122 >-—
Jezičnost in ošabnost
(Otrooja igra v štirih i-ri/.orih.)
prvi prizor.
(Pred čolskim vrtom. Klopiea na zelenej grivi.)
Zalika (priliaja). Kaj ni še nobenc? Saj je vender gospodičina ukazala. da pridimo ob osmej uri na vrt. Pokazala nam bode Rvetlične gredice in ma!o bodemo poplele, malo pokropile, nialo poraliljale in kaj vem kaj še vse niato? No. pa saj s<?m jaz tako vedno prva ua mestu in da h\ danes ne bila? Kačarjere Poldike tako ni nikoli poprej, dokler ne bije nra. Daleč nima do s»;m in doma je ne puste poprej. Režkova Poloniea inora zjutraj kravico pasti in vže tako rada zamuili. Gre-gova Uršika mora Tončka pestovati, a Režnikovej Katriei se pametneje zdi. proso pleti kakor cvetice gojiti. Vsaj mati so jej tako povedali. Hm! Kajjazvena? Aha! Oospod  katehet so  dejali  nekoč,  da take deklic.e so večinonia pridne,  ki imajo
cvetice rade in taki dečki, ki imajo golobe radi--------Robeeva Milka, nii, ta pa
tako ne gre iz liiše.  dokler je postunja ne privedu za roko.    Tudi nif kaj ni za
našo drnžbo, preveč se di7.i--------Pst! Jaz sem res prevef. jezična, kakor ini je
gospodi^ina vže večkrat povedaia. Se zdaj ne morem biti tiho, ko sem sama. (PosluSa.) Ahii, ttikaj-le mora pa biti črni muren! SliSim ga! (Poklekne na travo ta govori):
Crni muren, pridi iz UiknJR! Jedla bova bele štruklje — — —
Ur&ka in Poldika (nastopita za hrbtom in ponavljaiaj: Jedle bomo bele štruklje — — —
Zalka (se obine in oito vstano; gnnnež(jivo): Oh, Uršika in Poldika! kaj ne, kako sem otroujal
Pddika. Kaj si vže dolgo tukaj?
Zulihi. I se ve da. Kaj pa tičita doma toliko časa kakor dva čina murna. Menila sem vže, da bi se malo poigrale ali zapele, dokler ni gospodifine.
Uršita. Oetrtek je danes. Težko da bi Se katera prišla.
Toldika (kaže s prstom). Olejta, glejta! Milka Rob&eva vže gre s pestuojo. Taui-le pa hiti Reškova Polouiea in kos kruba ima v r&ci.
UrUha. Ta sirotka se že najesti ne ategne doma.
Milka (sarni nstopi. Poldika in Ursika jej slaoifi srriuiik).
Poldika (oglednja svrhnik). Kako lepo se izpreminja na solnci ta suknjica. Iz kakega blaga je neki ?
Milka. Iz najboljše iu najdražje svile.
Ztdika. T6-le moje krilee je lepše, ali ne, Milka? Ima viSnjave in rdeče rože, a tvoja suknjica jih nima. (Vse se zaatnejejo, 1» Milki sc lioc zaregni.)
UrHha. Caj, da ti rokovice sletem.
Milka. Ti vže ne! Imaš preutnazani roki.
Uršika. Mitka, niso umazane, razpokane so od dela iu ogorele od solnca. (Milia slaei rokoviee »aiaa.)
—« 123 >¦—                                           
ZaMca. čakaj, Milka, jaz ti bodem pa snela slamniček. (Sname jej hitro aUmnik, polaži sctbi na gl&vo in vrtež sft puje:)
Lepa je Milka,                       Lepa je Malka,
Gorši je Cilka;                       Gorši' je Zalka.
Milka (joka). Le počaj, zatožila te bodera gospodičini, ker mi nagajaš.
Zalika (poloSi m hitro slaninik na glavo). Nii, na, na! Saj te nisem mislila raz-ialili. Tebe r/,e nc, Milka! (PotaSa jo po lici.)
PoUika. Vender ne bodi taka, Zalika! Ali ne veS, da se ne smemo norre-vati iz drugih.                                    /
Pohna (abožno oblečena). Ali še ni gnspodičine?
Zalika. Evo je vže tllkaj! (Ozri se skrivaj nli Milko, ki sotar-nik rszpcnja.)
Poldika,  Zalika,  Zalika,   kako si danes  poredna! (Katrica pride.) Nii,  kaj si vender prišia. Katriea?
Katrim. Seni. sera.
Ur.Uka (se ninnkne na klopici). Milka, sedi semkaj!
Milka (zaviše nos).  K tebi  vže  ne! (lirSika žalostna vstane.)
Zalika. Poglej ošabaost!   Kaj pa je zato, ako jej iz ušes diši?  Ali mcniš, da tebi še ne more?
Millm (Zaliki zapreti). Le počakaj!
Zalika. Cakam rže, vaša railost!
Polotta. Nu, Milka, pa sedi k raeni.
Milka. Brž,  ce hočeš!  kaj ne, prej si okrog krave hodiia, zdaj pa naj jaz k tebi prisedem. (Polona stopi za Uriiko.)
