GLASILO DELAVCEV
APRIL 1984
GOZDNEGA GOSPODARSTVA
ŠTEVILKA 2
BLED
LETO XX
Gozdarstvo Bohinj v letošnji zimi
Pustošenje vetra
Januarja in februarja smo na svojih deloviščih posekali 6.700 m3 oblovine, marca pa v Grofiji 4.600 m3. Po naših delovnih programih bi morali delati v revirju Rovtarica, kjer je konec februarja zapadlo do 180 cm snega in zato smo začasno prekinili de-
lo.	Delovišče v Grofiji je imelo le dobrih 30 cm snega, ki pa je hitro kopnel. Večjo težavo je predstavljalo blato, ki je močno oviralo spravilo in prevoz oblovine. Z velikimi stroški je gozdno gradbeništvo usposobilo cesto za prevoz. V začetku so morali delavci pešačiti do delovišča dva kilometra. Vse sečne enote so imele povprečno drevje pod 0,75 m3. Podrto je bilo večinoma tako na gosto, da sekači niso mogli izdelati oblovine brez pomoči trak-
torjev, kar je še povečalo zamudnost dela. Delalo je 25 sekačev, 9 strojnikov in 4 delavci na strežbi. Proizvodnjo so vodili 4 gozdarski tehniki. Za spravilo smo uporabljali 4 zgibnike, 2 goseničarja, 1 mali kolesnik in večboben-ski vitel. Za odvoz so skrbeli štirje veliki prikoličarji in občasno še 2 manjša kamiona.
Vsi delavci so v Grofiji kljub težkim in nevarnim pogojem opravljali delo vestno in prizadevno, kar se vidi iz doseženih učinkov. Delovišče si je ogledal republiški sekretar in izjavil ugodno mnenje o našem delu. Najbolj pa smo zadovoljni, ker do sedaj še nismo imeli delovne nesreče.
I.	V.
V Bohinju smo v začetku leta začeli z gozdno proizvodnjo v dolinskem predelu, kjer smo imeli pripravljeno delovišče nad Nomenjem v razlaščenih parcelah. Pohiteti pa je bilo potrebno tudi na mestih, kjer je konec novembra orkanski vzhodnik podiral v Mokrem logu sestoj na sveže presekan za daljnovod, nad Sotesko bukve v varovalnem oddelku,
od Podkorit proti Ribčevi planini in Za Strano.
Drugi katastrofalni val vetra, ki je 9. in 10. februarja napravil milijardno škodo v nižinskih gozdovih okrog Radovljice in Bleda, je Bohinju prizanesel. Zato smo že sredi meseca februarja poslali prve delavce v Grofijo. Z marcem pa smo tja preselili vse delavce in stroje.
Mehak teren močno ovira spravilo lesa
Vetrolomov se ne da opisati — treba jih je videti
Silovita moč vetra
Telefon je »prima« zadeva. Sicer nekaj stane, povezan si s celim svetom. Ce imaš sorodnike po svetu, si lahko z njimi v stiku kadarkoli. Neprijetno pa je, kadar telefon pozvoni takrat, kadar to najmanj pričakuješ in si najmanj želiš.
Tako se je pripetilo meni 10. februarja letos. Ob 24.20 je začel zvoniti telefon. Vsi smo se zbudili in planili pokonci. Najmlajši, ki je obenem najbližji telefonu pa še športnik povrhu, je bil najhitrejši. »Postaja milice kliče!« — »V Betinu je cesta neprevozna. Organizirajte odstranitev drevja!« Obvestilo je bilo povsem jasno, tako kakor pri vojakih, kadar je znak za »uzbuno«. Tudi hitrost ukrepanja je bila temu primerna.
Med potjo do delavskega bivališča v avtopark, sem razmišljal koliko sekačev naj zbudim. Pa bi bilo le dobro vedeti, koliko dreves je čez cesto — eno, dve ali več. Še enkrat pokličem na postajo milice. Ne vedo točno. Zato se najprej zapeljem v Betin. Tam so bili že gasilci in delavci cestnega podjetja. V soju svetlobe, ki jo je dajal gasilski kombi in avtobus, so »reševali« cesto. Motorne žage so brnele, v bližini ni bilo slišati, razen motork ničesar. Na obeh straneh ceste pa je hrstelo, pokalo in padalo. V tistih nekaj minutah, kar sem se mudil v Betinu, sta se blizu mene zrušili dve drevesi. Nič nisi videl, samo počilo je in nekam padlo. Vihar pa je neusmiljeno tulil.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zimsko delo delavcev v TOZD gozdarstvo Jesenice
Tudi v ravnini so težki pogoji ža spravilo
Že nekaj let delajo delavci v zimskem času v drugih delovnih organizacijah. Tudi letos smo imeli pri gostinskem podjetju Gorenjka TOZD Žičnica Vitranc in Španov vrh 12 delavcev, ki so opravili 7.147 delovnih ur. V Železarni Jesenice TOZD Martinama in Transport smo imeli 6 delavcev, opravili so 2.626 delovnih ur, pri Planiškem komiteju v Planici pa smo imeli 5 delavcev, ki so opravili 2.416 delovnih ur. Vsi skupaj so torej opravili 12.189 delovnih ur. Ce bi delali v proizvodnji v delovni organizaciji, bi bil prihodek za 40 % večji, ker ceno delovne ure diktirajo delodajalci. V tem primeru gre za enostaven mezdni odnos.
Naša temeljna organizacija nima dosti možnosti zimskih sečenj zaradi težjih terenskih pogojev in slabo
(Nadaljevanje z 2. strani)
Šel sem nazaj na postajo milice: »To, kar delajo gasilci v Betinu, je smrtno nevarno« sem pojasnil in okrog dveh ponoči odšel domov. Doma smo ravno takrat — bilo je namreč 3 dni po otvoritvi zimskih olimpijskih iger — postavili na streho anteno. Streha je bila še odkrita. Na podstrešje sem napeljal svetilko, pokril streho in odšel spat.
Zjutraj smo organizirali skupino za reševanje ceste. Ker je vihar še vedno divjal, drevje je neprestano padalo,
Veter niti daljnovodu ni prizanesel
odprtih gozdov. Večina družbenih gozdov leži nad 1000 m nadmorske višine, povprečni nagib gozdnih površin je nad 50 %.
Za zaposlovanje naših delavcev bi morali iskati rešitev najprej znotraj delovne organizacije in v Sestavljeni organizaciji združenega dela GLG. Ko je bilo gozdarstvo , skupaj — družbeni in zasebni sektor — so bila razmerja v procesu proizvodnje bolje urejena. Tako smo v zimskem času in milih zimah vršili podružbljeno proizvodnjo v nižje ležečih gozdnih parcelah — gozdnim posestnikom. Dobro se še spomnim kopne zime leta 1974, ko smo samo v revirju Gozd posekali in spravili z goseničarji do kamionske ceste 2.000 m3 bukovine in oddali v Radomlje 1.350 m3 bukovih hlodov.
je skupina zapustila Betin. Sele popoldne, ko je veter malo popustil, smo uspeli prebiti se skozi Betin. V skupini sta bila po dva: en sekač je delal, drugi pa je opazoval okolico. Če je bil veter premočan, je opozoril prvega, naj se umakne.
Razen na drevju je veter naredil ogromno škode na stavbah, električnih vodih, telefonu.
Prvi dnevi so minili v reševanju cest, električnih vodov in stavb. Prva dva dneva je bilo nekoliko zmešnjave v organizaciji dela. Že v nedeljo pa je šla skupina sekačev in veliki zgibni traktor »reševat« daljnovod proti Golfu. Tem dajemo priznanje. Ne moremo pa pohvaliti tistih, ki so hoteli izkoristiti trenutno situacijo (izredno stanje) in zahtevali za delo v nedeljo mimo samoupravno dogovorjenih meril več, kot jim pripada.
Vetrolome sem si ogledal večkrat. Najprej smo si ogledali vetrolome peš. Pogleda v Grofiji se ne da opisati, to je treba samo videti. Naslednji dan smo si ogledali vetrolom še s helikopterjem. Let preko Mežakle ni dal takega videza, kakršen dejansko je. Polomijo v Kosmu na Meža-kli sva si čez nekaj dni ogledala s tov. Jeretom. Plezala sva skozi in preko podrtih dreves. Za 400 metrov razdalje sva rabila kar pol ure.
Vso težavnost izdelave vetrolomov se res ne da opisati. To je treba videti.
J. P.
Po novi organizaciji TOZD in TOK so se razmerja v proizvodnji bistveno spremenila. TOK — delovna enota Jesenice ni prevzela nobenega gozdnega delavca. Tako je vso fizično delovno silo iz
proizvodnje moral prevzeti TOZD (družbeni sektor), z njimi pa tudi raztresene parcele, da jih vsaj v poletnih mesecih lahko zaposlimo in izpolnimo letni plan. Vprašujemo se, če bi bil plan v raztresenih družbenih parcelah izpolnjen, če bi ostale v upravljanju TOK, kot je bilo prvotno razdeljeno po delovnih nalogah. Že po dveh letih nove organizacije je temeljna organizacija kooperantov zašla v težave zaradi izpolnitve planov. Začeli so z neko kooperacijsko podružbljeno proizvodnjo v treh kombinacijah. Ena od kombinacij je taka, da revirni gozdar najame delavce za posek, spravilo pa opravi TOK ali TOZD; drug način je, da spravilo opravi privatnik, plačilo za spravilo lesa pa gre v obeh primerih preko temeljne organizacije kooperantov ali temeljne organizacije. Tretji način pa je, da gre plačilo spravila na račun lastnika gozdov. V vseh treh primerih gre plačilo poseka preko gozdnega posestnika oziroma gozdarja, ki se v večini
primerov dogovarja za ceno poseka in izdelavo v lubju za m3, katera je bruto za neto od 400 do 600 dinarjev.
Največ poseka izvršijo naši delavci v prostih sobotah in nedeljah, nekateri tudi z našimi motornimi žagami, da ne omenjam tudi koriščenja goriva in maziva. Po dveh dneh napornega dela s podaljšanim delovnim časom in dobrim zaslužkom pa se prileže malo počitka in v ponedeljek na bolniško. Ob tem naj še omenim, da mi je delavec po enem letu povedal, kje je bila uničena motorna žaga, ki mi jo je neki delavec pred letom dni prinesel v vreči. Uničena je bila v poseku podružbljene kooperacije. Vsa obraba tehničnih sredstev, zaščitnih sredstev, bolniška, invalidnost in vse kar spada k družbenemu standardu, gre torej na račun temeljne organizacije.
Kdo odgovarja ob takih sklenjenih aranžmajih, če slučajno pride do težke ali celo smrtne nesreče pri delu? Menim, da komentar na vse prej napisano, ni potreben. Potrebna pa bo reorganizacija v gozdni proizvodnji tako, da se bo delalo strokovno in podelalo najprvo v hiši, ne glede na lastništvo. Le tako bo možno delati tudi pozimi doma.
Davčna politika pa bi morala tudi biti urejena tako, da bi bila oddaja lesa v legalno podružbljeni sečnji ali v privatnem aranžmaju lastniku gozda dana možnost prijave davčne napovedi z navedbo stroškov plačila poseka in spravila lesa.
V legalni podružbljeni proizvodnji družba dobi svoj delež, v privatnih aranžmajih pa gre bruto za neto v žep izvajalcu del.
Lojze Mertelj
TOZD gozdno gradbeništvo pri reševanju vetroloma
Posledice neugodnega vremena in težkih prevozov
Februarja meseca je naše gozdove prizadel katastrofalen veter. Takoj po ocenitvi škode se je začela akcija, da bi čimprej rešili podrt les pred gozdnimi škodljivci, ki se bodo pojavili ob toplejših dneh.
Pri tem delu je bila vključena tudi gradbena, saj vemo, da spravila lesa ni brez gozdnih cest in vlak.
Kot prvo je bila naša naloga nasutje in delna rekonstrukcija ceste v Grofijo. Pri tem pa smo se srečali z zimskimi pogoji dela, bilo je precej snega, tla pa so bila zmrznjena. Nasutje je v prvih dneh šlo v redu, potem pa se je led začel topiti in so nastale velike jame, ki pa smo jih morali sproti zasipati, kar nam je vzelo veliko časa. Pri tem pa je nastalo vprašanje posipnega materiala. Sprva smo material pridobivali v Krpinu, nato iz Brezovice in nazadnje smo se odločili za žlindro.
Da bi čimprej zaključili z odcepom ceste v Grofijo in omogočili nemoten transport lesa, smo delali v marcu vse sobote in tudi dve nedelji.
Na področju vetroloma smo do sedaj zaključili posip obstoječe ceste v Grofijo, ceste pri opekarni, delamo pa še v Široki dolini. Istočasno pa smo na preboju in nasipanju ceste na Dobravi. Potem nas čaka še preboj in nasutje ceste na Otoku in v Ameriki. Ocenjujemo, da je obstoječih cest, ki bodo nasute ca. 4,5 km, ostalih, kjer je poleg nasutja potreben še preboj, pa ca. 4,3 km. Do 1. aprila je bilo dokončanih 2 km cest, na katere smo vgradili 2.290 m3 posipnega materiala in 4.055 m3 žlindre, torej skupaj 6.345 m3. Če bi cesto nasipali v normalnih pogojih, bi porabili precej manj materiala, pa tudi stroški bi bili bistveno manjši.
A. V.
V znamenju grde zime in vetrolomov
Čeprav je »ta-velik« sneg zapadel šele v sredini februarja, je prvo četrtletje minilo v znamenju grde zime in katastrofalnih vetrolomov.
V januarju smo začeli z delom na Pokljuki na dveh deloviščih Mrzli studenec in Kranjska dolina ter v Rado-vni. Mežakla je bila zaprta. Ni se ponovila zima iz leta 1982 in 1983. Snega sicer ni bilo veliko, zato pa ga je zapadlo vsakih par dni po nekaj centimetrov, toliko, da je zametlo cesto in da je bilo drevje sneženo. Za vsakim sneženjem je bilo potrebno orati in posipati cesto.
Najtežje so bile razmere v gozdu. Gozdarji so bili večkrat pred težko odločitvijo, ali naj ljudi silijo v gozd ali naj se vdajo v slabo vreme? Obleka je bila skoraj vsak dan mokra. Če si prišel na delovišče ravno ob malici, si videl, da se jim je ob ognju kadilo od hlač od gležnja do korač. Zares nečloveške razmere.
