki bodo služila kot osnova za izdelavo ekonomskega elaborata o združevanju. Naslednji sestanek Je bil dne 21.5*1976 v Ljubljani in vam v zvezi z razgovori podajamo krajše poročilo. Uvodoma je tovariš Barišič podal nekaj misli o preteklem sodelovanju in integracijskih procesih med Croa-tio in Zmajem. Poudaril je, da smo bili baterijski proizvajalci v preteklosti preveč orientirani na vlaganja v lastne kapacitete, premalo pa smo se dogovarjali. Sodelovanje v grupaciji je bilo sicer dobro,dejstvo pa je, da danes naše kapacitete presegajo potrebe na trgu baterij. Prišli smo v situacijo, ko vse tri tovarne poslujemo na meji rentabilnosti. To je dovolj velik razlog, da razmišljamo o tesnejšem sodelovanju in s skupnimi močmi racionaliziramo proizvodnjo in zmanjšamo stroške. Predstavniki ^roatie so na sestanku podali stališče, da je njenim delovnim ljudem v absolutnem interesu zagotovitev dolgoročnega sodelovanja na vseh področjih dela med tovarnami ZMAJ - CROATIA - TESLA. Predlagali so, da se to medsebojno sodelovanje realizira v dveh etapah: 1) model Samoupravnega sporazuma (združevanje v skupnost organizacij združenega dela - takšno možnost predvideva osnutek zakona o združenem delu - 566. člen) 2) model Združevanja dela in sredstev (združitev v delovno organizacijo v okviru ZP ISKRA ali izven nje). Takšno postopnost so predlagali iz razloga, ker se Croatia trenutno nahaja v procesu združevanja dela in sredstev znotraj zagrebške elektroindustrije. S takšnim samoupravnim sporazumevanjem bi regulirali naslednja vprašanja: - ustanovitev skupne blagovne znamke - ustanovitev adekvatne prodajne organizacije znotraj tovarn in v državi - delitev trenutnega proizvodnega programa (leclanche) od 1.1.1978 dalje - natančen dogovor o ugotavljanju in delitvi dolgoročnega programa razvoja na področju ostalih kemijskih izvorov energije. Navedeni predlog bi morala analizirati in obdelati mešana strokovna skupina do 1.7.1976. To delo so predstavniki Croa-tie smatrali kot trenutno najpomembnejše, zato so predlagali maksimalno intenzivnost in odgovornost. Predstavniki TESLE so izjavili, da delavci tovarne in družbeno politične organizacije podpirajo združevanje baterijskih proizvajalcev. Tesla je izvedla sanacijski postopek in ima trenutno pokrite izgube. Njena nadaljnja skrb pa je bodoči obstoj in razvoj tovarne. Vse njene probleme bi lahko strnili v naslednji ugotovitvi: majhna proizvodnja, slabo izkoriščene kapacitete, majhen plasman na trgu in veliki stroški. Tudi Tesla se vključuje v integracijske procese elektroindustrije v Zagrebu, zato so njihova gtali-šča identična s stališči Cro-atie. Predstavniki tovarne ZMAJ smo vztrajali na našem prvotnem predlugu, da se baterijski proizvajalci združimo v delovno organizacijo v okviru ZP ISKRA, ker smatramo, da samo takšen model združevanja dela in sredstev zagotavlja trdno sodelovanje in uresničitev postavljenih ciljev. Po daljši diskusiji in izmenjavi stališč so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. ZMAJ konsultira ISKRO o SE ŽELIMO IZOBRAŽEVATI ? predlogu postopnega združevanja na podlagi samoupravnega sporazuma - združevanje v skupnost organizacij združenega dela. 2. Delovna skupina, ki Jo vodi tov.Noe, izdela koncept skupnega komercialnega poslovanja, ki vključuje tudi skupno proizvodno znamko. 3. Formira se delovna skupina za razvojno področje, ki bo pripravila predlog delitve obstoječega in bodočega programa. t\-. Na osnovi zakonskih predpisov se istočasno pripravi koncept nove organizacije in model samoupravnega sporazuma. Naslednji sestanek skupne komisije bo po 2o.6.1976. Smatramo, da bi na osnovi predlogov posameznih strokovnih skupin lahko pričeli z izdelavo elaborata. F.Smolič V dneh od 26.5. do 2.6. se je v prostorih noše menze zvrstilo pet predavanj, z namenom, da se vsaj deloma izobrazi člane kolektiva, ki so bili za to zainteresirani. Predavanja so bila namenjena mladim iz OOZSM, članom sindikata in članom COZK. Predavali so pri« znani predavatelji iz delavske univerze Boris Kidrič, naj naštejem nekaj imen: Mozetič Damjan,dipl.pravnik, Anžič Andrej,dipl.soc., Sladič Franc,dipl.poli tolog in Brand Neven,dipl.politolog. Predavanja so bila časovno in vsebinsko zelo zanimiva. Obravnavala pa so naslednja področja našega družbeno političnega vsak-: danjikas utrjevanje samoupravlja- nja in uresničevanje ustave v združenem delu, družbeno bistvo delegatskih odnosov in delegatskih razmerij, vloga subjektivnih sil, družbena samozaščita in ljudska obramba, politika neuvrščenosti in mednarodni odnosi. Mislim, da je vsak član našega kolektiva med temi predavanji našel nekaj zase - temo, ki ga je še posebej privlačila in zanimala. Zato je mogočo vprašanje , zakaj tako majhna udeležba, popolnoma na mestu. Kljub dokaj široki in masovni propagandi je včasih no predavanjih sedelo samo deset slušateljev! Verjetno pa v našem Podjetju ni človeka, ki bi mu dopolnilno izobraževanje v toki obliki ne koristilo? Zdi se mi, da vsi ti pokazatelji kažejo na premajhno zavest in nezainteresiranost večine članov kolektiva za današnjost in prihodnost. Jalovi so vsi izgovori, češ da nismo vedeli in tudi pozni pomladanski meseci ne bi smeli biti opravičilo za tako početje! Vsa pohvala pa gre organizatorju tega izobraževanja. Tovariš Smrdel Aleš se je po svojih možnostih najbolje potrudil, da bi izobraževanje uspelo. Šal pa smo ga s svojim neodgovornim odnosom nemalokrat spravili v močno zadrego. Ostane nam le blago upanje, da temu v bodoče ne bo tako. Osat Predstavniki tovarn Croatie in Tesla na razgovorih v Zmaju, kjer so razpravljali o možnostih tesnejšega sodelovanja in povezovanja imate nove Na podlagi 67. člena statuta Iskra - tovarna baterij Zmaj, Ljubljana, sklepa zbora delovne skupnosti o formiranju posebnega nagradnega sklada za najbolj uspele inovacijske predloge in rešitve ter na podlagi sklepov delavskega sveta z dne 11.4.1975 je delavski svet Zmaja na seji 17. maja letos sklenil, da se za nadaljnjih 12 mesecev