Zalika. Alo, jaz pa vem, kaj? Napravirao kako igro! Nii, Milka, katero?
Milka. Jaz so ue igrara.
Poldika. Milka, kar ti povej, kaj hočemo?
Mttka. Zapojmo.
Vse. Le,  le, le! (Zbirajo se v kolo.)
Milka. če bota ti umazani Urška iu Polona peli, jaz pela ne bodem. (UrSika in Polona izstopita iz kroga)
Poldika. Kate.ru hotemo zapeti, Milka?
MUka. Tisto, ki jo pojemo v šoli. (Pojo. Milka kazi tcr hkrati prenelia.) Jaz ne bodem pela, če boti oni d?e vmes renfali.
Zalika (Poldiki na uho). Zato ne pusti, da bi peli oni dve, ker tudi prvi glas pojeti, a lepže kakor ona.
Katrica. Pst! Gospodičina grel
I>rugi prizor.
(Prcd hišo iui trgu.)
Vršika (stoji na pragu z detetom v narožjL Poldika pride mimo.) Kam grež, Poldika? Poldika (se ustavi). Malo zelenja grem nabrat v zelnik. Ursika. Pred Robčevo prodajalaico ozri se okrog! Morda ugledaš Milko? Poldika. Kaj je doma? Ali ni v Ljubljani?
Uršika. Se v^ da je. Pa v Ljubljani »koze" razsajajo io zato je prišla domoT.
ij*
—••< 1*4.>¦—
Pdldihi. Ali si govorila z njo?
TJršika. Ne1!. Pravili so.
Poldikfi. Poglej, prcglej, kdo pa je ta-le?
Ur&ka. I pa ravno Milka je. Oh, poglej jono, kakSna je? Kcik« gre po konci. In kak&en mrežast solnčnik ima!
Paldika. Kako da jo tako rdefa po lic.ih? Saj jp. biln zmirom tako bleda. (Milka »e jima lriiža, a kar nio ju ne pogleda.)
Uriil-a. Milka, kam pa hitiš?
Pddihi. Ali ne pozaaš najn ?
Milka («e ustavi in snlito govori). Vesta kaj, nikoli več me vidve ne smete na-govoriti, kadar rnas tako pot nanese; po trgu pa vže celo no. Saj ?esta, da ste vidve ubožni: pri vas, Ursika, že liiše nimate svoje, in pri vas, Polda. tudi ni dosti bolje. Moj oče in moja mati pa sta bogala in imenitna; kaj bi si kdo mislil, kn bi nie videl, da govorim z vama?
Zalika (izia vogla, n«t vodo ns glavi). Olio, ve tri tukaj ? Kje pa si se ti po-hrala. Milka iz zaspane Ljubijaue?
Hlilka (nadaljuje). Ko bi tako bilo, bi raojetnu stanu zelo škodovnlo.
Zalika. Potem bi tudi vašemu stonu škodovalo. že pridem kupovnf v vašo prodajalnieo'? (UrSUta in Foldika s(! nasmojite.)
Mil/ca (jano). Molti, jezik dolgi! da povem vse. Bes je, da smo sknpaj ho-dile v šolo in se poznale ia skupaj sedelo v šoli v jedoej klopi. To mi je bilo pai! vcčkrat hudo — ali zdaj je drugače. Učiteljiea nima vei z menoj opraviti in jaz sem sama svoja. Zato prosim, da me ae 'pozdravljate, kadar greste raimo mnne, saj veste. da je velik razloček mej siromakom in bogatinom.
Zaliia (porogljivo) No, Milka, niž se ne boj! Dobro da smo se sežle in da si nam povedala svoje žeije. To se pae iehko zgodi. kar ti želiš. Saj se nie tri tudi še kaj lehko pogovorimo. (Postavi Skafek na tla.) <5e ste žejna gospodičina, vode vam ponudim v slovo. (Milka otide.)
Uršika in Poldika. Z Bogom, Milka! nikar ne zaineri, nismo vedelel
Zaliha (pikro). Z Bogom, gospodičina! — Saj je bila v šoli ?že tako ošabna. Ni 6uda -------
Poldika. Pusti jo, Zalika! Bog naj jej da vse dobro ves čas žirljenja. Z Bogom! (Otide.)
UrLika. Bog naj jo obvaruje.
Zcdika. Z Bogora, Uršika! tudi jaz moratn hiteti (dene zopet Sksfek na glavo) drugače bi Milki utegnilo priti slabo, če rae sreča še jedenkrat. (OHdo.)
Uršiku (pcstujoč in zibajoe dete.)
Aja — tutaja — mal&k nagaja
Uržka pa zibljo — da se vse giblje •—  —
Tretji prizor.
(Pred eerkrijo.)
Zaliia (pride h cerkte in polegne Eatrieo za krilce). Nil, Katrica, kaj  norega? Katrica (Se oiri). Oj,  ti si Zalika!   Kaj je novega?   Saj Teš,  da jaz tam v našem zatišji ne izvem niSesar. Ti pa ?eč vež, ker si tii ? trgu.