Sredi januarja je bilo v Kranjski dolini — Medvedova konta — snega le preveč, zato smo se iz Kranjske doline preselili na Pernike.
Vetrolom 10. in 11. februarja je vso organizacijo postavil na glavo. Organizirali smo dve novi delovišči; eno je bilo v Betinu in v Brjeh, drugo na Mežakli. Posebno slabe so bile razmere na Mežakli. Na podrto drevje je zapadel še sneg. Manj zagnani so omahovali, bilo pa je le več tistih, ki so bili tudi v težjih razmerah pripravljeni spopasti se z vetrolomom, s strmino in s snegom.
V	teh treh mesecih so naši sekači posekali 9846 m3 lesa iglavcev in listavcev. Od tega je bil 3401 m3 vetroloma.
V	Betinu in Brjeh je vzporedno z izdelavo vetroloma v raztresenih družbenih parcelah tekla tudi podružbljena proizvodnja v zasebnih gozdovih. V zasebnih gozdovih je bilo posekano 1332 m3 lesa iglavcev in listavcev.
Zamudna je bila proizvodnja ob cesti v Betinu, saj je bila potrebna občasna zapora ceste. To pa je seveda zmanjševalo učinke.
Zelo malo je bilo v teh treh mesecih narejeno v gojenju. Vsega skupaj 900 ur, in sicer priprava tal, odstranjevanje vej s pomladka in obžagova-nje drevja.
Nekaj ljudi je zaposlenih pri izdelavi škodljev, saj je ravno letos povpraševanje po njih izredno veliko.
Ko je zapadlo veliko snega, smo odkidali strehe stavb, zato nismo imeli na njih nobenega loma.
Mehanizirano skladišče lesa v tem času ni bilo polno zaposleno. Z Mežakle in iz Zake prihaja veliko predebelega lesa, ki mora mimo skladišča v nadaljnjo predelavo.
Čeprav sem uvodoma napisal, da se ni ponovila zima 1982 in 1983, računamo, da je to normalna zima. V tem visokem snegu, saj ga je še zdaj (10. aprila) na Mrzlem studencu 150 cm, ne bi mogli delati, posebno na deloviščih Kranjske doline v nadmorski višini 1400 metrov ne. Saj bi sekač porabil za kidanje snega okrog drevesa še toliko časa kot za samo izdelavo, če ne še celo več. Da ne govorimo o traktorjih, ki bi se pogreznili v sneg.
J. P.
Največji vetrolomi so bili v temeljni organizaciji kooperantov, enota Radovljica — levi breg Save. Ker tovariš Niko zaradi pomanjkanja časa ni uspel pripraviti prispevka o tem, se bralcem opravičujemo. Obljubil pa je, da bo bralce o tem seznanil obširneje v naslednji številki. Še več, pri meteorologih bo poizkušal poizvedeti o vzrokih, zakaj je prišlo do take moči vetra in od kod ime Grofija, kar bralce zelo zanima.
Urednik
Za varstvo narave
V drugi polovici februarja je po gorah zapadlo ogromno snega. Visoko snežno odejo — nad 2 m, je izkoristila JLA za vaje, kako živeti in preživeti tudi v visokem snegu. Iz snega so naredili igluje za bivanje, med sabo so jih povezali z rovi. Izdelali so peč za peko kruha itd.
O vsem tem so poročala sredstva javnega obveščanja.
Vse to je lepo in prav in prav je, da se naša armada vadi tudi v tem.
Narobe pa je, ker se k temu ne pritegne gozdarjev, ki bi poskrbeli za strokoven posek v gozdu. Razumemo, da bi v primeru vojne nevarnosti ali vojne, bila v prvi vrsti varnost in obramba države pred vsem drugim, tudi pred škodo, ki bi bila narejena z nestrokovnim posegom. Zdaj v miru pa bi tudi tako vajo naredili brez škode, če bi sodelovali z gozdarji. Gozdarji na Pokljuki so ugotovili, da so za izvedbo vaj pose-
kali 15 m3 drobnejšega lesa. Tistih nekaj kubikov v primerjavi z letnim etatom ne predstavlja nič. Pač pa ni v redu, da so drevesa posekana pol metra nad snegom (ca. 2,5 m nad tlemi), da so drevesa okleščena — tudi ali predvsem zelene veje 4 m pod vrhom pa do tal, da so drevesa zasekana ter da se v drevesa zabijajo žeblji.

Gozdarji si želimo, da v bodoče ne bi več prihajalo do Takih primerov.
Sever je zopet podiral
Vetrolom v Kranjski dolini
2.	december. Zaspani glas napovedovalke v radiu je z monotonim glasom napovedoval vreme za ta dan. Nad Sredozemljem se zadržuje visok zračni pritisk, pri nas bo pretežno jasno in vetrovno.
Rahel veter, ki je začel vleči proti večeru prejšnjega dne, je preko noči podivjal. Ko sva se z Ivanom peljala na delo, so postajali sunki vedno močnejši. Pogovor se je sam po sebi razvil na večno temo pokljuških gozdarjev: »Kaj misliš, ali je kaj podiral?« Bližala sva se Mrzlemu studencu in sem ter tja že opazila posamezna drevesa, ki so bila izruvana. Delavci, ki so se pripeljali iz Koprivnika in Gorjuš, pa so povedali, da je v odd. 35 podrta že večja količina dreves. Še vedno pa smo upali, da večje škode ne bo, saj je vlekel sever, ki le redko povzroča na Pokljuki škodo. Ko se je proti 8. uri veter malo pomiril sva z Jeklerjem odšla proti Rudnem polju pogledat, da le ni morda kje kak večji vetrolom. Področje Rudne doline in Za Jamnik sta bila neprizadeta, le v
odd. 83 in 97 sva opazila nekaj podtrih dreves. V trenutku pa se je veter zopet pojavil in posamezni sunki so upogibali drevje preko ceste, da je ustvarjal pravi predor. Ječanje gozda, ki se je upiral vetru pa naju je pregnal, da sva se morala vrniti nazaj v kočo.
Ob 11. uri se je veter končno umiril, tako, da je bilo mogoče oditi na delo. Ko smo prispeli v Mejo dolino, pa so nam podrta drevesa preko ceste zaprla pot. Ob pogledu na gozd nam je bilo takoj jasno, da je narava zopet pokazala svojo moč. Že pri prvem pregledu smo si bili enotni, da je podrtega več tisoč m3. Odločili smo se za takojšnje odkazilo in izdelavo, saj je bila zima pred vrati.
Podatki odkazila so pokazali, da je bila ocena točna. V odd. 83, 97, 100 je veter porušil 4.000 m3 in na ostalem področju Kranjske doline še
1.000	m3. Sestoji, ki jih je najbolj prizadejal veter, so bili v starosti 120—130 let in izredno kvalitetni. Kot pove že samo ime Meja dolina so v dolini zaščiteni z grebe-
nom Mejega vrha, tako, da je nemogoče pojasniti kako, da je sredi gozda in to v dolini imel veter tako moč posebno, ko so drevesa na grebenu ostala nepoškodovana.
Z izdelavo vetroloma smo začeli takoj 5. decembra in do 16. decembra posekali
2.000	3. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja tla niso bila zmrznjena tako, da so bila drevesa izruvana in vsaj na kvaliteti ni bilo večje škode. Žal pa nam je ostalo pod snegom še 3.000 m3, ki nas čakajo na mesec maj, če bo normalna zima. Razumljivo je, da pa tega lesa ne bomo mogli predelati v tako hitrem času, da ga ne bi napadli gozdni škodljivci in tako bo tudi na kvaliteti nastala škoda. Ker je na revirju Mrzli studenec porušil veter tudi
Prav gotovo je bilo to četrtletje eno najtežjih, če ne najtežje v zadnjem obdobju. Vzroki za tako situacijo so poznani in so razpeti med »stabilizacijo« in vetrolomom.
V plan za leto 1984 so vgrajene nove cene. Zaradi zamrznitve le-teh pred novim letom smo prisiljeni uporabljati cene iz leta 1983. To za GG kot celoto ni tako pomembno. Saj manjši dohodek temeljne organizacije pomeni v tem primeru manjše stroške za gozdarske temeljne organizacije. Pri obračunu bo to potrebno upoštevati. Zamrznitev cen je zajela tudi cenik za zunanje prevozne storitve. Pa ne samo to. Zmrznilo je tudi povpraševanje po naših uslugah. V letu 1982 smo realizirali za 1,5 milijarde din od prevozov. Ta delež je kljub rasti cen padal. Zavedali smo se namreč, da so potrebe v delovni organizaci-
2.000	m3, smo organizirali vse sekače in spravilno mehanizacijo naše temeljne organizacije, vendar nas je sneg prehitel.
Za konec pa bi rad dodal še to. Ena od glavnih vsebin našega gospodarjenja, naj bi bilo tudi dogovarjanje. Ko pa gre za naravne katastrofe, bi moralo biti to še bolj važno. Žal pa nam tokrat to ni uspelo. V tem času, ko je na Pokljuki ležalo 7.000 m3 najkvalitetnejše lesne mase, so se na ostalem področju GG Bleda sekala zdrava drevesa. Prepričan sem, da bi s skupnimi močmi lahko rešili, kar se je rešiti dalo, to je kvaliteto. Vse kaže, da smo na ta pojem v našem gospodarjenju pozabili — mar ne?
ji prvenstvene. Strankam nismo mogli zagotoviti ne roka ne količine. Zaradi tako nesolidnega nastopa so se naši odjemalci opremili sami, za nas pa je izgubljena zaposlitev v zimskem in spomladanskem času.
»Normalna« zima nas je zaposlila pri pluženju.
Delovišča na področjih, kjer je »vetrolom«, še danes ne omogočajo, iz različnih vzrokov, zaposlitev vseh kamionov. Ker ni krožne vožnje, je slaba tudi izkoriščenost. Pogoji za delo bodo opisani prav gotovo v posebnem članku.
V mehanični delavnici smo se posvetili predvsem vzdrževanju gozdarske in gradbene mehanizacije, na kamionih zaradi znanih vzrokov ni bilo okvar, s posebnim poudarkom na vzdrževanju mehanizacije na skupnem delovišču v Grofiji.
Vidic Tadej
Pri izdelavi vetrolomov so včasih štori daljši
Anton Donaval
Poslovanje TOZD gozdno avtoprevozništvo
Cestno prometni predpisi so še vedno zanimivi
Obseg škode po vetrolomu
9. in 10. 2. 1984
Izreden veter je v dneh 9. in 10. 2. 1984 povzročil nenavadne škode v gozdovih Blejskega gozdnogospodarskega območja.
Sunki vetra, kateri so se vztrajno ponavljali v smeri iz severozahoda v časovnih presledkih, so delno izruvali, delno pa prelomili gozdno drevje — pretežno iglavce.
Največja škoda je nastala v nižinskih gozdovih od Begunj do Črnivca — Široka dolina, v gozdovih Mežakle in na Pernikih, kjer so uničeni gozdni sestoji na površinah od 10 do 400 ha.
Sicer so porušene manjše grupe drevja in posamezno drevje po celotnem območju.
Do sedaj so ugotovljene in ocenjene naslednje količine porušenega drevja:
Občina Radovljica
Enota	Družbe- ni	Za- sebni	Bruto m3 skupaj
Bohinj — Jelovica	9.000	500	
Notranji Bohinj	1.000		
Desni breg Rad.	1.500		
Skupaj	11.500	500	12.000
Pokljuka — Pokljuka	6.000	10.000	
Mežakla	25.000		
levi breg Rad.	15.000		
Skupaj	46.000	10.000	56.000
Radovljica — levi breg		50.000	
desni breg		5.000	
Skupaj		55.000	55.000
Skupaj občina Radovljica	57.500	65.500	123.000
Občina Jesenice			
Jesenice	1.000	4.000	5.000
SKUPAJ občini			
Radovljica in Jesenice	58.500	69500	128.000
Škodo ocenjujemo zaradi več stroškov izdelave sorti-			
mentov, slabšega izplena in	strukture gozdnih sortimentov,		
zaradi prezgodnje likvidacije sestojev in zaradi potrebe po			
umetni obnovi uničenih gozdov, kot sledi:			
— več stroški izdelave		800 din/m3	
— slabši izplen		1.250 din/m3	
— prezgodnja likvidacija sest.		360 din/m3	
— umetna obnova in nega		550 din/m3	
skupaj		2.960 din/m3	
Skupna škoda se ceni na:			
Občina Radovljica			
123.000 m3 X 2.960 din/m3	= 364,080.000 din		
Občina Jesenice			
5.000 m3 X 2.960 din/m3	= 14,800.000 din		
SKUPAJ			
128.000 m3	378,880.000 din		
Naša delovna organizacija je takoj po nastali škodi pristopila k ugotavljanju obsega škode. Formirali smo skupine sekačev, traktoristov in prevoznih kapacitet za reševanje najnujnejših primerov — odstranjevanje drevja iz javnih komunikacij in reševanje drugih objektov. Organiziran je štab za odpravo posledic nastale škode. Po krajevnih skupnostih se organizirajo sestanki z gozdnimi posestniki zaradi dogovora o pospravilu polomljenega drevja. Organizirani so bili sestanki z republiško komisijo za škodo v gozdovih.
Franc Remec
Trasa vodovoda poteka v ekstremni strmini
Opravili so zahtevno delo
Gradbeno podjetje GRAD Bled gradi vodovod TROČI-NA—BLED—RADOVLJICA. Iz Krnice, do koder je vodovod že zgrajen, poteka trasa vodovoda po zelo zahtevnem terenu po desni strani struge Radovne. Teren je zelo strm, ponekod nad 100 %, poraščen z mešanim gozdom. Na vrhu tega pobočja je neporaščena ravnina oziroma polje.
V ta breg je bilo treba zasekati traso za vodovod. Posek je prevzel TOK enota Pokljuka. Zbrali smo skupino treh sekačev in dveh traktoristov z velikim zgibni-kom. V prvi vrsti je moral biti v skupini en alpinist — gorski reševalec, ki se ne boji strmine. To je bil REKAR BOŠTJAN, ki sicer upravlja Caterpillarja na mehaniziranem skladišču. V skupini sta bila še sekača Beznik Franc in Polančec Mišo ter traktorista Sodja Ciril in Marič Mirko.
Delo je bilo izredno zahtevno in nevarno. Skupina je bila poleg rednih varstvenih sredstev opremljena še z de-
rezami in varnostnimi pasovi. Na delovišču je bil stalno pri roki en prevoz — kombi ali vsaj fičak.