obnovi INTERNI NATEČAJ za nagraditev najbolj uspelih predlogov in rešitev, ki se nanašajo na: - zamenjavo uvoženega materiala z domačim, - zamenjavo materiala, dela, oblike ali konstrukcije, ki ob nespremenjenih lastnostih izdelka pomeni pocenitev, - spremembe proizvodnega procesa tako, da bo manj porabljenih ur in dosežen enak ali večji efekt, - predloge za uvedbo novega ali spremenjenega proizvoda, ki bo v kratkem ali daljšem času povečal (obseg) dohodek podjetja, - mehaniziranje ali avtomati-ziranje ročnega dela na katerikoli operaciji, če bo doprinesel v daljše* obdobju boljši efekt, - predlogi, ki bodo v katerikoli pripravljalni službi (režija) racionalizirali delo tako, da bo možno prihraniti oziroma zmanjšati ure dela, - ukrepi, ki bodo zmanjšali izmet, - predlogi za boljše vzdrževanje strojev (pocenitev izdelave rezervnih delov, manjša ideje ? obraba delov, zmanjšanje časa popravil itd.), - prihranki pri vseh vrstah energije (goriva za ogrevanje, električne energije), - tehnološke rešitve, ki bodo pripomogle k boljši izrabi vloženega materiala v baterijah (cink, el. mangan) ali ki bodo ob enakih lastnostih baterij zahtevale cenejše materiale, - predlog programa za premostitev izgub zaradi omejitev električne energije, - predlogi za boljšo izrabo delovnega časa. Višina nagrad: I. nagrada 3°.000 din II. nagrada 2o.ooo din III. nagrada lo.ooo din V primeru, da predlogi oz. re- šitve ne bi bili primerni in povsem v skladu z natečajem, se lahko komisija tudi odloči, da vseh nagrad ne razdeli. V tem primeru se neizkoriščeni del nagradnega sklada prenese v naslednje 12 mesečno obdobje. Temeljni cil.1l in kriteri.il internega natečaja so z Zainteresirati in vključiti v inovacijsko delo čimvečje število delavcev iz neposredne proizvodnje in režije. Kriteriji, ki jih bo komisija enakopravno presojala so: - izvirnost - vloženi trud - težja pristopnost avtorja do virov informacij, - hitra možnost aplikacije - višina prihranka - nepoklicno ukvarjanje avtorja s predloženo rešitvijo, - pomembnost učinka za čim širši krog. Nagrada je enkratna in se izplača iz posebnega fonda za te namene, ki znaša 60.000,00 din. Nagrada po tem natečaju se smatra kot odkupnina oz. odškodnina za inovacijo. Nagrajeni predlogi oz. rešita ne izključujejo v ničemer istočasne, pretekle ali bodoče prejemke za tiste inovacijske dosežke, ki se obravnavajo po Pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih tehničnih predlogih. Prednost imajo tisti predlogi rešitve, ki so v praksi čim-prej uporabljive. Avtorstvo predloga oz. rešitve je zaščiteno v smislu zunanje in notranje zakonodaje o teh vprašanjih, ne glede na izplačilo nagrade. Strokovna samoupravna komisija, ki bo suvereno izbrala inovacijske predloge oz. rešitve za nagraditev in jih dala v upravno odločanje o izplačilu nagrade delavskemu svetu, je bila imenovana s sklepom delavskega sveta z dne 11.4.1976 z mandatom 12 mesecev. Mandatna doba se članom komisije podaljša do 3o.9.1977» Pravice in dolžnosti komisije: - v delu je popolnoma samostojna, - predloge oz. rešitve sprejema preko predsednika komisije, - glede strokovnega preverjanja se lahko poslužuje katerekoli strokovne službe ali strokovnjaka, - obdelavo prejetih predlogov oz. rešitev mora komisija 14 naš glas uresničena je pozabljena ideja Tako malo Let je minilo, odkar smo prenehali "odkuhavati" baterijske člene, pa smo kljub temu že pozabili na to svojevrstno tehnološko fazo pri formiranju baterijskih členov zaredi uvedbe novejše tehnologije paperlined. Kjer pa to ni bilo mogoče zaradi maloserijske proizvodnje različnih tipov elementov, je naš razvojni oddelek rešil geliranje zunanjega elektrolita po "hladnem" postopku. Bilo je neksko pred petimi le«-ti, ko smo uvedli dvokomponen-tni elektrolit. Klasičnemu notranjemu elektrolitu smo dodali izvršiti do 30.9.1977, - komisija sme in mora vse strokovne nejasnosti najprej razčistiti z avtorjem, - naloge poedlnih članov komisije se razdelijo na sestanku ko predsednik seznani komisijo o prispelem predlogu oz. rešitvi. - komisije dela neodvisno od strokovne komisije katera obravnava predloge po Pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih tehničnih predlogih v tovarni Zmaj, - delo komisije je javno. Nagrade se morajo izplačati najkasneje v 2 mesecih po odločitvi o izbranem inovacijskem predlogu oz. rešitvi. V poštev pridejo vse vloge, ki bodo izročene komisiji od 15. februarja 1976 do 15. februarja 1977. trdilec v določenem razmerju, temeljito premešali, prelili v vrč in dozirali čaše. Pri vsem tem pa so nastopile različne težave zaradi neenakomerne količine. Saj delavki ni bilo omogočeno točno odmeriti zahtevano količino elektrolita, zato ga je morala dodajati ali odvzemati. Ker pa se je omenjeni elektrolit hitro strjeval, ga je bilo treba pogostokrat ponovno pripraviti, že deloma strjen v posodi je postal neuporaben in smo ga zavrgli. Celoten problem okrog doziranja je nekaj časa opazoval Azinovič Stojan in porodila se mu je ideja za rešitev, Kako, mi je Azinovič povedal naslednje : "Takrat sem dal idejo, da bi izdelali dvojno črpalko za doziranje ter uvedbo istočasnega mešanja. Prijavo s priloženo skico o tehnični izboljšavi sem oddal že 197o leta. Kar zadeva samo mešanje - homogeniziranje elektrolita, so bila takrat izražena različna mnenja za in. proti. Svetovali so mi, da bi moral v izstopni šobi montirati mešalec - mikser. Vsa zadeva je končno šla v pozabo in celo v arhivu inovacij ni nobenih dokumentov. Ko pa sem bil pred dvemi leti premeščen iz Čentvida v Ljubljano v razvojni oddelek na delovno mesto konstruktor, sem spet začel razmišljati o tej ideji. Začel sem najprej z risanjem naprave, kar pa zadeva homogenizacijo elektrolita, eem se pred tem temeljito pogovoril e fiziki in kemiki. Za lansko leto 1975 sem napravo predložil v planu investicij. Ideja je bila končno realizirana. Nova naprava je bila dana v proizvodnjo v začetku letošnjega leta. V tem trenutku je treba le še povečati