—¦•< 125 >¦•  -
Zalika. Da ne bodeš zaman govorila, povedati ti hočem, kaj je uaredil naš Janezek včeraj v 5o]i?
Katrica. Nii, kaj? . . . Počakaj, počakaj, tam-le gre Reškova Polonica.
Zalika. Nu, saj res, naj še ta sliši. (Prime obe z» roko.) Gospod katehet so razlagali vsegapri6ujbfnost božjo. Našega Janezka pa — saj veš, da ga imajo radi - -vprašali so: kje je Bog ? Moško se odreže: povsodi! — Ali tudi v vašej biši ? -Tudi. — V vaSej drvarnici? — Tudi. — Pod vašim podstrešjem? — Tudi. -V vašej kuhinji? — Tudi. - V važej kleti? — In Janezek odgovori: Ne! — Kako to, da bi ne bil v vaSej kleti, ako je povsodi? In Janezek se odreže: Zato ga ni, ker kleti nimamo pri nas. (Siueh.)
Katrica. Ob, ta Jauezek!
Polonica. Zalika, ti si vedno tako vesela; ali se bojiš kaj koza?
Zalilta. Saj so ie ti kravito ne bojiS, ki si zmirom pri njej in jaz bi se bala kozci?
Poltmim. Pa to so drugo kozii! Kaj uisi slišala, da jn brič klical ravnokar pred cerkvijo zaradi koza, ki se po trgn širijo? ln kaj še le, ako vama povem, da je Robfeva Milka kozava in (iregova Uršika tudi. (Prestrašijo ee.)
Katrica. Kje si to izvedcla?
Polmka, Obe ste v bolnici.
Zalika. Nu,  Milka je iz LjuMjane bcžala  pred kozami,  a render se jih ni ' ubranila.
Katrica. Pojdimo ju obiskat.
Zalika. Oj, v bolnico pa vže ne priderao zdaj.
Folonica. Siroti! Bog v«, če bota ozdravili ?
Kalrica. ¦ Kačarjevo Poldiko so tudi danes po noči odpeljali v b61nico. •
Polmiai. Oh sirota! Vruirao se v cerkev in molimo za-nje.
Katrica. Pojdirao. (Otidejo.)
.   Četrti prlzor.
(Pred Mnico. Klopioa zunaj pred bolnic«. Milka, Uršika, Poldiba in Zaiika wii T bolniikej obleto, Polonica ia Katrica stojiti.)
Zaliku. Poglejte, deklice, taka je! Kaj ne, Poloniea in Katrica, kdo bi si bil ' mislil zadnjič, da bodem tiidi jaz ležala in ,koz(!" pasla z Milko. UrSiko in Pol-diko! Nii pa hvala Bogu, da srao ostale pri življenji! Koliko so jih koze sprarile na oni svet.
Polcmka. Nič se ne bojte, jaz in Katrica sve vedno za vas molile in še molive.
Millca. Oh te pike na obrazu mi pa bodo vedno ostale.
Zalika. MeDi tudi. Poldiki in Uršiki se pa vže skoraj iiič ne poznajo.
Kairica. Ni<! ne d^, da ste le okrevale.
Zciika. Ti lehko re6eš, ki nisi izkusila, kaj se pravi nkoze" pasti. Oh, to je huda in nagnjusua bolezen. kaj ni, Milčica moja?
MUka. Res da! Ako bi ne bilo take postrežbe-, Bog ve, če bi bile danes Se tuksj.
•¦< 12(i >••    ¦
Zalilca. Milka! VidiS, tebe je Bog kainoval lavoljo Ivojo u&abnosti. (Milki se soka utrne.) Pokazati je hotel Bog, da smo še zmirom pred njim vse jednake, kakor smo bile v šoli pred učiteljico in še bolj.
Uršika. To je vže božja volja tako.
Zaiika. Meni je Bog tudi malo rožičke polomil, ker sem bila preveč jezična. Zato pa imavi obe na obrazu te pike, ki naju bodo vedno opominalo na najino pregrebo. Le poglej pa Uršiko in Poldikol Še lepši sta zdaj ksikor poprej. Prej sta bili tako rjave kože, a zdaj tako bele in lepe kakor vosek.
Poldika. Oh, Zalika, ti si že vedno stara Zalika!
MU&a. Ali se ,se spominjate, deklice, kaj so gospod katehet veekrat pouovili ? Ponižnost je najprva dekliška čednost. Zdaj še le to prav spoznam.
Vse. To je pa res!
Milta. Veseli nas, Katrica in Polonica, da nista pozabili svojih tovarisic tudi v hudej bolezni in zativalim se vama v imenu vseh za to dobroto in prijaznost.
Zalika, Zdaj smo res vsejednake. Zato pa ponovimo staro solsko prijateljstvo in podajmo si roke (stopijo v koU) ter sklenimo, da ho6emo ostati na veke dobre tovarišice.
Vse. Na T&e! Na veke!--------— (Poj6:)
Da srce zTesto kaior zdaj
Ostalo bode Tekomaj!                                   V—l—m-r