V	času poseka je bilo po tleh od 10 do 20 cm delno vle-žanega snega. To je bilo toliko ugodno, da je bila stopinja trdnejša — stabilnejša in na dereze se ni nabiralo listje.
V	največjih strminah je bil sekač, ki je podiral drevje, privezan na vrv. Zaradi možnosti umika, so podirali drevje navzdol. Cela debla so nato spravljali s traktorji na vrh strmine, kjer so jih na ravnem dodelali.
Delo sta vodila gozdar temeljne organizacije kooperantov in mehanizator temeljne organizacije.
Za delo ni bila postavljena norma. Delalo se je po času. Naš cilj je bil, da se trasa poseka in da se pri nevarnem delu ne zgodi kakšna nesreča.
Skupina je dokazala, da je opravičila zaupanje, saj je zadano nalogo uspešno opravila in zato zasluži vse priznanje.
J. P.
Pri poseku v strmini je varnost na prvem mestu
Program uporabe novega računalnika
(Prispevek je nadaljevanje članka »Dvanajst let uporabe računalnika na Gozdnem gospodarstvu Bled,« ki je bil objavljen v Presekih št. 1 letošnjega leta).
1.	Izhodišča za izdelavo programa
V januarju letos smo v naši delovni organizaciji namestili računalnik ISKRA — DELTA 644/163. Že pri sestavi elaborata za nabavo novega računalnika smo obravnavali in tudi zapisali grobi program uporabe. V času prejema opreme pa smo pripravili podroben načrt na osnovi naslednjih izhodišč:
—	strojna računalniška oprema (Hardware),
—	programska računalniška oprema (Software),
—	kadri v AOP in
—	uporabniki računalniških izdelkov (informacij).
1.1. Strojna računalniška oprema (Hardware)
Strojna računalniška oprema, ki smo jo namestili letos januarja in ki naj bi z manjšimi dokupi zadostovala potrebam obdelave podatkov za našo delovno organizacijo za 10 let, je sestavljena iz naslednjih enot:
—	hitri centralni procesor,
—	256.000 16-bitnih besed centralnega spomina,
—	tri diskovne enote s fiksnimi diski po 80 milijonov besed,
—	tračna enota,
—	tiskalnik in
—	enota za krmiljenje računalnika.
Vse te enote s skupnim imenom imenujemo računalnik in so nameščene v klimatiziranem prostoru. Za povezavo računalnika s programerji in uporabniki smo nabavili terminale. Terminali so sedaj nameščeni v prostorih AOP in v računovodstvu.
1.	2. Programska računalniška oprema (Software)
Delovanje računalnika poteka po navodilih programov. Pri tem pa ločimo sistemske in aplikativne programe. Sistemski programi so tisti, ki krmilijo strojno opremo računalnika in jih najpogosteje izdelajo proizvajalci računalnika. Naš računalnik je opremljen z naslednjimi sistemskimi programi:
—	z operacijskim sistemom DELTA-M,
—	s sistemom programov za delo z zbirkami podatkov RMS,
—	s sistemom programov za delo z bazami podatkov DBM,
—	s prevajalniki za programski jezik COBOL in FORTRAN,
—	s programom za komuniciranje z računalnikom v RRC (MUX)
—	ter iz drugih pomožnih programov.
1.	3. Kadri v AOP
Za delo z novim računalnikom smo se morali delavci v AOP dodatno usposobiti. Tehnologija obdelave podatkov se je spremenila. Opustili bomo vnos podatkov z računalniškimi karticami in prešli na direkten vnos preko terminalov. Uporabniki bodo direktno povezani z računalnikom. Delavci v AOP bomo sestavili nove aplikativne programe, jih vzdrževali in dopolnjevali. Število delavcev bo v AOP ostalo enako kot do sedaj, le namesto delavca za luknjanje in verificiranje računalniških kartic, smo zaposlili sistemskega programerja za vzdrževanje in analizo sistemskih programov ter izdelavo rutin za dopolnjevanje aplikativnih programov.
1.4. Uporabniki računalniških izdelkov (informacij)
Z desetletnimi izkušnjami pri uporabi računalniških informacij bodo uporabniki z dodatnimi inštrukcijami dovolj pripravljeni, da se vključijo v uporabo novega načina obdelave podatkov. To so predvsem delavci s srednjo izobrazbo, ki bi brez računalnika morali sami obdelovati podatke. Pri tem pa smo si postavili cilj, da tudi tiste delavce, ki so do sedaj le prejemali računalniške izdelke, tesneje vključimo v izrabo možnosti za uporabo informacij za vodenje in odločanje tèr za izdelavo ekonomskih in tehničnih analiz.
2.	Program uporabe novega računalnika
za posamezna področja obdelave podatkov
Program uporabe novega računalnika smo razdelili na tri dele:
—	izdelava in uvajanje splošnih aplikacij,
—	izdelava in uvajanje strokovnih — gozdarskih aplikacij,
—	vključevanje računalnika v proizvodnjo.
2. 1. Izdelava in uvajanje splošnih aplikacij
Splošne aplikacije moramo za novi računalnik pripraviti v letih 1984 in 1985. V letošnjem letu je v programu naslednje:
—	obdelava glavnih knjig z izpisom bilanc,
—	obdelava saldakontov kupcev in dobaviteljev,
—	obdelava osebnih dohodkov s personalno evidenco in
—	obračun osnovnih sredstev.
Do sedaj smo z že pripravljenimi programi prenesli na novi računalnik obdelavo glavne knjige s saldakonti. Za obračun osebnih dohodkov imamo programe že pripravljene in prirejene za obstoječi pravilnik, upamo, da jih bomo sredi leta pričeli uporabljati. Takoj za tem pa bomo z računalnika RRC prenesli obračun osnovnih sredstev.
Še v tem letu bomo pričeli sestavljati programe za odpremo in prodajo s fakturiranjem in obračunom prevzema lesa od gozdnih posestnikov. Tudi s programiranjem materialnih obdelav bomo pričeli v letošnjem letu. Načrtujemo, da bodo te obdelave pripravljene za redno uporabo v letu 1985.
2.2. Izdelava in uvajanje strokovnih gozdarskih aplikacij
Po načrtu bomo strokovne obdelave pripravljali za novi računalnik v letu 1986. Po dosedanjih izkušnjah bomo kot osnovnega nosilca informacij v družbenih gozdovih izbrali odsek, v gozdovih z lastninsko pravico pa parcele, ki sestavljajo odsek oziroma oddelek. Dinamika uvajanja posameznih obdelav še ni določena.
3.	Vključevan je računalnika v proizvodnjo
S splošnimi in strokovnimi obdelavami bomo pridobili zadostno podatkovno osnovo za uporabo informacij pri neposrednem vodenju proizvodnje. Z računalnikom bomo direktno povezali obe mehanizirani skladišči. Podatke že sedaj na njih točno ugotavljamo, le ne beležimo jih na računalniške nosilce za nadaljnjo obdelavo. Pri tem bo mogoče na osnovi zahtev kupcev les krojiti v cilju najboljšega izkoristka.
Seveda pa možnosti uporabe računalnika s tem še ne bodo izkoriščene. Poleg vključevanja sprememb in dopolnjevanja obdelav, bo potrebno za najbolj kvalitetne informacije vključevati tudi operacijske raziskave in uporabo drugih matematičnih in statističnih metod.
Direktno povezavo z računalnikom RRC bomo ohranili za povezavo z gozdarskim informacijskim sistemom SRS in z drugimi sistemi (statistika, gospodarska zbornica) ter za izvajanja obsežnih obdelav. Pri tem pa imamo cilj, čimveč obdelav obdelati na novem računalniku.
V program smo zapisali, da moramo izdelati integriran informacijski sistem, kar pomeni, da bomo vsak podatek v računalnik vnesli le enkrat in ga uporabili za vse potrebe. Zato imamo zaporedje področij obdelav načrtovano kot celoto, ki naj bi jo dosegli v treh letih.
Bistvena sprememba pri uporabnikih bo v tem, da je računalnik do sedaj uporabniku pomagal pri vodenju različnih evidenc, z novim računalnikom pa bodo računalniško vodene evidence s pomočjo uporabnika. Tako vodene evidence bodo osnova za pridobivanje kakovostnih informacij na vseh ravneh vodenja in odločanja.
Jože Skumavec
K00S ( DSSS ) Komisija za sport m rekreacijo
PREDLOG PLANA UDELEŽBE IN OKVIRNIH STROŠKOV ZA LETO 198A-
ŠT.	VRSTA TEKMOVANJA	KRAJ	KM	DATUM	TEKMOVALCI	STROŠKI
1	03ČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE					
	smučarski teki	30H. 3ISTRICA	65	JANUAR	5	250
	veleslalom	ZATRNIK	30	FE3.-MAR.	25	aooo
	kegljanje - borbene partije			MAREC	14	2.000
	odbojka (moški ♦ ženske)	UPNICA	40	APRIL	14	4.500
	streljanje z zračno puško	MOŠNJE	40	MAJ	6	1.000
	mali nogomet	RADOVLJICA	30	JUNIJ	14	3.000
	plavanje	RADOVLJICA	30	JULIJ	5	
	namizni tenis	RADOVLJICA	30			
	kegljanj e - posamezno ♦ ekipno			N0VEM3ER	20	
	SKUPAJ		265		108	20.250
?	“zimske športne igre sozd glg	SORIŠKA pl.	115 1	FEB-MAR.	25	
X	LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD GLG	3 OH 3ISTRICA	74	MAJ	30	20.000
4	SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE GG 3LED					
	veleslalom ♦ teki	K03LA	65	FE3RUAR	150	
	mali nogomet	3LED		MAJ	60	5.000
	kegljanje	3LED		MAREC-MAJ	50	2.000
	namizni tenis	3LED		SEPTEM3ER	10	1.000
			65		270	58.000
S. fi.	ORGANIZACIJA REKREACIJE V TELOVADNICI	3LED				17.000
	REKREACIJSKO KEGLJANJE	3LED				10.500
	SKUPAJ		519		433	147.750
komisija za Sport in rekreacijo
Predlog je bil sprejet na 3. seji sveta delovne organizacije .ine 29. februarja 1984
Skleni
samoupravnih organov
Svet delovne organizacije (29. 2. 1984)
1.	Svet delovne organizacije sprejme predlagano spremembo glede delitve stanovanj med temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb.
2. Svet delovne organizacije sprejme gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje Bled za dobo 1981 — 1990 z naslednjimi podatki o gozdnih fondih po stanju 1. 1. 1980 in letnim etatom:
I
Lastništvo	Lesna zaloga v bto m* 1 2 3 4 Površina iglavci listavci skupaj
družb. GG Bled zasebni družb, izven	26.006 ha 5.501.606 1.102.679 6.604.285 25.194 ha 3.950.334 1.566.408 5.516.742 4.347 ha 472.241 135.856 608.097
SKUPAJ	55.547 ha 9.924.181 2.804.943 12.729.124
v bruto m3	
Lastništvo	Tekoči letni prir. Letni etat iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj
družb. GG Bled zasebni družb, izven	125.463 18.011 143.474 93.618 10.352 103.970 110.360 28.682 139.042 75.283 26.719 102.002 11.827 2.350 14.177 6.301 1.245 7.546
SKUPAJ	247.650 49.043 296.693 175.282 38.316 213.518
Del etata je pogojen z rešitvijo zaviralnih dejavnikov:	
— v družbenih gozdovih:	
iglavci listavci	1.503 m1 — letni 575 m3 pogojni etat
skupaj	2.078 m3
(naravni rezervat Martuljek v okviru TNP, nezadostna odprtost s prometnicami v g. e. Jesenice — zahod in Jesenice);	
— zasebni gozdovi:	
iglavci listavci	6.224 m3 — letni 4.661 m3 pogojni etat
skupaj	10.885 m3
(nezadostna odprtost s prometnicami v enotah Jesenice — zahod, Jesenice, Radovljica — desni breg, Bled in Bohinj; neurejena katastrska kultura zaraščenih kmetijskih površin, vpliv zasebnega lastništva).
Dinamika realizacije pogojnih etatov je odvisna od obsega in
od enakomerne dinamike gradnje prometnic. .
3. Svet delovne organizacije je v celoti potrdil obračun poslovanja počitniškega doma Piran in prikolic v letu 1983.
Svet delovne organizacije je sprejel predlog cen oskrbnega dne za leto 1984, in sicer:
	v sezoni jul., avg.	izven sezone junij, sept.
1. Delavci GG Bled in svojci brez lastnega dohodka	446 din	348 din
2. Otroci članov kolektiva do 5 let	108 din	94 din
3. Otroci članov kolektiva do 12 let	287 din	253 din
4. Gostje	675 din	573 din
5. Otroci gostov do 5 let	189 din	162 din
6. Otroci gostov do 12 let	506 din	422 din
4.	Svet delovne organizacije ugotavlja, da so informacijo o poslovanju TOZD in delovne organizacije obravnavale temeljne organizacije in jo tudi sprejele.
5.	Svet delovne organizacije sprejme poročilo o poslovanju z združenimi sredstvi v letu 1983; bilanca stanja združenih sredstev 31. 12. 1984, kjer sta aktiva in pasiva enaki, je 117,957.303,00 din.
Izdela se predlog za pokrivanje likvidnosti TOZD gozdno av-toprevozništvo in delavnice.
Svet delovne organizacije sprejme poročilo o oblikovanju in porabi stanovanjskih sredstev, združenih v delovno organizacijo v letu 1983; sredstva
so bila oblikovana v višini
7.613.309.00	din, porabljena pa v višini 5,634.437,00 din, za prenos v leto 1984 je ostalo 1,978.872,00 din.
Svet delovne organizacije sprejme poročilo o oblikovanju in porabi združenih sredstev skupne porabe v letu 1983; sredstva so bila oblikovana v višini
4.982.589.00	din, porabljena pa v višini 4,688.840,00 din, tako da za prenos v leto 1984 ostane
293.749.00	din.