tesnenje pri nekaterih spojih. Vsekakor pa je poleg hitrejšega, enakomernejšega doziranja in zmanjšanja količine odpadnega elektrolite in še nekaterih dobrih lastnosti dosežen tudi boljši estetski videz, kar tudi mora ustrezati značaju tovarne baterij." My Naprava za doziranje dvokomponentne ga elektrolita. Ideja in konstrukcija Azinovič Stojan samoupravni nadzor v V mesecu marcu, bolje 2.III. je bila prva seja Odbora za samoupravni nadzor Občinske Zdravstvene skupnosti /OZ5/. Sestavlja jo 9 členov, delegati so iz raznih delovnih organizacij mesta Ljubljane. Tudi naš kolektiv ima svojega predstavnika in sicer Bolte Metoda. Člani odbora so se opredelili za enega člana, kibi prišel iz zdravstva; predlog za delegiranje so poslali na Občinsko zdravstveno skupnost. Ta odbor za samoupravni nadzor Občinske zdravstvene skupnosti je čisto nova institucija /družbeno priznana oblika/ katere člani morajo imeti širši vpogled nad dejavnostjo, kakršna je zdravstvo. Zato je potrebno in nujno, do se oblikuje sodelovanje s sodelavci v tovarnah, ustanovah, šolah ter občani in krajani. Vse to pogojujejo neposredno problemi, kakršni se porajajo v ambulantah, zdravstvenih domovih, bolnicah ter povsod, kjer je organizirano zdravstvo. Dolžnost člana odbora je predvsem ta, da vse svoje vtise, predloge drugih in pripombe, neposredno posreduje naprej, Odbor za samoupravni nadzor pa soodloča po danih informacijah, se zanima in preverja podatke ter končno tudi ustrezno ukrepa. Rad bi navedel nekaj podatkov, kako naj Odbor dela, kako naj pristopi do problemov ter podobno. Odbor naj se vključi v postopek oblikovanja in sprejemanja statuta skupnosti, pri tem naj zlasti skrbno proučuje, če je predlog statuta v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zdravstvene skupnosti ter če so rešitve v njem take, ki dajejo jamstvo, da bo lahko vsakdo na kolikor mogoče enostaven način prišel do pravic, ki mu gredo po zakonu in po samoupravnih sporazumih. Poleg tega naj odbor pazi, da bo statut sprejet na tak način in po takem postopku, kot 'mora biti. Delavcem v temeljnih organiza- - PRIDI NA PIVO I - NIMAM ČASA, SEM V BOLNIŠKI zdravstvu cijah ter občanom, omogočiti, da se obračajo no odbor za samoupravni nadzor, naj odbor razmisli in določi kraj oziroma mesto ali konkretnega /določenega/ človeka v TOZD-u ali OZD, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in podobno. Tam se bodo zbirale pripombe, ugovori, pritožbe, predlogi delavcev ter ostalih občanov. Trenutno so splošni druSD eni problem izostanki z dela, v občinah, regijah inirepubliki. Vzrokov za ta pojav je veliko. Med njimi je tudi ta, da je zdravstvo ob uresničevanju njegove preventivne dejavnosti ter vloge zdravstvenega prosve-tljevanja hkrati pripravilo ljudi do razmišljanja, do morajo prazvzaprav za neko najmanjšo težavo, ki jo začutijo na zdravju, iti k zdravniku, in to ne k splošnemu /kateremu več dosti ne verjamejo/ pač pa k specialistu itd. Z izostanki z dela se bodo morali ukvarjati tako odbori zo samoupravni nadzor zdravstvene skupnosti kot ^ tudi organi za samoupravno delavsko kontrolo v zdravstvu, v drugih OZD in delovnih skupnostih, kajti del izostankov z dela, je tudi posledica nedoslednih zdravnikov kot tudi posledica raznih špekulacij, izsiljevanja ter podobno s strani zavarovancev. Veliko je govoric o tako imenovani "črni praksi" v zobozdravstvu na eni strani, po drugi strani pa se sliši, da nekatere zobne ambulante ne sprejemajo vabi in pričakuje vas pacientov. Tak primer je trenutno ambulanta tičnik". Vse to kaže, da tu nekaj ni v redu, nujno bo treba angažirati ae, še zlasti zato ker je znano, da so nekatere zobne ambulante pripravljene nuditi storitve tistim kolektivom, ki take storitve dodatno plačujejo, po posebnih pogodbah. To pa kaže, da nimamo le opravka z nezakonito, pač pa tudi z legalno /zakonito/ "črno prakso". Med ostalimi nalogami je potrebno slediti in se udeleževati sej skupščine zdravstvene skupnosti, njenih zborov, izvršnega odbora ter drugih organov. Videti kakšni sklepi se tam sprejemajo in kako se uresničujejo. Člane odborov za samoupravni nadzor bo treba ustrezno usposobiti. V nadaljnjem se vsa navodilu sprejemajo od Regionalnega odbora za samoupravni nadzor. Eden od problemov, ki ae kaže očitno, je vprašanje razvoja zdravstva ZD Center-Ljubljena, kajti znano je, da prostori v Kateri je ta enota, ne ustrezajo. Nenazadnje je treba videti, kako se prelivajo sredstva iz solidarnostnega fonda in drugo kti-ko je z delovnim časom zdravnikov, npr. ali ga maksimalno izkoriščajo, ali ustreza predvsem potrebam aktivnih zavarovancev itd. če sama dejstva govore in še vrsta drugih, da se bo treba pri konkretnem delu povezovati, dogovarjati z organi samoupravne delavske kontrole v gospodarstvu in zdravstvu. To so prva navodila, in prve informacije na tem področju. Kaj se bo naredilo, kako bo ta samoupravna zdravstvena kontrola potekala, boste pravočasno obveščeni. Bolte Metod Letošnji uradni začetek sezone 5. junija v našem počitniškem domu "Zatišje" v Savudriji je bil nekoliko hladen in zelo vetroven, zato pa je vse nared za sprejem prvih gostov, ao menili člani upravnega odbora na seji, ko so med drugim dokončno obravnavali zadnje podrobnosti organizacije združenega dela, kot je sedaj uradno priznana naša počitniška skupnoat. Na seji so obravnavali tudi o nadaljnji opremljenosti in razširitvi kapacitet in porajale so ae različne ideje. O vsem tem vas bomo informirali kasneje, ko bodo nakazane konkretnejše rešitve. Glavna letošnja sezona za Zmaja je v tem letu od 2o. juni-nija do lo. septembra, če sodimo po Številu prijavljenih udeležencev, saj so naše posteljne kapacitete v tem času loo odstotno zasedene, če nekaj let nazaj smo se trudili, da bi čimbolj izkoristili in zasedli razpoložljive kapacitete, tokrat pa se je moralo precejšnje število kandidatov preusmeriti na druga mesta ali drugo obliko letovanja. Vsem našim sodelavcem, ki bodo letošnji dopust preživeli v Ba-šaniji želimo