6.	Svet delovne organizacije sprejme predlog plana oblikovanja in porabe združenih sredstev skupne porabe za leto 1984, in sicer:
Oblikovanje
Prenešena sredstva iz leta 1983	293.749,00 din
Združevanje sredstev	7.326.201,00 din
SKUPAJ		7.619.950,00 din
Poraba Jubilejne nagrade Odpravnine Regres za letni dopust — gotovina Regres za letni dopust — Piran Nagrade upokojencem Po poteh partizanske Jelovice Knjižne nagrade Praznovanje dneva žena Prispevki organizacijam in društvom Ekskurzije Ureditev grobov Koledarji Prireditev pri podelitvi nagrad Tekmovanje gozdnih delavcev Šport in rekreacija Tekmovanje mehanikov Socialne pomoči		611.200.00	din 1.101.300.00	din 4.167.540.00	din 463.060.00	din 254.100.00	din 25.000.	00 din 30.000.	00 din 90.000.	00 din 50.000.	00 din 50.000.	00 din 30.000.	00 din 250.000.	00 din 40.000.	00 din 100.000.	00 din 147.750.00	din 10.000.	00 din 200.000.	00 din
SKUPAJ		7.619.950,00 din
Za tekmovanje gozdnih delavcev naj bi občinska sindikalna sveta prispevala 65.000,00 din. Za ta plan so osebni prejemki izračunani po določilih predloga ustreznega samoupravnega sporazuma v panogi gozdarstva SRS, temeljne organizacije pa združujejo sredstva v razmerju povprečnega števila zaposlenih v letu 1983. Svet delovne organizacije je obravnaval in sprejel tudi predlog kriterijev za izbiro delavcev za 10-dnevno termalno zdravljenje, ki so:	—	prednost imajo praviloma prizadevni starejši delavci v proizvodnji, —	delavci, ki kljub svojemu rahlemu zdravju ne bolujejo prepogosto, —	delavci, katerim zdravje še ni toliko prizadeto, da bi ga morala ocenjevati IK, —	delavci, katere ne pošlje na zdravljenje zdravniška komisija pri OZS, —	delavci, ki imajo nizek dohodek na družinskega člana. 7. Svet delovne organizacije sprejme predlog plana oblikovanja in porabe stanovanjskih sredstev v letu 1984, in sicer:	
Prihodki 1.	Prenos sredstev iz leta 1983 2.	Izločeno v stan. skl. po ZR za 1. 1983 3.	Vrnjene anuitete od danih posojil 4.	Del stanov, prisp. iz OD, ki ostane v del. org. 5.	Obresti od avista sredstev 6.	Stanarine 7.	Soudeležba za pridob. stan. pravice		1.978.872 din 1.500.000	din 2.115.000	din 2.200.000	din 105.000	din 8.500 din 200.000	din
SKUPAJ		8.107.372 din
Poraba
1.	Stanovanjski krediti delavcem
2.	Odplačila anuitet
3.	Avans za stanovanje v Boh. Bistrici
4.	Nerazporejeno
5.600.000 din 894.000 din 1.000.000 din 613.372 din
SKUPAJ
8.107.372 din
Komisija za stanovanjska vprašanja izdela predlog delitve kreditov za individualno gradnjo ter ga posreduje samoupravnim organom TOZD.
8.	Svet delovne organizacije sprejme predlog, da se znesek vezanih sredstev za odobrene stanovanjske kredite skupaj z obrestmi za leto 1983 v znesku
2.805.000	din kompenzira z odobrenimi stanovanjskimi krediti in da se s sprejetimi stanovanjskimi krediti kompenzirajo tudi vezana sredstva v znesku
1.500.000	din skupaj s pripadajočimi obrestmi potem, ko bodo krediti na osnovi teh sredstev odobreni in izkoriščeni.
Svet delovne organizacije pooblašča individualnega poslovodnega organa delovne organizacije in vodja finančno-komercial-nega sektorja za podpis aneksov k pogodbam.
9.	Svet delovne organizacije ugotavlja, da so proizvodno-fi-nančni plan delovne organizacije za leto 1984 obravnavale in sprejele TOZD.
10.	Svet delovne organizacije sprejme letni plan varstva, gojenja, odkazila in urejanja gozdov za leto 1984.
11.	Svet delovne organizacije sprejme letni plan sečenj.
12.	Svet delovne organizacije določi prispevne stopnje za zbiranje sredstev za biološka vlaganja v gozdove in cenik del za dela, ki se plačujejo iz sredstev za biološka vlaganja v gozdove.
Za družbeni gozd je stopnja za zbiranje sredstev za biološka vlaganja 14 % od vrednosti prodaje vseh gozdnih sortimentov.
Za zasebni gozd znaša prispevna stopnja za zbiranje sredstev za biološka vlaganja
14 % od vrednosti hlodovine in tehničnega lesa iglavcev
10 % od celuloznega lesa iglav. in jamskega lesa listavcev
13 % od tehničnega lesa listavcev, od odtujenega lesa in lesa za domačo porabo.
Cena za gojitvena dela za delo v režiji TOZD znaša 491 din/uro.
Cena za gojitvena dela za deio lastnika v lastnem gozdu znaša 188 din/uro.
13.	Merila za pridobitev lesa za lastno uporabo lastnikov gozdov ostanejo ista kot v letu 1983.
14.	Svet delovne organizacije sprejme predlog ukrepov za odpravo posledic vetroloma, in sicer:
—	vse proizvodne zmogljivosti je potrebno usmeriti v izdelavo vetroloma,
—	na področju TOZD g. Bohinj se zmanjšajo redne sečnje za 10.000 m3,
—	na področju TOZD g. Jesenice se zmanjšajo redne sečnje za 6.000 m3,
—	delavci iz TOZD g. Bohinj, Jesenice in TOK se preusmerijo na delo na področju Radovljice — Grofije.
Svet delovne organizacije imenuje štab za izvajanje ukrepov za odpravo posledic vetroloma, in sicer:
Dušan Novak, vodja Franc Remec, namestnik Uroš Vidmar, član Kristl Ogris, član Franc Žerjav, član Andrej Arih, član Andrej Klinar, član Tadej Vidic, član
Svet delovne organizacije imenuje Remec Franca, dipl. ing. za operativnega vodjo, za namestnika pa Šolar Zvoneta, dipl. ing.; operativni vodja ima pooblastilo za koordinacijo in razporejanje delavcev in ostalih kapacitet za čimprejšnjo sanacijo škode.
15.	Svet delovne organizacije ugotavlja, da sta bila pravilnik o varstvu pri delu in pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva temeljnih organizacij sprejeta na samoupravnih organih TOZD. Oba akta se pričneta uporabljati 29. 2. 1984.
Svet delovne organizacije ugotavlja, da sta bila akta spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG in spremembe statuta SOZD GLG sprejeta z referendumom 28. 2.1984.
16.	Svet delovne organizacije v odbor za pripravo plana imenuje:
1.	Remec Franca, predsednik
2.	Košir Janeza, član
3.	Šolar Zvoneta, član
4.	Arih Andreja, član
5.	Silič Zdravka, član
Svet delovne organizacije v izvršilni odbor posebne finančne službe imenuje:
1.	Novak Dušana, predsednik
2.	Legat Jožeta, član
3.	Vidmar Uroša, član
4.	Arih Andreja, član
5.	Klinar Andreja, član.
17.	Sejnine za delegate kmetov v CS TOK in SDO se povečajo od 300,00 din na 500,00 din.
18.	Svet delovne organizacije sprejme predlog plana izobraževanja za leto 1984.
Za financiranje SKI POOL NORDIC se nameni 93.750 din iz sredstev za reprezentanco.
Za sofinanciranje pometalne-ga stroja za Turistično poslovno skupnost Bled se odobri 40.000,00 din.
Komisije za delovna razmerja predlog skupne komisije za sta-po temeljnih organizacijah novanjske zadeve o dodelitvi po-(27. 3. do 2. 4. 1984) so sprejele sojil za stanovanjsko gradnjo.
Razdelitev sredstev posameznim prosilcem
Novogradnje v območju
Še ostane
TOZD	Znesek do dokonč.
izplač.
1. MLEKUŽ Ozbald	Bohinj	350.000	500.000
2. POLANC Janez	Pokljuka	40.000	—
3. POLANC Anton	Pokljuka	80.000	—
4. COLJA Alojz	Pokljuka	40.000	—
5. VIDIC Tadej	Avtoprevoz.	250.000	126.000
6. AMBROŽIČ Rajko	Avtoprevoz.	320.000	131.000
7. MUŽAN Jože	Avtoprevoz.	300.000	—
8. VIDIC Albert	Gradbeništvo	350.000	500.000
9. BOLČINA Pavel	Gradbeništvo	200.000	—
10. KOVAČIČ Ivan	Gradbeništvo	60.000	. —
11. LEGAT Jože	DSSS	350.000	126.000
Novogradnje izven območja 1. CVETIČJovo Bohinj		120.000	123.500
2. KLARIČ Drago	Bohinj	120.000	103.500
3. CVIJIČ Dušan, 1938	Bohinj	200.000	150.000
4. GAVRIČ Marko	Pokljuka	200.000	230.000
5. GAVRANOVIČ Božo	Pokljuka	200.000	250.000
6. PEJIČ Marko	Jesenice	150.000	120.000
7. PEJIČ Mirko	Jesenice	180.000	150.000
8. PONJAVIČ Blaž I	Jesenice	100.000	90.000
Rekonstrukcije			
1. KOROŠEC Jaka	Pokljuka	90.000	—
2. POGAČAR Miha	Avtoprevoz.	130.000	220.000
3. JAKOPIČ Marija	Gradbeništvo	130.000	—
4. GORZETTI Slavko	Gradbeništvo	110.000	—
5. ARH Bojan	TOK	100.000	—
Kratkoročna posojila			
1. GAVRIČ Mirko	Bohinj	68.000	—
2. CVIJETIČ Nedeljko	Bohinj	70.000	13.000
3. BJELČEVIČ Mirko	Bohinj	22.000	—
4. ALEKSIČ Čedo	Bohinj	70.000	27.000
5. MARIČ Mirko	Pokljuka	44.000	—
6. BUČIČ Luka	Pokljuka	70.000	42.000
7. PRANJIČ Marko	Pokljuka	70.000	47.000
8. PANIČ Todor	Pokljuka	32.000	—
9. LONČAREVIČ Ante	Pokljuka	34.000	—
10. PAUREVIČ Ilija	Jesenice	70.000	—
11. DOŠENOVIČ Mirko	Jesenice	70.000	80.000
12. DOŠENOVIČ Dušan	Jesenice	70.000	80.000
13. TUTIČ RADE	TOK	70.000	27.600
Do posojila ni bilo upravičenih 33 prosilcev, in sicer:
—	ker imajo ustrezno urejene stanovanjske razmere,
—	ker so že prejeli ves možni znesek posojila oziroma,
—	ker niso predložili ustrezne dokumentacije.
Kako zaposliti invalide
Od 1964. leta dalje sistematično spremljamo delo invalidskih komisij in vodimo sezname invalidov. Prva leta je bilo letno predlagano komisijam za oceno invalidnosti okoli 8 do 10 delavcev. Nato se je z leti število ocenjenih primerov stalno povečevalo. V letih 1967, 1977, 1979, 1980 in 1981 je bilo število primerov še posebno visoko (20 — 36). Minulo leto smo zaključili z 31 primeri naših delavcev, katere je ocenjevala invalidska komisija na Jesenicah. Za invalide prve stopnje je bilo priznanih 8 in tretje 15 primerov. Trem delavcem je bila ocenjena samo telesna okvara. Za vse ostale je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni končano ali pa je bil sploh zavrnjen zahtevek za invalidnost. Podobna razmerja v reševanju veljajo tudi za ostala pretekla leta. V strukturi je visok delež de-
lavcev tretje kategorije, katere v gozdni proizvodnji ne moremo zaposliti na ustreznih (običajno lažjih) delih. V lesno industrijo nam le redkokdaj uspe zaposliti invalida. Najtežje je z zaposlitvijo alkoholikov, katerih se vsak brani.
Novost v invalidsko pokojninski zakonodaji je prerazporeditev na drugo ustrezno delo. To ni invalidnost tretje kategorije. Delavec nima pravice do nadomestila za manjše dohodke na novem delu. Pri prerazporeditvi invalidska komisija presoja delavčevo zdravstveno sposobnost za enako zahtevna druga dela. Verjetno bo ostalo vrsto vprašanj, ki zaslužijo vso pozornost na sejah osnovnih organizacij sindikata.
Z. H.
Kadrovske
spremembe
V	januarju
ODŠLI:
RAC Štefan, TOZD gozdarstvo Bohinj, invai, upokojitev
V	februarju
PRIŠLI:
BIZILJ Alenka, DSSS; JO-ŠAR Drago, TOZD gozdno gradbeništvo
ODŠLI:
ZUPANC Stanko, TOK
o.	e. Radovljica, sklep disc, komisije; VIDIC Jože, TOZD gozdarstvo Pokljuka, upokojitev
PREMEŠČENI:
MEŽIK Andrej iz TOZD gozdarstvo Jesenice v TOK
o.	e. Jesenice
V	marcu
PRIŠLI:
MILINOVIČ Frano, TOZD gozdno gradbeništvo; NOČ Rajko, TOZD gozdarstvo Jesenice; KOROŠEC Rudi, TOZD gozdarstvo Pokljuka
ODŠLI:
DOLENC Matjaž, TOZD gozdno gradbeništvo^ odpoved delavca; VIDOVIČ Ivan, DSSS, hujša kršitev obveznosti; KLINAR Jože, TOZD gozdarstvo Jesenice, upokojitev; KAJDIŽ Polda, TOZD gozd. avtoprevoz., upokojitev.
V	aprilu
PRIŠLI:
ISKRA Janko, TOK o. e. Bohinj; PANGERC Minka, TOK o. e. Radovljica
ODŠLI:
KLANČAR Robert, TOZD gozdarstvo Bohinj, odhod v JLA; TORKAR Vinko, TOZD gozd. avtoprevoz., upokojitev.
Število zaposlenih po TOZD
31. 3.1984
TOZD gozdarstvo Bohinj 82
TOZD gozdarstvo Pokljuka	95
TOZD gozdarstvo Jesenice	49
TOK Bled	62
TOZD gozdno gradben.	42
TOZD gozd. avtoprevoz.	64
DSSS	57
Skupaj GG Bled	451
Lah Ivica
Starostno in zdravstveno zavarovanje delavcev na TOZD gozdarstvo Pokljuka
Da je Pokljuka star kolektiv, je bilo v nekem prispevku v našem glasilu enkrat že omenjeno. Danes želim to vprašanje osvetliti bolj natančno, in sicer iz dveh plati, prvnriz starostne in drugič iz zdravstvene.