mnogo sonca in prijetnega, sproščenega počutja. Ur. Pa še tof Vse sobe ao letos na novo prepleskane, očiščene pa so tudi odeje. Lepo bi bilo, da bi vsakdo pazil na inventar in skrbel za čistočo, kajti, za teboj pridejo Se drugi. Ob otvoritvi letošnje sezone je Zmaj poklonil počitniški skupnosti električno uro. Upravnemu odboru jo je predal direktor Zmaja Milan Slemnlk in še isti dan smo jo obesili v jedilnici nas servirnim oknom. iM-ii mi mm gradimo objekt zmaja V ponedeljek 7- junija ao si člani razširjenega strokovnega kolegija oglodali naše gradbišče v Stegnah, na katerem se več ali manj opravljajo že zaključna dela predvsem obrtniškega značaja. Razlago o namembnosti posameznih prostorov kot tudi nekaj strokovnih podatkov jim je posredoval Štok Žarko, pomočnik direktorja, ki je zadolžen za operativno vodenje in izvajanje investicijskih del. Nekateri izmed članov kolegija so bili tokrat prvič na gradbišču, odkar smo 9. decembra lani položili temeljni kamen. Slišati in videti Je bilo precej začudenja, češ, kako "ogromni" so prostori, prostorni in visoki. Treba pa Je takoj povdaritl, da se nam ddijo notranji prostori zato še toliko večji, ker smo navajeni in živimo v raznih tesnih sobah in delamo v sedanjih proizvodnih prostorih z nizkimi stropi in med številnimi stebri. Delavci polagajo armiran beton, ki bo podlaga za končno prevleko tlaka. Imamo tri osnovne rastre in sicer prvi, ki poteka vzporedno s cesto in predstavlja eno tretjino stavbe ter bo namenjen izključno vskladiščevan-Ju, bo zalikan beton, premazan s svetlosivim protiprašnim premazom, ostali dve tretjini stavbe pa bodo tla izvedena z epok-sidnim tlakom debeline 5 do 7 milimetrov opečno rdeče barve. Fasada je končana. Končni izgled daje grobi omet e fasadnim ob-rizgom skoraj bele barve. Notranjost stavbe Je razdeljena na pet prostorov ter dve pisarni in sanitarije. Na strehi so svetlobne odprtine v celoti obdelane, čakamo le še na kupole in predvidevamo, da bodo montirane takoj v začetku Julija. Če ne bo kakšnih nepredvidenih težav, bo naša zgradba končana v drugi polovici julija, kot Je že v začetku predvideval operativni plan. My Ogled notranjih prostorov *■ v ... - Montiranje okenskih okvirjev Predstavniki Zmaja na ogledu objekta v Stegnah 7. Junija letos Brušenje betonskega tlaka 18 NAŠ GIAS SREČNO ZA VOLANOM Depol pasta potuje iz Šentvida v Ljubljanski obrat k! baten«® Kamin Hudi vozi po potrebi najdaljše proge v Jugoslaviji. S svojim TAM-om je prevozil že preko 220.000 kilometrov brez generalnega opravila na stroju. 13. julij čestitamo ob prazniku šoferjev 13. julij , praznik Šoferjev Delo naših šoferjev poteka po ustaljenem, operativno se prilegajočim programom in kljub dinamiki v načinu dela brez nekih posebnosti, bi lahko podnaslovili 13- julij ko šoferji praznujejo svoj dan. V Zmaju se v tem času ni ničesar spremenilo razen, da imamo dva nova šoferja in dva avtomobila. Bicer pa se srečujemo s vsakodnevnimi težavami, kot so problem garažlranja, pranja, v zimskem času ogrevanja motorjev na dvorišču in e tem onesnaževanje zraka, ki sili v notranje prostore objektov in slično, je povedal vodja transporta Jakomin Milan. Pri tem pa Je poudaril, da v tej prostorski situaciji ni pričakovati izboljšav in da ja treba sprejemati stanje takšno, kakršno je. Sami šoferji se zavedamo, da so avtomobili povsod v napotje, kamorkoli jih postavimo. Vsak šofer v Zmaju ima načelno določene relacije vožnje, med njimi pa Je "dolgoprogaš" Kamin Rudi, ki po potrebi zapelje tudi v Skopje, Titograd, ali Split. Omeniti velja, da je s svojim 5 tonskim TAM-om prevozil že preko 22o.ooo kilometrov brez generalnega opravila na motorju. Kar je zelo razveseljivo slišati Je ugotovitev, da v minulem letu ni bilo nikakršnih nezgod. Naši sodelavci, ki so vsak dan za volanom: Jakomin Milan, kot vodja transporta Grojzdek Peter Grabnar Alojz Kamin Rudi Lipovec Janez Železnik Anton Pretner Vlado in v Pančevu: Križ Pavle Dimič Stevo ter v Splitu: Šemiz Aleksa. K tem pa še prištevamo voznika viličarja v Šentvidu. Vsem šoferjem ob njihovem prazniku želimo srečno vožnjo. baterijada je mimo del naše športne odprave. Tekmovanje v šahu ae je odvijalo v večji tišini, elišati je bilo le udarjanje po šahovski uri, a katero bo šahisti beležili čas igranja. Od naših šahietov ae je najbolje odrezal Slemnik, ki je premagal oba avoja tekmeca. Drugače so pa bili šahisti slabši Sola v Šentvidu pri Stični je nudila prostore za tekmovanja Strelci ao dobro narešetali tarče, toda vseeno so bili za nekaj krogov prekratki za osvojitev prvega mesta. Mo- ------->■ Gostitelj letošnjih baterijskih iger je bila naša tovarna. S pripravami na to vsakoletno srečanje smo začeli že pri planu delovnih sobot, ko smo planirali prosto soboto 22. maja za izvedbo bateriade. Da bi še bolj počastili 2o. letnico obstoja našega obrata r Šentvidu, smo se odločili, da te igre letos organiziramo v Šentvidu pri Stični. Šola v Šentvidu nam je ljubeznivo odstopila prostore za izvedbo športnih tekmovanj. Zato bi se tudi na tem mestu zahvalil ravnatelju osnovne šole Šentvid za vso pomoč pri izvedbi bateriade. 7 soboto zjutraj nas je pozdravil dež, ki je napovedoval nove probleme za izvedbo tega srečanja. Na srečo se je že ob osmi uri prikazalo sonce izza oblakov in nas organizatorje malo potolažilo. V šoli smo na hitro pripravili vse potrebno za svečani sprejem gostov iz Zagreba in Gospide. Pričetek tega srečanja je bil predviden ob 11. uri. Gostje iz Croatie so prišli v Šentvid že uro prej zaradi bojazni, da se tekmovanja ne bi zavlekla preko 15. ure, ko je bila po televiziji nogometna tekma Jugoslavije s Wels. Pri vhodu na igrišče za nogomet je vse sodelujoče pozdravljal 7 » dolg napis: Dobrodošli na Bateriadi. Po kratkem nagovoin in zakuski so s^žačela tekmovanja. Tekmovali smo v petih disciplinah: mali nogomet, streljanje moški, streljanje ženske, kegljanje in šah. Tekmovalci v kegljanju so takoj z avtobusom odšli v Grosuplje na keg- Nogometaši Zmaja na baterijadi ljišče, kjer so imeli svoj nastop. Tekmovanja v šoli so potekala po programu. Pri naših nogometaših je bilo po prvi izgubljeni tekmi a Croatio nekaj razburjenja, toda po drugi dobljeni tekmi s Teslo se je razburjenje poleglo. Gledalcev pa je bilo pri nogometaših največ, saj je kar precej mladine iz Šentvida ogledalo te privlačne tekme. Sodnik Rado je bil res po rasti najmanjši, je bil pa zato toliko bolj avtoritativen in je vse tekme brez večjih zapletov pripeljal do konca. Zato je dobil po tekmah in no slavnostnem zaključku več pohval za dobro vodev nje tekem. goče se je poznala odsotnost najboljšega strelca tovarne Podržaja, ki pa zaradi služenja vojaškega roka ni mogel okrepiti naše ekipe. Dobro pa sta se odrezala Alibego-vič Fadil, ki je tudi vodil celotno strelsko tekmovanje in Metod, saj sta med posamezniki zasedla tretje in četrto mesto. Pri strelkah se je odlikovala Brigita, saj je šla v korak z znanima Zagrebškima strelkama. Pa tudi Tatjana in Marija sta svoj nastop solidno opravili. Kegljanje je bil naš adut v teh športnih igrah, kar so naši kegljači na čelu z Bogo-tom dokazali in edini osvojili prvo mesto. Naš najboljši kegljač je bil Stane, toda vseeno ga je posamezno prehitel tekmovalec iz Gospida. Do tretje ure so bila vsa tekmovanja končana, pa smo nestrpno sedli pred televizor, da smo si ogledali nogometno tekmo Jugoslavija - Wels. Kes je bilo nekaj predstavnic ženskega spola nezadovoljnih, toda za večino udeležencev je bil pogoj, da jim pripravimo televizor in smo tej njihovi želji ustregli. Po tekmi smo se z avtobusi odpravili v gostilno Štorovje, kjer so nas takoj postregli s predjedjo: suho klobaso in narezkom. Tako so si udeleženci malo opomogli in začeli smo s slavnostnim delom bate-riade - proglasitvijo zmagovalcev in razglasitvijo rezultatov. Za , prvo mesto ekipno smo pripravili ličen pokal z vgraviranim doseženim mestom. Dru-goplasirana ekipa je dobila lepo slovensko majolko, tretje uvrščena ekipa pa lesen krožnik z izžganim slovenskim motivom - narodno nošo. Najboljši tekmovalci posamezno pa so dobili v dar steklenico medice. Po podelitvi smo nadaljevali s slavnostno večerjo, kjer je bilo izrečenih nekaj pohvalnih besed, pa tudi nekaj kritik na račun letošnje baterijade. Po nekaj kozarcih pijače se je na vse pozabilo in kmalu je pesem prevladovala v gostilniških prostorih. Pa tudi orkester iz Dolenjskih Toplic je pripomogel k hitrejšemu sklepanju prijateljstva, saj so se tekmovalci kmalu pomešali med seboj in veselo zap lesali po dvorišču. Nekaj udeležencev iz Zmaja se je kmalu po večerji odpravilo proti domu /najbrž so imeli doma policijsko uro/. Po 22. uri so se gostje iz Zagreba odpravili proti domu, iz Gospiča pa proti Polževem, kjer so prespali in nasled- nji dan nadaljevali pot proti Postojni, da si ogledajo še Postojnsko jamo. Mislim, da je Bateriada opravičila svoj namen, zbližanje in sklepanje prijateljstva med delavci baterijskih tovarn in krepitev tovarištva med bratskimi narodi. Zapisal: Cerar Lojze Dobrodošli na baterijadi. Transparent nad cesto v Šentvidu GEČA Marija POKOVEG Dušan preventivna letovanja ŠVIGELJ Dragica GROŠELJ Oto GERDINA Anton SREBRNJAK Ivanka GRABNAR Alojz BREMEC Danica V letošnjem letu, tako kot vaa leta nazaj, bo bila v skladu skupne porabe planirana sredstva za preventivna letovanja naših delavcev. Dve leti nazaj je predloge za ta letovanja pripravila strokovna služba, predlog se je potem obravnaval na delovnih skupinah in sindikatu, nazadnje je bil potrjen na svetu za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Ker pa Je prihajalo do prevelikih kanalizacij predlogov, smo se letos odločili, da predlog pripravi strokovna služba skupaj z obratno zdravstveno ambulanto. Vendar pa so še vseeno delavci posamezno hodili k socialni delavki, češ, zakaj so dali tega in tega na letovanje (ker ima avto in je zdrav) ne pa njega, ker nima inič in Je bolan. Vendar pa pritiskov na tiste, ki so bili predlagani ni bilo v takšni meri, kot leta nazaj. Namen preventivnega letovanja je, da omogočimo lo dnevni počitek tistim delavcem, ki imajo nižji osebni dohodek, to Je socialno ogroženim, delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih ter pišite v naš glas delavcem ki so zdravstveno ogroženi. Letos se bodo preventivnega letovanja udeležili naslednji delavcii VERBIČ Amalija ZAMAN Francka REGVAR Marija KOJIČ Zora SIRNIK Alojz VARGEK Kati ŠTIGLEC Franjo SLAVIČEK Kati ŠALJA Nasul KRAŠEVEC Pepca ROBIDA Jožeta ULČAR Fani JUGOVIČ Milena KASTELIC Anica ZORO Genovefa IKIČ Olga JAMNIK Jožica GROŠELJ Marija ŠTIRN Viktor ČEŠNOVAR Pavla ULČAR Franc GRDEN Franc LOŽAR Jože OMAHEN JERLAH Cilka LEVANČIČ Kati REBIČ Marija KAVAŠ Marija STEFANOVIČ IkoniJa RISTEVSKI Zagorka PETELIN Urška ŽINKO Elza BERČAN Terezija HA6ANAGIČ Sevda PUC Ana STRAH Agata PETEK Rozina RUS Marija KNEŽEVIČ Grozdana FILIFOVSKA Fani S.O.B. Povezovanje mošnjičkov R 10 /C/ na "francoski" stroj v Šentvidu bolezen našega časa KAK NOŽNICK IN ZUNANJEGA Ij P ULOVILA Holjo,dnobifičeto zdravnik« d a r. e n kot. jutri. Kak v nožnici in na zunanjem apolovl lu na pri ženskah razmeroma redko pojavlja. Najdemo po v f> do 7 odnt.otk i h v šepa raka na ženskih rodilih in apolovllih. Kljub redkosti raka na teh organih moramo biti vendarle pozorni, da pa, če ne ta pojavi, čimprej odkrijemo. Nožničnegn raka ni lahko odkriti, anj rnate zahrbtno v nožnici, aki-it nnžim očem, ženaki pa na začetku ne dela nobenih težav. Kaka na zunanjem spolovilu pa lahko vidimo že od nomepa začetka, tako kot raka no koži, in pa torej lnhko zgodaj odkrijemo. Los .dr. sc .dr. Andrej KociJan,apecini 1 at-ginekolog Kaka nožnice najdemo navadno mod ho in (.L letom etaronti. Naatane pri ženaknh, ki no imele že pi-ej kakžno apr omemb e v nožnici: odrgnine po penarjih, brazgotino po porodih tor razjedo zaradi različnih vnetij (npr. pri spolnih boleznih, tuberkulozi ali drugih pogoni,ni h vnetjih nožnične nluznice). Žennkn, ki ae Ji razvija rak v nožnici, lahko kmalu