Pred desetimi leti nas je bilo v temeljni organizaciji v letnem povprečju še 140 zaposlenih. S spreminjanjem tehnologije zlasti z mehanizacijo poseka in spravila se
je število zaposlenih stalno zmanjševalo. Tako nas je zdaj v temeljni organizaciji skupaj 95. Fluktuacija v tem času ni bila velika. Nekaj je k temu prispeval dodatek na stalnost, zadnja leta pa gospodarska kriza, ki je zmanjšala možnosti zaposlitve, to je prehajanje iz ene delovne organizacije v drugo. Kolektiv, ki je ostal, je vsako leto za eno leto starejši in danes starostna struktura izgleda takole:
	proizvodni delavci	režijski delavci	skupaj
do 20 let	2		2
21 do 25 let	2	2	4
26 do 30 let	5	1	6
31 do 35 let	8		8
36 do 40 let	13	1	14
41 do 45 let	11	2	13
46 do 50 let	19	7	26
51 do 55 let	10	6	16
nad 55 let	1	5	6
Povprečna starost proizvodnih delavcev je 42 let, povprečna starost delavcev po času pa 47 let, vse skupaj pa 43 let. Trideset proizvodnih delavcev je starih nad 45 let. Za te lahko računamo, da bodo v teku desetih let odšli v pokoj. Osemindvajset proizvodnih delavcev je Bosancev, ostalo do domačini. Od teh 30 delavcev starejših nad 45 let pa je 19 domačinov in 11 Bosancev. Zaskrbljujoče je, da se zmanjšuje število domačih delavcev. Ko je pred osmimi leti TOZD nabavil avtobus za prevoz ljudi na delo, se je iz smeri Koprivnik—Gorjuše vozilo 42 ljudi, zdaj jih je samo še 27.
Od 24 delavcev po času jih je 18 starejših nad 45 let. To je povojna generacija, ki je gradila porušeno domovino, ki je dala skozi udarniške sobote in nedelje, ki je šla skozi frontne brigade, ki je delala dan in noč, če je bilo potrebno. Ta generacija počasi odhaja. Na delovnih mestih zamenjati jo, ne bo problem, saj tega kadra ne manjka. Če pa bo nova generacija zamenjala staro tudi v zagonu, je pa drugo vprašanje.
Posebno pereč problem v temeljni organizaciji je zdravstveno stanje proizvodnih delavcev. V število 71 sta všteta tudi dva na novo sprejeta tehnika, ki pa odhajata v JLA. Od 69 delavcev jih je 15 invalidov, trije so na tem, da vsak čas postanejo. Nekaj od teh invalidov so preostali zdravstveni sposobnosti koristno zaposleni kot traktori-
sti in pri spravilu z žičnicami — nekateri stalno, drugi občasno. Za vse ostale iščemo delo. Del, brez uporabe motorne žage, kot je cestar in nekaj gojitvenih del, (sajenje, gnojenje, obžetev, obža-govanje) ni za vse invalide dovolj. Ta dela nastopajo samo v določenem letnem obdobju, največ spomladi.
Tako so invalidi zaposleni včasih koristno, včasih manj koristno glede na trenutne potrebe letnega časa. V taki situaciji, kot je sedaj, ko bi morali čimprej pospraviti vetrolome, delamo dela, ki trenutno niso najbolj potrebna.
Pri takem številu invalidnih oseb ni dela za vse v temeljni organizaciji. Od tod pa ljudje, ki so v nekem okolju preživeli po 20 let, neradi odhajajo. Pomagamo si s tem, da sekači pri poseku spuščajo gozdni red, delajo ga naknadno invalidi. In kaj povzročamo s tem? Sekači imajo večji del dneva v rokah motorno žago, s tem pa spet povečujemo število invalidov.
Kadar dela vsa mehanizacija, zaposluje osemnajst ljudi. Tako poleg toliko invalidov ostaja vedno manj delavcev za posek. Večkrat slišimo, da nas je preveč, da bi morali odstopiti drugim temeljnim organizacijam nekaj ljudi. Še kako radi! Samo katere naj odstopimo? Invalide — zdrave!
Ob taki starostni strukturi in takem naraščanju invalidnosti, temeljna organizacija kmalu ne bo sposobna izvršiti svoj lastni letni plan. J. P.
Športniki Gozdarja na prvomajski paradi 1950
35 let sindikalnega športnega društva Gozdar
V prvi letošnji številki glasila »Preseki« smo prebrali naslovni članek tov. Kocjančič Ivanke-Pristov, v katerem opisuje nastanek in ime glasila, ki se je po njeni zamisli porodil pred 20 leti.
Tako miselno se lahko porodi le človeku, ki je že od samega otroštva z ljubeznijo spremljal vsa dogajanja rodnega kraja in bližnje okolice.
Ta naslovni članek letošnje prve številke pa je spodbudil misli marsikateremu še aktivnemu ali upokojenemu članu našega kolektiva — bilo gozdarjev ali lesarjev — na preteklost naše delovne organizacije — vse od osvoboditve od povojne dobe, ko je bilo obilo težkih, pa tudi nepozabno lepih, predvsem z delovnimi zmagami ovenčanih dogodkov.
Meni je ta lepi spomin pomagal posebej razbistriti »službeni dnevnik«, ki ga od samega začetka službovanja stalno in skrbno vodim. Tako sem lahko ugotovil pomembne datume izpred 35 (petintridesetih) let. 14. maja 1949 smo gozdarji revirja Rudno polje slovesno sprejeli frontne brigade za pomoč pri izvrševanju plana gozdarstva Slovenije. Dne 7. avgusta 1949 pa je bilo ustanovljeno sindikalno športno društvo »GOZDAR«. Da se
spomnimo teh, za razvoj gozdarstva pomembnih jubilejev, sem ponudil ta članek in še nekatere, ki naj mu sledijo, uredništvu glasila »Preseki« v objavo.
Današnji članek sem namenil 35-letnici ustanovitve sindikalnega športnega društva »GOZDAR«.
Bled, kot turistični kraj mednarodnega pomena, -je imel že med obema vojnama razvite nekatere športe in tudi športna društva. Po narodnoosvobodilni vojni in naši revoluciji pa je postala na splošno prava vrzel v vseh športih in vse je bilo treba na novo organizirati. Potreba po oživetju športa se je seveda prav tako pokazala na Bledu. Delo pri organizaciji športnega društva je bilo možno zaradi težkih povojnih razmer razviti le v okrilju močnejših družbenih in gospodarskih organizacij. To pa sta bila takrat GG Bled in LIP Bled. Turizem je bil takrat zaradi povojnih razmer še popolnoma nerazvit oziroma namenjen drugim povojnim potrebam (zdravljenje borcev). Istočasno moramo vedeti, da so bile takratne delovne razmere izredno težke. Delovni teden je bil šestdnevni (torej tudi sobote) in je trajal tudi 10 do 12 ur dnevno. Tudi nedelje niso bile »dan počitka«, kajti treba je bilo obnoviti porušeno
Ustanovitelj Jože Osterman dipl. ing., v gozdovih Pokljuke
domovino in »udarniške akcije« so si sledile ena za drugo. No, tudi Stalinov informbiro je te težave z obnovo podaljšal, kar pa smo največ čutili ravno gozdarji s povečanim posekom in delom frontnih brigad.
V teh težkih časih pa se je našel nekdo, ki je uvidel, da delavcu moramo popestriti in olajšati težko in s prekomernim delom obremenjeno življenje in predlagal, da enoličnost popestrimo s športom. Iniciator te ideje je bil takratni direktor Gozdnega gospodarstva Bled Jože Osterman, dipl. ing., poznejši dolgoletni direktor tovarne športnega orodja ELAN iz Begunj. S svojimi somišljeniki je sestavil predlog za ustanovitev sindikalnega športnega društva »Gozdar«. Dne 7. avgusta 1949 je bil v vili NELLY na Bledu ustanovni občni zbor. Tov. Osterman je zbral okoli sebe vse zainteresirane delavce GG in LIP Bled, katerih želja je bila, da se s športom posredno, predvsem pa aktivno ukvarjajo.
Na tem občnem zboru je bil izvoljen upravni odbor sindikalnega športnega društva Gozdar, in
siCGF!
OSTERMAN Jože, dipl. ing. za predsednika
ROBIČ Ivan za tajnika
SELKO Anica za gospodarja
OGOREVEC Miha za blagajnika, ostali člani upravnega odbora pa so bili vodje sekcij posameznih športnih panog.
Na tem zboru pa so bile ustanovljene sledeče sekcije:
—	smučarska, z alpinci, tekači in skakači
—	nogometna,
—	atletska in
—	veslaška ter
—	teniška.
V zelo kratkem času je sindikalnemu športnemu društvu Gozdar s požrtvovalnim delom in s pomočjo sindikalne organizacije ter obeh podjetij uspelo razviti športni duh na Bledu, v Gorjah, v Bohinju, na Pokljuki in drugod na področju takratnega radovljiškega okraja. »Gozdar« je postal za tiste čase najmočnejša športna organizacija okraja Radovljica.
Društvu je uspelo vključiti v članstvo vse tedaj znane športne delavce, strokovnjake in aktivne športnike. Naj navedem samo nekatera v jugoslovanskem športu znana in za zgodovino
razvoja športa pomembna imena: olimpijec tekač in pozneje nepozabni trener gorjanskih tekačev Lovro ŽEMVA, legenda smučarskih skakalcev Janez POLDA, ki je bil v tem času gozdar na Pokljuki v revirju Kranjska dolina. Veslaškemu športu na Bledu pa so stali ob rojstvu Gozdarja ob strani pionirji veslanja v Sloveniji, mladi fantje iz Ljubljane: HOČEVAR Janez, SAKSIDA Marjan . .. Pomoč pri razvoju pa so dajali stari, že predvojni in tudi še sedaj aktivni športniki.
Sindikalno športno društvo »Gozdar« je imelo tudi svoj emblem, ki je predstavljal šport s poudarkom na gozdarstvu in lesarstvu. Emblem se je ohranil do danes in zamisel je bila moja.
Novo ustanovljeno društvo si je zadalo kup nalog, med katerimi je bila seveda naj večja: obnoviti in usposobiti propadle športne objekte ter vsaj v minimalnih mejah, zgraditi nove. Tako so veslači nekaj časa obnavljali le-
seno verando pri Rikliju (sedaj kegljišče), nato pa so se preselili v gospodarsko poslopje pri Ribiču v Mali Zaki in tu shranjevali za takrat že dragocene čolne. Skakalci so preuredili zapuščeno skakalnico na Gorički na Rečici, tenisači so obnovili pet teniških igrišč pod hotelom Jelovica (sedaj jih ni več), tenis pri vili Savica in pri vili Erika pod Stražo. Nogometaši in atleti so obnovili in preuredili v nogometno igrišče hipodrom v Veliki Zaki (današnji camping). Teden dni po ustanovnem občnem zboru sindikalnega športnega društva «Gozdar« je bila organizirana velika športna delovna akcija na Mrzlem studencu, kjer se je začelo graditi športno igrišče. Namen tega igrišča je bil, približati šport tudi delavcu v gozdu (delavci so tedaj v glavnem še bivali v primitivnih »lubaricah« ali propadlih pastirskih stanovih) in mu s tem nuditi vsaj malo razvedrila. Prostor pa je bil uporaben tudi za zabavne prireditve, ki smo jih organizirali predvsem v času frontnih brigad.
Tu pa nam je pomagal tudi GG Bled s svojimi kamionskimi prevozi, delovnim orodjem pa tudi z nemškimi vojnimi ujetniki, ki so v glavnem sekali na Pokljuki. Vsa ta dela in pomoč sin-
dikata, podjetij in zagnanih športnikov, se je lepo obrestovala z oživitvijo športa na našem področju. Sindikalno športno društvo »Gozdar« si lahko šteje v čast, da je ustanovitelj in pionir razvoja veslaštva na Bledu.
Z usposobitvijo športnih objektov se je pričelo tudi športno življenje in usposabljanje športnikov po sekcijah. Kljub težavam tistega časa, smo pridobili trenerje za razne vrste športov, tako predvsem za še ne utečene športe, kot sta bila veslanje in pa tenis, pa tudi nogomet je dobil odlične svetovalce v nekdanjih vrhunskih igralcih, ki jih je življenje zaneslo na Bled. Krat-komalo: športno, tovariško in klubsko življenje je polno zadihalo. Že v prvi zimi je priredilo to delovno društvo prvo smučarsko tekmovanje v veleslalomu in tekih na Rudnem polju. To je bilo 5. marca 1950. Lepa udeležba in še lepše športno vzdušje so kronah naš prvi tekmovalni poizkus. Že 2. aprila 1950 pa so se naši člani, smučarji — gozdarji udeležili Dularjevega memoriala na Lipanci. V znak proslave delavskega praznika 1. maja je bila organizirana majska parada gozdarjev in lesarjev tega področja. Proslava z edinstveno parado je bila na Bledu 30. aprila 1950 (nedelja) in se jo je udeležilo nad sto športnikov Gozdarja, ki so ločeno po sekcijah in oblečeni v enotne sekcij-ske športne drese, dali poleg predstavitve gozdarske in lesarske dejavnosti, svojevrsten in lep pečat takratnemu času. V maju 1950 je bilo prvo športno srečanje tenisačev med »Žele-zarjem« iz Ljubljane in našim Gozdarjem. V tem letu pa so se na slovenskih vodah pojavili tudi Gozdarjevi veslači, ki so ponosno zastopali v novi športni panogi prebujajoči se Bled. Nastopile so moške in ženske posadke.
Da je klub lahko zaživel in vodil športno življenje v tolikih sekcijah in panogah, kjer so bili tudi dragi rekviziti, ki jih je po vojni manjkalo, so predvsem zaslužni odborniki, sindikat, podpora obeh podjetij in še iznajdljivost odbora, ki je prirejal v Veliki Zaki »Tombole«. Obisk je bil nadvse dober in finančni efekt je pomagal, da je Gozdar zaživel, ne da bi se odpovedal svoji široki aktivnosti.
Pred kratkim, t.j. 27. marca letos smo se sestali nekateri člani tedanjega vodstva kluba Gozdar. Sestanek je bil v prostorih GG Bled z nalogo, da poizkušamo zbrati ves obstoječi material sindikalnega športnega društva Gozdar, ki ga posamezniki hranijo kot spomine na ta leta.