opazi močneJže belo perilo. Kapnejo opazi na perilu krvave nrage ali žibkejže krvavitve, podobne vodi izpranega mena, neredko pa ne krvavitvam pridruži že občutek tujka v nožnici. Krvavitve no nevedn neredne, brez zveze z mesečnim perilom in zlasti pogostne pri spolnem občevanju. Sprva majhna zatrdlina v nožnici navadno hitro razpade v razjedo; rakava ražčn pa prodira v okoližno tkivo in or-pane - v črevo, mehur in tudi zunaj male medenice. Zasevki ne najraje najprej znaejojo v bezgavke v dimljah in drugod v medenici. Kaka v nožnici zdravimo navadno tako, da vstavimo v nožnico radij, če pa prodre rak že v okolje, obsevam, obolelo mesto od zunaj z žarki radioaktivnega kobalta. Včnnih nam pomaga pri zdravljenju tudi nož, vendar dajemo prednost radioterapiji. Čo rak že ni pontbno razvit, Je možno dokončno ozdravljenje. Vzrok slabih uspehov Jo predvsem to, da ženske prihajajo na zdravljenje pozno, dostikrat žele tedaj, ko Je rak že zajel zadnje črevo in mehur. Kak na zunanjem spolovilu se pojavi sprva kot zatrdlina, brali n v i c n ali razjeda, ki ne boli, temveč povzroča morda le nenehne neprijetne občutke: srbi , peče ni i solzi. N- zdravljena novotvorba se kasneje razbohoti, hkrati pa se Žiri v sosednje in globlje ležeče organe: nožnico, v mehur in danko ter v bezgavke v dimljah. lirika na zunanjem spolovilu najdemo na Jpopont eJegSri ženskah od Go let starosti navzgor, redkeje pri mlajžih. Kazvije ne zlasti rad pri ženskah, ki no higiensko zanemarjene. Opažamo, do ne razvije najraje iz. že poprej spremenjene kože nii sluznico: na razjedah po vnetjih ali brazgotinah po požkod-bah ter na starostno spremenjeni koži in sluznici. Kaka na zunanjem spolovilu zdravimo kiruržko ali pa radioložko. Operacijam dajemo prednost. Lnhko ozdravljiv začetni rak na zunanjem spolovilu se zanemarjen sprevrže v hudo oziroma neozdravljivo bolezen. Zn raka nožnice in zunanjega spolovila lnhko trdimo, da ga pripelje do neozdravljivega stanja nepazljivost, bolnic in zanemarjanje opozorilnih znamenj, kot so: iztok, neredne krvavitve, srbenje, pekočo bolečino in pa nevedn opužčn-nJe rednih vsakoletnih zdravniških pregledov, ki no za zgodnje odkrivanje saka na ženskih apolovllih in rodilih prepotrebni že kar od Ph leta ataronti dalje. Če smo že sami malomarni v opazovanju lastnih bolezenskih sprememb, prepustimo to skrb vnnj zdravniku. V .Sloveniji zabeležimo na leto okoli P') novi h prime rov teh dveh rakavih obolenj, f.nl pa Je več kot polovico od teh že tako rnzžinjenih, da Jo unpež-nort zdravljenja dvomljiva. Lt.evilko sicer res ni veliks, glede na možne hude ponledice pa naj ne ob tem zamisli vsaka fil ovenka: bolje, da obižčom zdravnika danes kot Jutri, da ne bo prepozno. / naslednja stran / NA; OLA C 23 / a preJSnje strani / bolezen našega časa RAK NA JAJČNIKIH IN JAJCEVODIH Prof.dr.sc.dr. Rado Poljanšek.ginekolog-onkolog Jajčnik je organ z zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestavljajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike in raznotere sposobnosti. Zato se iz jajčnikovih celic lahko razvije zelo veliko različnih tvorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bul Je zločesta - rakI Rak jajčnikov zavzema več kot 15 odstotkov vseh rakavih sprememb ženskih spolovil. Register raka za Slovenijo zapiše vsako leto več na novo ugotovljenih primerov raka na jajčnikih. Leta 195° jih Je registriral 41, leta 1955 61, leta 1965 83, leta 1966 I06, leta 1972 pa že kar 118 primerov. |Rftk ,pa jajčnikih se lahko prfč,ne razvijati v vsaki starosti, vendar Je največje število bolnic, ki se pridejo prvič zdravit, starih od 45 do 65 let. Bolezen se začne in napreduje zelo dolgo brez znamenj in sko-ro ne povzroča težav. Zaradi lege jajčnikov v osrednjem delu spodnje trebušne votline in zaradi JaJčnikove enake trdote kot Jo imajo drugi organi v mali medenici, začetne spremembe na jajčnikih z običajnimi zdravniškimi pregledi le s težavo ugotovimo. Zato prihajajo bolnice z rakom na jajčnikih pozno k zdravniku in zato splošni zdravniški pregled le redko odkrije bolezen v začetku ali v zgodnji razvojni stopnji. Tako prihajajo bolnice na zdravljenje povečini v poznem, napredo-vanem stadiju bolezni. Uspešnost zdravljenja Je tudi pri sedanji medicinski znanosti od- visna predvsem in skoraj edino od stopnje razširjenosti bolezni ob pričetku zdravljenja. Zato bomo uspehe zdravljenje izboljšali le, če bo vsaka?,enska po 3o« letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave, četudi bi se počutila zdravo I Opozorilna znamenja Le poredkoma se pojavijo pri začetnem napredovanju raka ,na jajčnikih nevšečnosti - nekakšna opozorilna znamenja. To so sprva neznačilna in ne povzročajo tolikšnih.r,motenj, da bi Jih bolnice ne mogle prenašati ali da bi zaradi njih iskale zdravniško pomoč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čimprej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti boi napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in Je od menstrualnega ciklusa neodvisna; nerodnosti v zvezi z menstruacijo, ki postajajo vedno bolj Izrazite| tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so stalne in se povečujejo; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu. Težave pri izpraznjevanju Črevesja in pri občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti, če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenje za nastajanje bule. Ko se pojavijo izrazita in dobro zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogostno tiščanje na vodo, težave pri izpraznjevanju mehurja, prebavne težave, predvsem zaprtja, hujšanje in stalno draženje ne kašelj. Elementi v fazi hermetiziranja z zallvno bitumensko maso 24 naž glas Je bolezen nevedno že zelo nepredovele in ee rezeejola po organih trebušne votline ln celo zunaj nje. Bula lahko zaradi velikosti potiske trebušne organe lz prirojene lege ln moti njihovo delovanje. Tekočina, ki oe pri tej razvojni stopnji bolezni pogosto nabira v trebušni ln celo v prsni votlini, opisane težave še poveča. Seveda Je uspešno zdravljenje v tako napredova-lnem stanju bolezni nemogoče. Operativno ne moremo odstraniti veega rakavega tkiva, druga zdravljenja pa Imajo pri tej vreti raka le začasen ali samo blažilen uspeh. Zato ponovno poudarjamo, da Je tudi pri tej obliki raka, kot Je pri raku nasploh, uspeh zdravljenja odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja. Postopki za zgodnje odkrivanje bolezni Poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različnih položajih in pregled v narkozi. Bris in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternice nam le redko pokaže pozitivni rezultat, to Je rakave celice. Bolj zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline e posebnim optičnim instrumentom - loparoskopom in rentgen-sk ;ejekave s kontrastnimi sredstvi. Če nam vse te preiskave na pojasnijo diagnoze, ee odločimo, ne da bi odlašali, za poiskusno operacijo. Zdravljenje Vrste zdravljenja soi operacija, ionizirajoče obsevanje, citostatiki in kombinacije le-teh. Vrsto zdravljenja izberemo predvsem po stopnji razširjenosti bolezni, po starosti ter po splošnem zdravstvenem stanju bolni- ce in po histoloških značilnostih rakavih celic. V začetnih stadijih vedno operiramo, pri napredovalni bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Bolnico nato zdravimo še s citostatiki, in če je razsežnost bolezni po takem zdravljenju zmanjšala ter postala dostopna za operacijo, še operiramo. Najboljše uepehe imamo pri bolnicah, kjer smo začeli z Zdravljenjem v začetku ali zgodnji razvojni dobi bolezni. Pri teh dosegamo petletno preživelost v več kot 80 odstotkih. Če začnemo zdraviti, ko se Je bolezen že razširila po trebušnih organih, je odstotek 5-letnih preživetij znatno manjši, to Je okoli 15 odstotkov. Pri bolnicah, ki smo Jih začeli zdraviti, ko ee Je bolezen razširila že zunaj trebušne votline, npr. v prsno votlino, 5 let preživi le malokatera. Uspehi zdravljenja začetnega stanja bolezni so se izboljšali, ko smo po operaciji začeli vbrizgavati v trebušno votlino ra-dlobktivno zlato Au. Uspehi napredovalne bolezni pa so se nekoliko izboljšali po tem, ko smo pri ponovnih operacijah začeli odstranjevati čie-več rakavega tkiva in nato zdravljenje vztrajno nadaljevali s citostatiki. Rak na jajcevodih Je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu pojavi znamenje, ki je za raka na jajcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To Je precej tekoč iztok, rumenkasto Jantarske barve. Pojavi ee v nožnici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoz- Trgovina prihaja " na dom ". O tem nas že ob vratarnici obvešča reklamni letak. navanje raka na jajcevodih dobimo v brisu iz nožnice sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo predvsem operativno. Obsevanje z ionizirajočimi žarki in zdravljenje e kemoterapevtiki Je znatno manj uspešno. če hočemo izboljšati uspehe zdravljenja raka na jajčnikih in jajcevodih, moramo pričeti zdraviti bolezen v začetku. To pa Je odvisno od zdravstvene proevetljenosti naših žensk bolj kot od dragih zdravstvenih dejavnikov. Zato so tako važne redne polletne ali vsaj letne ginekološke preiskave. Uspehe zdravljenja bomo izb 0-1 J-šali.če bo vsaka ženska po 3«. 1 e t u starosti prihajala dvakrat letno na ginekološke preiskave. Dalje prihodnjič Blš:/ 'Mili Zmaj za pomoč Tolmincem ' ! m:mm ’ ' ■ T- < i^an Zmajev kombi je pripeljal baterije. Na slikii pred štabom civilne zaščite v Tolminu. pismo iz brigade V zadnji številki našega glasila umu čitali sestavek z naslovom NAŠA SOLIDARNOST, v katerem Je Petavs Maks nanizal nekaj vtisov s potresnega področja na Tolminskem, ko sta s šoferjem kombija v torek 11. maja letos dostavila baterije in svetilke, kot prispevek Zmaja v vrednosti 2o.45«,4o dinarjev. Tokrat pa naj še omenimo, da smo se tudi delavci v Zmaju odzvali akciji ISKRE, ki Je organizirala zbiranje denarnih prispevkov za nakup stanovanjskih prikolic za sodelavca Iskre, ki Jih Je prizadejal potres. Ob tej priliki smo sodelavci Zmaja zbrali 4.527,6o dinarjev (čontvid «75,60 din). Velja pa na tem mestu pohvaliti finančno računovodski sektor, ki se je izkazal najbolje, z največ Jim odstotkom glede na število zaposlenih. Verjetno bi akcija v celoti boljše uspela, če bi izvedli ustreznejši pristop in pa, kar Je zelo pomembno, pravočasno in ne s tolikšno zakasnitvijo po naravni katastrofi. My Brkini 11. junija 1976. Dolga pot nas je čakala, ko smo se v nedeljo zbirali na Trgu osvoboditve. Marsikdo Je z radostjo v srcu čakal na trenutek, ko ga bodo Brkini in brkinski ljudje spet sprejeli v svojo sredino. Vedeli smo, da nas ne bodo razočarali in res so nas sprejeli tako kot med NOB partizane. V letu, ki je minilo, so delovne akcije pustilo pečat svojega dela. Vodovod, nova in razširjena cesta, avtobusna povezava so samo del sprememb, ki so nastale s prihodom mladinskih delovnih brigad. Odnos domačinov do brigadirjev se Je spremenil. Sprejeli so nas kakor sinove, kakor ljudi, ki prinašajo pozitivne spremembe in ki poživljajo skromno životarjenje. Po Tatrah Je spet zadonela brigadirska pesem. Oživelo Je brigadirsko nasolje in z njim vsa vas. Spet so zagoreli taborni kresovi in vrstili so se kulturni programi. V pozni noči pa Je vse zamrlo, toda ne za dolgo. Že zgodaj zjutraj se Je po naselju razlegel vrvež in pričel se je normalni delovni dan. S trase in od vsepovsod Je veselo odmevala pesem, pesem brigad mladih, ki so gradili in bodo še gradili naša nerazvita področja, da bodo tudi po tej strani enakopravna ostalim krajem v Sloveniji. Tako bo vseh 21 dni, kolikor časa traja izmena brigade. Vse se bo ponavljalo pet let. Le tako se bo naša samoupravna socialistična družba oddolžila Brkinom in tamkajšnjim prebivalcem, ki so med NOB velikodušno in zavestno pomagali slovenskim partizanom. Petavs Maks uspeli smo športni rezultati baterijade Mali nogomet* Zmaj i Oroatia O t 4 Oroatia I Tesla 1 » 0 Zmaj « Tesla 4» 1 I. mesto Oroatia II. mesto Zmaj