Sestanek je vodil inciator in predsednik kluba tov. Osterman Jože. Prisotni pa so bili še: Robič Ivan, Jirasek Zvonko, Palhartin-ger — Legat Metka in Zalokar Marjan. Sprejet je bil sklep, da kolikor je mogoče zberemo ves razpoložljivi material z imeni vseh, ki so pomagali obnoviti, dvigniti ter tudi na novo ustanoviti šport na Bledu in s tem pokazati, da sindikalnemu športnemu društvu Gozdar pripada pionirska vloga povojnega razvoja športa na Bledu, kar naj bi se tudi upoštevalo v pripravljajoči kroniki življenja na Bledu.
Današnja generacija naj bi s temi informacijami dojela in zvedela, s kakšnimi skromnimi sredstvi, toda s polno idealizma, udarniškim delom in požrtvovalnostjo so gozdarji in lesarji pred 35. leti obujali šport na Bledu.
Marjan Zalokar
V letu 1984 načrtujemo sklenitev delovnega razmerja z naslednjim številom pripravnikov:
—	4 gozdarji (III.)
—	2 gozdarska tehnika
—	1 avtomehanik
Glede na to, da v letu 1984 načrtujemo potrebe po zaposlovanju gozdarjev (III) bomo z njimi sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, z ostalimi navedenimi profili pa le za določen čas, ker ne načrtujemo dodatnih potreb po teh kadrih.
Udeleženci prvega smučarskega tekmovanja na Rudnem polju 1950
SINDIKALNO PRVENSTVO GG BLED — VSL in SMUČARSKI TEKI
Komisija za šport in rekreacijo in TOZD gozdarstvo Bohinj sta 5. februarja priredila na Kobli XII. tradicionalno tekmovanje delavcev GG Bled v veleslalomu in tekih. Obe disciplini sta bili pripravljeni na Ravnah. Tekmovanje je potekalo v čudovitem vremenu.
REZULTATI:
VELESLALOM
CICIBANI:
1.	VILMAN Jana
2.	ARH Tina
MLAJŠE PIONIRKE:
1.	GORZETTI Nataša	27,40
2.	LAKOTA Martin	27,79
3.	STARE Mojca	28,65
4.	URBANČ Jana	32,79
DISKVALIFICIRANE:
URH Andrejka, ŽNIDAR Vesna
MLAJŠI PIONIRJI:
1.	Stare Edo	23,77
2.	ZALOKAR Klemen	25,86
3.	TORKAR Peter	25,87
4.	STARE Miro	27,56
5.	GORZETTI Miloš	28,58
6.	ZUPAN Tomaž	1.32,73
DISKVALIFICIRANI:
KREIGHER Klemen, STARE Milan STAREJŠE PIONIRKE:
1.	GLOBEVNIK Petra	1.03,85
2.	MARKEŽ Barbara	1.10,25
3.	KRAIGHER Betka	1.11,19
4.	KRAMAR Tjaša	1.11,68
5.	DIJAK Suzana	1.14,36
6.	ČASAR Sabina	1.17,60
DISKVALIFICIRANE:
PRAPROTNIK Mojca, KREIGHER
Tjaša, ČUDEN Jelka STAREJŠI PIONIRJI:
1.	KOBILICA Klemen	52,47
2.	KOBILICA Primož	54,48
3.	MARKEŽ Jani	58,30
4.	URH Matjaž	59,76
5.	POLANC Vojko	1.00,48
6.	VAMPELJ Peter	1.03,60
7.	STARE Franc	1.03,71
8.	PETKOŠ Igor	1.04,59
9.	BOLČINA Marko	1.06,09
10.	ZALOKAR Rado	1.06,15
11.	DIJAK Boštjan	1.07,24
12.	BRODNIK Matjaž	1.07,97
13.	ŠEBAT Klemen	1.09,79
14.	POLANC Aleš	1.12,65
15.	SMUKAVEC Tomo	1.12,72
16.	BEZNIK Srečko	1.12,93
DISKVALIFICIRANI:
PRAPROTNIK Marko, POLAK Rudi, PEJIČ Dragan, PODGORNIK Aleš
ŽENSKE:
MOŠKI 31-40 let
1.	ŠOLAR Zvone	DSSS	55,05
2.	GORZETTI Sl.	GRADB.	56,91
3.	KUNČIČ Franc	TOK	57,67
4.	BUDKOVIČ L.	TOK	1.01,74
5.	ŽNIDAR Milan	TOK	1.02,38
6.	KRAIGHER M.	GRADB.	1.02,55
7.	TORKAR Miha	DSSS	1.03,07
8.	SOKLIČ Darko	AVTOP.	1.03,23
9.	VAMPELJ Vlado	AVTOP.	1.04,21
10.	KUNSTELJ Št.	BOH	1.10,03
11.	DOLENC Matjaž GRADB.		1.10,09
12.	BOLČINA Pavel	GRADB.	1.10,66
13.	ZALOKAR Sl.	GRADB.	1.14,21
14.	TOLAR Pavel	POK.	1.15,92
15.	OSOVNIKAR I.	AVTOP.	1.22,69
DISKVALIFICIRANI:			
REKAR Boštjan			
MOŠKI DO 30 let			
l.	KOŠIR Aleš	TOK	50,73
2.	ŠEMRL Janez	DSSS	52,51
3.	CESAR Zdravko	TOK	54,52
4.	HRIBAR Bogdan BOH		54,68
5.	MLEKUŽ Ozbald BOH		55,11
6.	ŽMITEK Iztok	BOH	55,66
7.	KUNEJ Stanko	POK	55,96
8.	ŠTRAUS Marjan	POK	56,47
9.	KOKALJ Feri	TOK	57,59
10.	BEZNIK Štefan	AVTOP.	57,97
11.	LUKEŽIČ M.	AVTOP.	58,02
12.	ŽEMVA Peter	AVTOP.	59,88
13.	ŠEBAT Janez	TOK	59,98
14.	KAVČIČ Lado	AVTOP.	1.00,44
15.	PIKON Andrej	BOH	1.00,88
16.	VIDIC Albert	GRADB.	1.01,86
17.	GRMEK Marko	POK	1.03,74
18.	ŠMIT Ivo	AVTOP.	1.05,57
19.	AVSENEK Stane	DSSS	1.07,76
20.	ZUPANC Srečo	TOK	1.33,89
DISKVALIFICIRANI:
LIČEF Slavko, KLINAR Štefan, VI-
1.	PRAPROTNIK M.	.DSSS	1.02,01
2.	AŽMAN Vida	BOH	1.06,91
3.	GLOBEVNIK Iva	TOK	1.11,02
4.	LONCNAR Majda TOK		1.11,64
MOŠKI NAD 50 let:			
1.	BESTER Jože	TOK	1.02,74
2.	ROŽIČ Jaka	POK	1.03,94
3.	ZUPANC Franc	TOK	1.05,04
4.	VERTELJ Janez	TOK	1.16,20
5.	POTOČNIK Rudi	TOK	1.28,65
6.	BRANC Vili	DSSS	1.29,98
MOŠKI 41-50 let			
1.	LAKOTA Peter	DSSS	53,69
2.	SILIČ Zdravko	DSSS	1.00,07
3.	GARTNER Franc	JES	1.01,60
4.	VEBER Ivan	BOH	1.02,69
5.	ŠEBAT Janez	TOK	1.05,83
6.	VODNOV Pavel	AVTOP.	1.08,22
7.	BRODNIK Jože	TOK	1.14,35
DIC Boris, RAZINGER Jani
SMUČARSKI TEKI		
ŽENSKE:		
1. AŽMAN Vida	BOH	9.21,93
2. OGRIN Marija	DSSS	11.05,08
MOŠKI DO 35 lef		
1. REPINC Silvo	BOH	5.29,09
2. BUDKOVIČ Lojze	TOK	5.36,96
3. ŠOLAR Zvone	DSSS	6.20,64
MOŠKI NAD 35 let		
1. REKAR Boštjan	POK	5.45,81
2. KUNSTELJ Št.	BOH	6.04,22
3. JEKLER Ivan	POK	6.50,78
4. ŠELIGA Jože	BOH	7.02,16
5. ROŽIČ Jaka	POK	7.18,37
VELESLALOM
TOZD	41 — 50 nad 50 let			31—40	do 30	ženske		skupaj VSL
DSSS	Brane:	39 Lakota:	60	Šolar: 60	Šemrl: 50	Praprotnik: 60		269
BOH		Veber:	43	Kunstelj: 31	Hribar: 43	Ažman:	50	167
TOK	Bester:	60 Šebat:	41	Kunčič: 45	Košir: 60	Globevnik:	45	251
POK	Rožič:	50		Tolar: 27	Kunej: 37			114
AVT.		Vodnov:	39	Soklič: 35	Beznik: 31			105
GRAD. JES		Gartner	: 45	Gorzetti: 50	Vidic: 25			75 45
TEKI								
TOZD		ženske		moški do 35 let na<^ 35 let			skupaj teki	
BOH		Ažman:	60	Repinc:	60 Kunstelj: 50		170	
DSSS		Ogrin:	50	Šolar:	45		95	
POK					Rekar:	60	60	
TOK				Budkovič:	50		50	
EKIPNI VRSTNI RED:		
1. Delovna skupnost skupnih služb	269 +	95 = 364
2. TOZD gozdarstvo Bohinj	167 + 170 = 337	
3. Temeljna organizacija kooperantov	251 +	50 = 301
4. TOZD gozdarstvo Pokljuka	114 +	60=174
5. TOZD gozd. avtoprevozništvo	105 +	0 = 105
6. TOZD gozdno gradbeništvo	75 +	0= 75
7. TOZD gozdarstvo Jesenice	45 +	0= 45
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU za leto 1984
Po nekajkratnih zaporednih tekmovanjih na smučišču KOBLE je bilo letos tekmovanje organizirano na ZATRNIKU. Pripravljene so bile 3 različne proge, tekmovanje pa je potekalo v izredno slabem vremenu. Našo delovno organizacijo je zastopalo 34 tekmovalcev. Dosegli smo precej vidnejših rezultatov.
REZULTATI naših tekmovalcev:
6. AŽMAN Vida
1.	OGRIS Kristl
2.	LAKOTA Peter 1. KLINAR Andrej
11. ŠOLAR Zvone 16. CESAR Zdravko
28.	MLEKUŽ Ozbald 5. ŠEMRL Janez
16. HRIBAR Bogdan
29.	LUKEŽIč Marjan 57. VIDIC Boris 61. ŽEMVA Peter 63. KAVČIČ Vlado
VRSTNI RED - EKIPNO MOŠKI (41 ekip)
1.	ELAN
2.	GG Bled
3.	OBRTNIKI
VRSTNI RED - EKIPNO ŽENSKE (26 ekip)
1.	OBRTNIKI
2.	LIP Bled
3.	ISKRA Lipnica 16. GG Bled
Ženske od 36—45 let: Moški nad 56 let: Moški 46—55 let:. Moški 36—45 let: Moški 28—35 let:
Moški do 27 let:
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 1984 - SOZD GLG
11.	marca smo se udeležili 7. smučarskega tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih za prehodni pokal SOZD GLG. Tekmovanje je bilo na Starem vrhu v organizaciji GRADIS — LIO Škofja Loka. Ekipno smo v vseh treh disciplinah (VSL, teki in skupno) osvojili tretje mesto. Zaključek s plesom in žrebanjem praktičnih nagrad, ki jih prispevajo članice SOZD, je bil organiziran v prostorni menzi GRADISA v Škofji Loki.
REZULTATI TEKOV
a) Ženske nad 30 let:
1. Ristič Albina	LIP	10.26,7
2. Mencinger Cilka	LIP	11.03,3
3. Praprotnik Marija	GG Bled	11.11,5
b) V kategoriji žensk do	30 let nismo	imeli tekmoval
c) Moški nad 30 let 1. Kobilica Pavel	GG Bled	6.56,1
2. Repinc Viktor	LIP	7.50,7
3. Lapajne Franc	LIP	8.21,7
5. Kunstelj Štefan	GG Bled	8.37,3
d) Moški do 35 let 1. Lapajne Mirko	LIP	13.39,3
2. Fajfar Franc	ALPLES	14.20,1
3. Rakuš Mirko	LIP	14.24,2
10. Budkovič Alojz	GG Bled	17.15,2
REZULTATI VELESLALOMA Za tekmovalce sta bili pripravljeni dve progi:		
ŽENSKE nad 30 let 1. Šifrer Ana	LIP	31,47
2. Praprotnik Marija	GG Bled	32,99
3. Veber Anica	LIP	34,78
4. Ažman Vida	GG Bled	35,50
9. Loncnar Majda	GG Bled	40,71
ŽENSKE do 30 let 1. Skrt Meta	ALPLES	30,23
2. Ristič Jelka	LIP	33,52
3. Jugovič Nataša	JELOVICA	35,47
6. BIZILJ Alenka	GG Bled	39,93
10. REŽEK Majda	GG Bled	54,46
MOŠKI nad 45 let 1. LAKOTA Peter	GG Bled	28,47
2. Kalan Jože	ALPLES	32,49
3. Stanonik Pavle	GRADIS	32,96
9. ROŽIČ Jaka	GG Bled	38,49
13. VERTELJ Janez	GG Bled	43,73
14. BRANC Vili	GG Bled	1.11,54
daljša proga: MOŠKI od 36-45 let 1. Prezelj Milan	ALPLES	41,95
2. Šmid Janče	ALPLES	42,03
3. Hočevar Franc	AERO	43,53
15. SILIČ Zdravko	GG Bled	51,98
20. BOLČINA Pavel	GG Bled	57,79
24. KUNSTELJ Štefan	GG Bled	1.08,34
MOŠKI od 28 do 35 let 1. Novak Toni	AERO	43,34
2. Božič Milan	JELOVICA	45,45
3. Šmid Stane	LIP	45,72
3. CESAR Zdravko	GG Bled	45,72
5. MLEKUŽ Ožbolt	GG Bled	45,97
8. GORZETTI Slavko	GG Bled	47,58
14. KUNČIČ Franc	GG Bled	50,19
Odstop: ŠOLAR Zvone MOŠKI do 27 let 1. Rozman Milan	GG Kranj	41,13
2. Pintar Rado	ALPLES	41,88
3. Teraž Mirko	LIP	42,20
6. ŠEMRL Janez	GG Bled	44,01
17. KOKALJ Feri	GG Bled	48,02
Odstop: Hribar Bogdan, Žmitek Iztok,		, Pikon Andrej
Daljša proga je bila postavljena na zelo mehkem snegu, tako, da so že po nekaj tekmovalcih nastale luknje. Precej tekmovalcev je bilo zaradi tega ob uvrstitev.
EKIPNE URSTITVE:
VELESLALOM:		TEKI:	
1. LIP Bled	107 točk	1. LIP Bled	35 točk
2. ALPLES	101 točk	2. ALPLES	31 točk
3. GG Bled	94 točk	3. GG Bled	21 točk
4. JELOVICA	89 točk	3. GRADIS	21 točk
5. AERO Medvode	68 točk	5. GG Kranj	14
6.	GG Kranj 7.	ZLIT Tržič	63 točk 57 točk	6. ZLIT	1 točka
8. GRADIS Škofja Loka
50 točk
EKIPNA UVRSTITEV (prehodni pokal)	
1. LIP Bled	142 točk
2. ALPLES	132 točk
3. GG Bled	115 točk
4. JELOVICA	89 točk
5. GG Kranj	77 točk
6. GRADIS	71 točk
7. AERO	68 točk
8. ZLIT	58 točk
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU BORBENIH PARTIJ
Tekmovanje je trajalo od 23. 3. do 29. 3. na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Nastopilo je 46 moških in 26 ženskih ekip. Nastopili smo samo v konkurenci moških z prvo in drugo ekipo:
REZULTATI
1.	ELAN 2
2.	OBRTNIKI
3.	MERKUR
7.	GG Bled 1
28. GG Bled 2
1.037 keg. 955 keg. 938 keg. 886 keg. 709 keg.
Za GG Bled 1 do nastopili:
ZALOKAR, DOLENC, KREIGHER, KUNSTELJ, VIDIC, GOR-ZETTI
Ekipa GG BLED 2:
JAKUN, BERNARD, KUNČIČ, AVSENEK, KOVAČIČ, ŠEMRL
XXI. ZIMSKA LESARIJADA — SORIŠKA PLANINA
24. marca 1984 je RO sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije pod pokroviteljstvom konference OOZSS GG Ljubljana pripravil XXI. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev. Prejšnje tekmovanje je bilo leta 1979. Število nastopov je bilo'omejeno po kategorijah, ekipe pa so sestavljali le tekmovalci iz določenih kategorij. Vsaka delovna organizacija je lahko prijavila naslednje število tekmovalcev:
VELESLALOM (isto za M in Ž):
L kategorija (do 25)	2	tekmovalca
II.	kategorija (26—35)	2	tekmovalca
III.	kategorija (36—45)	1	tekmovalec
IV.	kategorija (nad 45)	1	tekmovalec
Zaradi malega števila prijav v tekih, omejitev ni bilo. Starejši tekmovalci so lahko nastopili v mlajših kategorijah. Za tekmovanje smo organizirali dva treninga, tako da smo nastopili dobro pripravljeni.
REZULTATI: VELESLALOM — moški
I.	kategorija (44)
1.	KOŠIR Aleš
2.	Teraž Mirko
3.	Modic Andrej
4.	Bizjak Edo
5.	Fedran Ivan
6.	PIKON Andrej
11.	kategorija (53)
1.	Rozman Milan
2.	ŠEMRL Janez
3.	Grošelj Stanko
4.	KLINAR Andrej
5.	Šmit Vito
III.	kategorija (25)
1.	Zupan Miha
2.	Srebre Ivan
3.	LAKOTA PETER
4.	Podobnik Silvo
5.	Čadež Janez
VELESLALOM — ženske
I.	kategorija (23)
1.	PRAPROTNIK MARIJA
2.	Poznič Cvetka
3.	Ristič Jelka
4.	Medven Staša
5.	Kajser Jasna
12.	BIZILJ ALENKA
GG Bled	40,91
LIP Bled	41,20
KLI Logatec	41,34
Meblo	42,12
Smreka	42,30
GG Bled	42,35
GG Kranj	38,50
GG Bled	39,85
SGG Tolmin	40,23
GG Bled	40,69
Elan Begunje	40,75
Elan Begunje	30,36
LESNA	30,73
GG Bled	31,06
SGG Tolmin	32,26
LESNINA Ljubljana	32,31
GG Bled	34,75
GLIN Nazarje	35,64
LIP Bled	36,50
ELAN Begunje	38,22
LIP Bled	38,50
GG Bled	43,05
II. kategorija (26)			EK i\/ir
1. Šifrer Ana	LIP Bled	34,76	1VH
2. Oražen Mila	SOZD GLG Bled	35,11	l.
3. Thorževski Neva	GG Novo mesto	36,03	
4. Kokalj Božena	ELAN Begunje	36,30	2.
5. Černe Milena	LIP Bled	36,73	
7. AŽMAN VIDA	GG Bled	37,27	3.
18. LONCNAR MAJDA	GG Bled	43,68	4
TEKI - moški (12)			5' R
III. kategorija			u. 7.
1. KOBILICA PAVEL	GG Bled	5.47,86	8.
2. Tepina Ludvik	LESNINA Ljubljana	6.40,35	9.
3. Horvat Janez	ELAN Begunje	6.47,13	10.
4. Lapajne Franc	LIP Bled	6.47,82	11.
5. KUNSTELJ ŠTEFAN	GG Bled	7.17,90	12'
IV. kategorija (4)			13.
1. Repinc Viktor	LIP Bled	6.30,92	14.
2. AHAC Boris	GG Bled	6.57,07	15.
3. Bajt Andrej	NOVOLES	8.24,46	16.
4. Rijavec Miioš	LIKO Vrhnika	9.42,07	17.
kota)
ELAN Begunje (Janc, Šmit, Zupan)
LESNA Slovenj Gradec (Škorjanc, Lorber, Srebre) LIP Bled
NOVOLES Novo mesto
18.	GLIN Nazarje
19.	LIP Slovenske Konjice
20.	LESNINA Ljubljana
EKIPNA RAZVRSTITEV ŽENSKI VELESLALOM
1.	LIP Bled (Ristič, Šifrar)
2.	GG BLED (Praprotnik, Ažman)
3.	ELAN Begunje (Medved, Kokalj)
4.	MEBLO Nova Gorica
5.	LESNINA Ljubljana
6.	MARLES Maribor
7.	LESNA Slovenj Gradec
8.	STOL Kamnik
9.	LIP Slovenske Konjice
10.	KLI Logatec
11.	GG Celje
12.	GG Ljubljana
Janez Šemrl
Iz sindikalnih organizacij
Ob koncu leta 1983 je potekel mandat članom izvršnih in nadzornih odborov osnovnih organizacij sindikata TOZD, TOK, in DSSS.
Osnovne organizacije sindikata so nove organe volile na občnih zborih, ki so bili izvedeni v decembru 1983. V TOZD gozdarstvo Bohinj je bil občni zbor izveden 16. 12. 1983, v izvršni odbor so bili izvoljeni:
1.	ARH Janez — predsednik
2.	BJELČEVIČ Mirko
3.	GARTNER Matjaž
4.	HRIBAR Bogdan
5.	PERKOVIČ Pero
6.	PRETNAR Rozka-tajnica
7.	ROZMAN Ivanka
8.	Starčevič Mišo
9.	ŽMITEK Iztok
V	TOZD gozdarstvo Pokljuka
so člani sindikata na občnem zboru dne 22. 12. 1983 v izvršni odbor izvolili:
1.	BEZNIK Lovro
2.	JAKOPIČ Anton
3.	JUG Cvetka — tajnica
4.	KAVČIČ Zvonko
5.	LIČEF Slavko, ml.
6.	PANIČ Danilo
7.	PODLOGAR Jože - predsednik
8.	SRNA Janez
9.	TUTIČ Joso
V TOZD gozdarstvo Jesenice so
bili na občnem zboru dne 20. 12. 1983 v izvršni odbor izvoljeni:
1.	BABIČ Ilija
2.	KLARIČ Pero
3.	MARTIČ Tune
4.	MATUŠ Štefan
5.	MERTELJ Alojz — predsednik
6.	MIKLAVČIČ Mimi — tajnica
7.	VISTER Majda
V	TOZD gozdno avtoprevozni-štvo in delavnice Sp. Gorje so bili na občnem zboru 23. 12. 1983 v izvršni odbor izvoljeni:
1.	AMBROŽIČ Ivan
2.	KAJMAL Friderik
3.	KNAFELJ Milan - tajnik
4.	OSOVNIKAR Ivan — predsednik
5.	MURKO Kristina
6.	SODJA Zdravko
7.	ŠMID Ivo
V	TOZD gozdno gradbeništvo
so bili na občnem zboru dne 23. 12. 1983 v izvršni odbor izvoljeni:
1.	ČASAR Avgust
2.	DOLENC Matjaž
3.	GUZELJ Jože
4.	JAKOPIČ Marija
5.	PRETNAR Poldka
6.	ZALOKAR Slavko - tajnik
7.	ŽIDO Mirko — predsednik
V	TOZD zasebni sektor gozdarstva Bled so bili na občnem zboru dne 16. 12. 1983 v izvršni odbor izvoljeni:
1.	BRODNIK Jože
2.	BUDKOVIČ Alojz
3.	JELIČ Ante
4. J ELOVČ AN	Franc -predsednik
5.	MANDELC Edita
6.	MEDJA Jože
7.	LONCNAR Majda
8.	PANČUR Marjana
9.	ŠIMON Franci — tajnik
10.	VERTELJ Janez
11.	ZOREC Peter
12.	ZUPAN Marjan
V	Delovni skupnosti skupnih služb so bili na občnem zboru dne 23. 12. 1983 v izvršni odbor izvoljeni:
1.	AHAC Boris
2.	AVSENEK Stane
3.	ČERNE Milena
4.	OGRIN Marija — predsednica
5.	SKERČEVIČ Franjo
6.	ŠEMRL Janez
7.	TORKAR Miha
8.	URBANČ Julijana
9.	ZAJC Mimi — tajnica
Člani konference, ki jo sestavljajo predsedniki in tajniki IO
005	TOZD, TOK in DSSS, so se sestali na konstitutivni seji dne
6.	2. 1984 in izvolili:
1.	za predsednika KOOS ARH Janeza
2.	za namestnika predsednika PODLOGAR Jožeta
3.	za tajnika OGRIN Marijo
Izvleček iz poročila o delu KOOS v mandatnem obdobju
1982/83:
Konferenca se je v preteklem mandatnem obdobju sestala na
6	sejah, na katerih so člani:
—	sprejeli program svojega dela,
—	sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju KOOS,
—	proučevali probleme v zvezi z organiziranostjo in delovanjem delegacij in konferenc de-
legacij za zbor združenega dela in SIS,
—	sprejeli priporočilo za akcijo režijcev na solidarnostni dan,
—	razpravljali o varčevalnih ukrepih,
—	dogovorili so se za zdravljenje delavcev v zdraviliščih,
—	obravnavali poročilo o porabi sredstev za skupno porabo delavcev,
—	dogovorili so se za svečano podeljevanje jubilejnih nagrad,
—	obravnavali poročilo o poteku akcije zaključni računi,
—	dogovorili so se o organiziranju letnih iger SOZD GLG Bled,
—	obravnavali pobudo DSSS za koriščenje opuščenih poslovnih stavb,
—	razpravljali o drugih tekočih problemih.
Usmeritve za delo KOOS v mandatnem obdobju 1983/84:
I. UTRJEVANJE SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENOEKONOMSKEGA POLOŽAJA DELAVCA
1. Organiziranje obravnave osnutkov in predlogov samou-
Na kratko preglejmo delo izvršnega odbora sindikata TOZD gozdno gradbeništvo v dveletnem mandatnem obdobju 1982-1983.
Izvršni odbor se je sestajal po potrebi in skupno s člani DS in vodstvom temeljne organizacije reševal skupne probleme.
Po večletnih prizadevanjih in vročih debatah se je končno rešil problem nastanitve naših delavcev po delavskih centrih. Iz barak so se preselili v dokaj udobne in razmeroma dobro urejene stanovanjske objekte. Upamo, da bodo tudi v bodoče gozdarji prisluhnili potrebam gradbenikov pri razporejanju sezonskih delavcev po delavskih centrih. Z obojestranskim sodelovanjem in razumevanjem odslej naprej ne bi smelo priti do večjih problemov z ozirom na neizkoriščene kapacitete centrov v dolini.
pravnih splošnih aktov skupnega pomena za vse TOZD in DSSS
2.	Spomladansko pogozdovanje na solidarnostni dan
3.	Informiranje v DO in TOZD
4.	Organiziranost DO
II. SOCIALNA POLITIKA
1.	Položaj invalidov v delovni organizaciji
2.	Spremljanje socialnega položaja delavcev z nizkimi osebnimi dohodki
3.	Oblikovanje predlogov za podelitev socialne pomoči delavcem
III.	KULTURA, ŠPORT IN REKREACIJA
1.	Organiziranje kulturne prireditve ob podelitvi jubilejnih nagrad
2.	Sodelovanje pri organizaciji tekmovanja gozdnih delavcev
3: Šport in rekreacija delavcev po pripravljenem programu v okviru razpoložljivih sredstev.
Marija Ogrin
Člani IO sindikata redno sodelujejo pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov, pri akcijah NNNP in pri sprejemanju drugih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Nekoliko več bi morali sodelovati pri nagrajevanju delavcev. Z ozirom na težave v proizvodnji in veliko število delovnih nalog se vedno bolj kaže nujnost sprejema razvida del in nalog ter vrednotenja delovnih nalog.
Žal smo v tem obdobju obravnavali tudi disciplinske zadeve in posredovali mnenje disciplinski komisiji. Upamo, da v bodoče takih primerov ne bo.
V letu 1982 smo organizirali skupaj s člani delovne skupnosti skupnih služb enodnevni izlet na Vipavsko. V letu 1983 pa smo se srečali na pikniku na Homu. Kljub slabemu vremenu je bilo zelo prijetno.
Za dobro razpoloženje so predvsem poskrbeli fantje, ki so odlično pripravili jedi na žaru in nam postregli z dobro kapljico. V naši sredi pa smo imeli tudi dobre pevce in harmonikarja, tako da je bilo zares veselo. Fantje so se pomerili tudi na nogometni tekmi, le da je bilo zelo malo navijačev. Za popestritev na pikniku je pripomogla tudi mini tombola. Taka in podobna srečanja naj bi se organizirala tudi v bodoče.