III. mesto Tesla Streljanje moškii I. mesto Oroatia 764 krogov II. mesto Zmaj 678 krogov III. mesto Tesla 528 krogov Streljanje ženske« I. mesto Oroatia 429 krogov II. mesto Zmaj 376 krogov III. mesto Tesla 3o2 krogov Šah* Tesla i Oroatia 3*2 Tesla i Zmaj 3*2 Zmaj i Oroatia 1,5*3»5 I. mesto Tesla II. mesto Oroatia III. mesto Zmaj Kegljanjei I. mesto Zmaj II. mesto Tesla III. mesto Oroatia Croetle pred Zmajem V "Dnevniku z dne 29. maja smo z enotedensko zamudo prebrali tudi naslednjo Informacijo * (ro) ŠENTVID PRI STIČNI, 29. -Na 8. športnih igrah baterij-oev so imeli največ uspeha predstavniki zagrebške Oroatia. Na drugo mesto se Je uvrstil ljubljanski Zmaj, tretji pa so bili predstavniki Nikole Tesle iz Gospiča. Izidi - kegljanjei Zmaj, Nikola Tesla, Oroatia; streljanje moški *: Oroatia, Zmaj, Nikola Tesla; ženskei Oroatia, Zmaj, Nikola Tesla; šahi Nikola Tesla, Oroatia, Zmaj; mali nogomet* Oroatia, Zmaj, Nikola Tesla. Najboljši so prejeli pokale in priznanja, ki Jih Je podelil dl rektor tovarne Zmaj Milan Slemnik. fj"'Jf1r#“v “ iW«;v. -z-— uidi Židane volje pred odhodom z Jesenic na Golico 29.maja /18)6 m / Doživeli smo prijetno srečanje s pionirji iz Nove Gorice. Bilo jih je okoli loo in v starosti od 8 let pa tja do 12 ali 13. Na vrhu Golice je bil še ponekod sneg, tako ni bilo moč uživati ob pogledu na narcise /ključavnice/, ki so sicer v tem letnem času povsod. Pač pa smo uživali na vrhu, ko smo gledali drugo stran /Koroško/ lepa jezera Vrbsko in Osojsko. Železniški predor pod Karavankami in prelepo pokrajino. Zaradi nizkih višin in kopačastih oblik so po vseh gorah obširne planine, okrog njih pa prostrani gozdovi. Pot do Golice je dobra in hoja ne utruja, čeravno je 4 ure hoda od Doma pod Golico. Je lahko dostopna, saj vodijo mnoge poti na vrh, le markacije so stare in ponekod obledele, ali pa jih ni. V popoldanskih urah, smo se vračali v dolino po drugi strani do Javorniškega rovta. Tam je Dom Pristava, in hodi se do tja eno uro in pol do dve. Potešili smo lakoto in žejo, nekateri najbolj vneti pa so zaplesali. Bližal se je večer in za nami je ostal eden najlepših izletov v gore Karavank saj je bil edinstven po tem, ker takrat cvetijo narcise. Prihod ob 19.3o uri na železniško postajo Javornik je bil vesel ter spremljan e petjem, pesem ni zamrla vse do Ljubljane. Upam, da delim mišljenje vseh udeležencev tega izleta, da je ta dan bil lep in čudovit v taki naravi, kot se le malokje ponuja. Če bomo šli v gore. Metod Bolte gibanje rojstni dan članstva V MESECU JULI.JU PRAZNUJEJO MAJ Sprejeti v delovno razmerje! HOČEVAR Liljana, delavka na režijskih delih 7,a določen čas od 4.5-76. SATLER Justina, snažilka obratnih prostorov za nedoločen čas od 4.5.76. KRIŽ Pavle, voznik, za nedoločen čas od 6.5.76. ZELENOVIČ Boško, konstruktor v tehnično razvojnem sektorju za nedoločen čas od 13.5*76. VRČEK Anka, analitik-etatistik v tehnično razvojnem sektorju za nedoločen čas od 24.5.76 (prihod iz obrata Šentvid). Prenehalo delovno razmerje 1 POVHE Marija, montiranje klo-bučevlnastih kapic 2R lo za nedoločen čas dne 1.5.76. občni zbor aktiva zveze borcev Za torek 14. junija 76 Je dosedanji predsednik aktiva Zveze borcev v Zmaju sklical občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delovanje ter obravnavali plan dela za naslednje leto. Ker se Je Rudolf Franc upokojil, so izvolili za novega predsednika Orožim Toneta ter Nanut Ljubo za podpredsednico aktiva ZB. 0 samem občnem zboru bomo več poročali v naslednjem glasilu. -Ur. KLJAlč Danica, delavka na režijskih delih za določen čas od 1.5*76. VENE Justina, merjenje baterij 3R 12 za nedoločen čas od 17.5.76. GREGORC Mihaela, saldokontiet kupcev za nedoločen čas od 28.5-76. LIEBER Bojana, referent v marketing sektorju za nedoločen čas, od 31.5.76. PUH Janez, skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, od 31.5.76. VRČEK Anka, etiketiranje baterij 6AF 22 za nedoločen Čas od 23.5.76 (odhod v obrat Ljubljana). postani a X*«*SAJ kJ U samopomoči "NAŠ GLAS" Izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna skupnost tovarne "ZMAJ" Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc, urednik; Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA , Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Po pristojnem mnenju Št. 421 -1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Gabrijela DRAB Anton OROŽIM Marija HRANI Č Cilka JERLAH Amalija VERBIČ Ana HAJDAROVIČ Marija KERZNAR Anton ŽAGAR Stanislava RONČEVIČ Brigita KRISPER Ana KOLENC Rozalija VIDIC Nada JOVANOVIČ Fani FILIPOVSKA Majda ŽLEBNIK Marija GRČA Tončka KORELC Ana ŽINKO Momčilo MARTIČ Dragica ŠVIGELJ Anica NOVAK Milena PETERLIN Ilija VARDIČ Martin BUTKOVIČ Balih KOLUPČIČ Anica KASTELIC Anton GROJZDEK Dragica STRAH Ignac STRMOLE Deeanka ŽNIDARŠIČ Vuka SIMIČ Slavka ROVANŠEK Anica MAURIN Frančiška GORIŠEK Vojka ILIČ čestitamo zadnje novice z gradbišča Dela potekajo po planu. Tako lahko pričakujemo, da bo 20. julija odSel zadnji delavec z gradbišča, nam je povedal delovodja Jovanovič. Upam, da bodo "i ■ i V . a stili .~v ,.-3 .' > ■» t A a - n a*.. - • ■ ■ - J obrtniki držali besedo in vsa opravila končali v roku, čeprav eo že v začetku vidne nekatere težave. Vendar so električarji v polnem tempu dela. Z delom eo začeli še pleskarji, steklarji, montažerji oken, vodovodna inštalacija pa čaka na priključek mestnega omrežja. še pred tehničnim prevzemom objekta emo v tej fazi že začeli s posameznimi inšpektorji opravljati takolmenovane predkolavda-clje, je povedal Štok Žarko, pomočnik direktorja. To omogoča pravočasno odpravljanje eventu-elnih pomanjkljivosti. Novozgrajene prostore bomo predvidoma po končanih dopustih začeli koristno uporabljati. Marketing sektor pa že ima nalogo za optimalno rešitev koriščenja skladiščnih prostorov za naše surovine in izdelke, o čemer bomo podrobneje pisali prihodnjič Od zgoraj navzdol: polaganje armiranega betona, napeljava električnih vodov, vodovodne in kanalizacijske cevi pred zasipavanjem.