Ob koncu prejšnjega leta smo imeli redni občni zbor
in obenem zaključek leta v gostilni MANGART na Rečici. Bilo je prijetno, saj smo se ob harmoniki in lepem petju zabavali do poznih večernih ur.
Vsako leto smo se spomnili tudi naših sodelavk in jih za njihov praznik ob 8. marcu razveselili s šopkom cvetja. Prav tako smo poskrbeli tudi za primerno obdaritev naših članov pri odhodu v zasluženi pokoj.
Novemu izvršnemu odboru želimo veliko uspeha pri svojem delu.
L. P.
Cena in Polda sta odšla v pokoj
Prav je, da ob priliki, ko odide nekdo v pokoj, napišemo o njem vse dobro, poiščemo tiste svetle strani v človeku, saj jih ima vsak, jih napihnemo za dva tiskana stolpca in je zadeva urejena. Kako pa potem pisati o ljudeh, ki so dejansko pustili del sebe, ko so opravljali »dela in naloge«, o ljudeh, ki so bili drugim vzgled, staroste, drugi očetje na »šihtu«. To so ljudje neke generacije, ki so dajali pečat času, v katerem so delali. Naj sedaj za te ljudi pišemo članke, da bo bralec mislil, da so bili živi svetniki ali heroji. Nima smisla. Ne Torkar Vinko, ne Kajdiž Polda tega ne bi želela. Zato naj bo to sporočilo skromno, tako, kot sta bila sama.
Cena se je izučil za ključavničarja pri Kunsteljnu. Pri vojakih se je spoznal še z motorji. Ker ni imel civilne obleke, se je vrnil kar v uniformi. »Ti si vojak,« so mu
rekli v avtoparku »ti nisi mehanik.« Vinko res ni bil mehanik. Vinko je bil od glave do peta »šofer«. Srce in duša sta ga vlekla za volan. Sam si je popravil odslužen kamion in od takrat ga ni izpustil iz rok. Trikrat bi obvozil zemljo s tovorom in trikrat brez tovora. Pa se Vinko spominja mladih dni. »Ja, mladi nismo upali starejšim ugovarjati. Danes te pa vsak vajenec nekam pošlje ... To ni prav.« V Postojni so prevzemali nove kamione. Pokojni Weibl je voznikom pripravil kratek govor: »Dragi šoferji! Prevzemate nove kamione, s katerimi boste preživeli lepe in težke trenutke. Naj vam bodo novi kamioni v ponos. Ne pozabite, da je šoferski poklic lep«. Te besede so ga spremljale do upokojitve. Bile so resnične.
Torkar ni rad govoril. Ulčar, zadnji iz stare garde, ga je spomnil, kako sta vozila
V zdravilišča
Že vrsto let ugotavljamo, da nam raste bolniški stalež in povečuje število invalidov. Vzrokov je več, od težkih terenskih in vremenskih pogojev, do visoke povprečne starostne strukture, preseganja normativov in dela izven rednega delovnega časa. Zdravniki — specialisti medicine dela so nam priporočili več preventivnih zdravstvenih ukrepov. Osnovne organizacije sindikata po temeljnih organizacijah so najbolj priporočale zdravljenje v raznih toplicah. Ne gre za množično udeležbo, pač pa 10 do 12 delavcev letno. Kdo naj bi šel? Izbira kandiatov je vedno najtežja. Na svetu delovne organizacije so bili sprejeti
— preventiva
enotni kriteriji za izbiro delavcev, ki naj bi šli na zdravljenje. Na kratko, gre za neposredne proizvodne delavce, ki ne boluje-jo pogosto in imajo nizek dohodek na družinskega člana. Pristojni zdravniki določijo izbranim delavcem ustrezne toplice in za čas zdravljenja bolniški stalež.
Letos je šla skupina 11 delavcev za 10 dni v Radence, Laško in Rogaško Slatino. Pred dvema letoma je šla prva skupina. Upamo, da bomo s takim preventivnim ukrepom nadaljevali vsako leto; saj razumevanja nikoli ni manjkalo v podjetju.
Z. H.
leta 1950 Adamiča in njegovo pevko in še cel orkester iz Dolenjske na Bled, na kamionu, seveda.
Mojster Adamič se jima je v Kazini javno zahvalil. Pujskov, ki so se peljali z njim vred v kabini, ni omenil.
Vinko je vedel, da bo prišel čas, ko bo zadnjikrat naložil svoj OM in odpeljal iz Čopovega revirja. Podoživljal bo vse kilometre, vse »Štoke«, ki jih je naložil. Takrat se bodo vrnili k njemu in vse naenkrat bo odpeljal. Z zadnjo vožnjo. Kot obred bo, tiho in svečano. Pa mu ni bilo dano. Kamion se je pokvaril. Prišel je prazen. Pravi, da je tako pisano že v zibelki. Usoda? Morda. Morda je bila usoda tudi to, da je prišel v avtopark, da je tu dosegel svoj cilj, poklic voznika, da se je poročil s sodelavko, si ustvaril družino, topel dom. Tu je pregaral štirideset dolgih let. Staro kolo in kozolci na sliki ga bodo spominjali na prevožene poti in sodelavce, ki ga cenijo in spoštujejo. Njegov stari OM bo zares šel v pokoj, od-
služil je, Vinko, vam pa kot trdnemu, klenemu šoferju želimo vsi: »SREČNO!«
Polda je v mladih letih svetovni vihar odnesel na drugo obalo. Izgubil je nogo, se vrnil v domovino in pričel iz nič novo življenje. Uspelo mu je. Zgradil si je dom. Avtoparku je ostal zvest od začetka do konca. Vratarsko službo je opravljal vestno, poprijel pa je tudi za drugo delo. Ni mu bil potreben nalog. Sam je skrbel za okolico kot za svoj dom. Prijel je za lopato, za metlo, menjal gasilske aparate. Sodelavci vratarji so ga priznali za svojega vodja, če je hotel ali ne.
Tudi njemu je velika stenska ura, ki so mu jo poklonili sodelavci, odbila zadnji »šiht«. Doma ga bo spominjala na dneve in leta, ko mu je bila vodnica pri delu, ko je zapisoval v veliko knjigo izhode in prihode kamionov, ko je zapiral in odpiral vrata. Ura, ki nam kaže čas, je naš gospodar, Poldu še posebej.
Vidic Tadej
Hranilno pismo Ljubljanske banke
Hranilno pismo Ljubljanske banke varčevalcu zagotavlja največjo možno ohranitev vrednosti prihrankov, obrestovanje začetne vloge po dogovorjeni, posebej visoki obrestni meri in uporabo dokumenta ob različnih priložnostih.
Kakšni razlogi so vodili Ljubljansko banko pri odločitvi za uvedbo nove, drugačne oblike varčevanja?
Analize varčevanja v jugoslovanskih bankah kažejo, da v zadnjih letih dinarski prihranki občanov ne rastejo več tako intenzivno in se, kljub absolutni rasti, realno zmanjšujejo. Velja tudi splošna ugotovitev, da varčevanje upada v obdobjih, ko prejemki prebivalstva rastejo realno počasneje od rasti življenjskih stroškov. Na zmanjševanje interesa za varčevanje je v preteklih letih vplivala tudi nestimulativna obrestna mera, ki ni sledila gibanju inflacije.
Dogovorjena, posebej visoka obrestna mera in predvsem koncept hranilnega pisma, ko varčevalec že ob nakupu natančno ve, koliko bo ob koncu varčevanja pridobil, zagotavljata varčevalcu določeno varnost. Nakup hranilnega pisma predstavlja realno pot za uresničitev določenega načrta, možnost za nakup dobrine trajnejše vrednosti, ki se je z zaostrovanjem pogojev potrošniškega kreditiranja bistveno zmanjšala.
Ljubljanska banka trenutno nudi hranilno pismo, v štirih osnovnih vrednostih in sicer v zneskih za 5.000, 10,000, 50.000 in 100.000 dinarjev.
Od trajanja varčevalne dobe — leto, dve ali tri pa je odvisno, koliko mora varčevalec ob nakupu odšteti. Tako je treba, na primer, za hranilno pismo v vrednosti 10.000 dinarjev vplačati le 4.768,50 dinarja, če bo vnovčljivo po treh letih.
Nakup hranilnega pisma namreč ni le priložnost za tiste, ki želijo načrtno varčevati, temveč tudi možnost varne in smotrne naložbe denarja.
Še eno ugodnost velja omeniti. Hranilno pismo Ljubljanske banke se lahko glasi na ime varčevalca, na ime kogarkoli pa tudi na ime prinesnika, kar pomeni, da ga je možno tudi podariti. Ta možnost bo dobrodošla vsem, ki želijo podariti večjo vrednost, pa se ne morejo odločiti oziroma želijo, da si obdarjeni sam izbere darilo. Pričakujemo lahko, da bodo na ta način največkrat obdarjeni otroci, vnučki ali nečaki, saj bo zato tudi vrsta priložnosti kot je rojstni dan, zaključek šolskega leta, uspešno opravljen izpit ali novoletno obdarovanje. Ce upoštevamo pri tem še nekatere druge pomembnejše življenjske dogodke, kot je na primer rojstvo, poroka in še kaj, lahko ugotovimo, da je hranilno pismo nadvse primerno darilo tudi za odrasle.
Hranilno pismo je že takoj na začetku pritegnilo številne var-čevalcedn zdi se, da je bila odločitev o uvedbi nove oblike varčevanja sprejeta v pravem trenutku.
Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske
Iz zgodovine gozdarstva
Najpomembnejše vplive, ki so oblikovali naše gospodarske gozdove, beležimo v preteklih dveh stoletjih. Pred tem je fevdalno gospodarstvo ravnalo varčno in skrbno z gozdovi zaradi majhne porabe lesa, velike oddaljenosti od potrošniških središč in velikega pomena lova. Posebne gospodarske razmere v 17. in 18. stoletju so povečale porabo lesa do te mere, da je bilo precej gozdov opustošenih. Kriza, ki je bila posledica pustošenja, je omogočila regeneracijo v današnje gospodarsko kapitalne sestoje. Moralo pa je med tem preteči 200 let zmernega gozdnega gospodarjenja.
Posebne razmere v gospodarjenju gozdov so se začele v 16. st. Tedanja oblast je dodeljevala fužinarjem zakonske privilegije za izkorišča-
Olimpijske igre pomenijo v športu vrhunec različnih prizadevanj. Glede športnih dosežkov je olimpijska medalja še vedno največji biser med priznanji slehernega športnika. Na drugi strani pa tudi nikjer drugje ni zbrana tako številčna kakor tudi raznolika sestava športnikov iz različnih koncev sveta. Kot nekako tretji dejavnik je organizacija iger, ki za sleherno deželo gostiteljico pomeni veliko obremenitev in odgovornost, hkrati pa veliki izziv uspešnosti gospodarstva in turizma, ki je tesno povezan z izvedno teh iger.
Jugoslavija je s svojim samoupravnim socialističnim sistemom in neuvrščenostjo že v prvem poizkusu pridobila te igre. Lahko bi rekli, da je svet zopet zaupal Jugoslaviji izpeljavo velikega dogodka.
Sarajevske olimpijske igre so moje četrte, kjer sem sodeloval kot športnik, nato gledalec in končno kot operativni organizator. Vtise o tem je težko opisati, lažje jih je doživljati. Moram reči, da so priprave in potek iger odlično potekale, pri tem pa je bilo nekaj pomanjkljivosti. Sarajevčani so se zavedali, da so igre skupne in da morajo pritegniti k delu strokovnjake iz cele Jugoslavije.
Na Bjelašnici, kjer sem sodeloval z ekipo iz Slovenije in ostalih republik, smo delo opravili zadovoljivo v vseh pogledih. Poročila tujih strokovnjakov so bila ugodna. Menim, da je bilo slalomišče le nekoliko premehko, to pa zato, ker nam medna-
nje gozdov. Razvoj tedanjega gospodarstva in vojaštva je dajal proizvodnji železa zelo velik pomen. Jelovica in Pokljuka z bližnjo okolico sta bili znani po kvalitetni železovi rudi, iz katere je bilo mogoče že z zelo preprosto tehnologijo pridobiti železo. Poleg rude je zadostovalo lesno oglje v plavžni peči. Zato segajo sledovi fužinarstva v Bohinju že v starejšo železno dobo.
V 16. stoletju so zabeležili sledeče fužine, ki so delovale: Boh. Bistrica do konca 19. stoletja, Stara Fužina še celo
18.	st., Planina pod Golico samo v 16. stoletju, Savske fužine so današnje Jesenice, Javornik, Kropa do konca
19.	stoletja, prav tako Kamna gorica, Radovna in Kolni-ca pa 16. in 17. stoletje. Železarstvo 16. stoletja je imelo
rodna žirija ni pustila uporabljati vode pri utrjevanju.
Olimpijske igre zanesljivo zbližajo ljudi. Športniki niso tako samosvoji in zaprti, ustvari se veliko prijateljstev. Podobno je tudi pri organizatorjih. Kljub temu, da smo bili v operativni ekipi ljudje različnega znanja in hotenja, pa smo le toliko uspeli motivirati ekipo, da smo zadovoljivo pripravili moške alpske discipline, ki so še vedno v ospredju glede zanimanja in ostalih dejavnikov. Nikoli ne bom pozabil snežnega viharja s 150 km/uro, ki nam je dnevno nosil sneg in ruval trud prejšnjega dne. Najlepši trenutek je bilo proslavljanje prve olimpijske medalje Jureta Franka in navdušenja vseh, ko smo uspešno zaključili s smukom, kjer nas je vreme dobesedno spravilo na kolena kljub sodobni mehanizaciji. Ključni motiv, tako tekmovalca kot organizatorja, je najprej sodelovati in šele nato zmagati. Lepo je videti Norvežane, Američane in druge, ki jim je Sarajevo pomenilo že šeste igre. To so ljudje, ki si želijo prijateljstva, dobre volje in poznanstva in tako smo tudi mi nehote padli mednje.
Te prijateljske vezi je potrebno prenesti tudi na gospodarstvo, tako da bo Jugoslavija kot turistična dežela dobila večji kos kruha. Na koncu bi lahko rekli, da se za nas igre še nadaljujejo in prav bi bilo, da bi te dobre rezultate dosegali vsaj v turistični dejavnosti še vnaprej.
Andrej Klinar
še skromen obseg, vendar se je širilo v naslednjem stoletju, doseglo vrhunec v zadnji četrtini 18. stoletja in ugašalo celo 19. stoletje. Šele gorenjska železnica 1.1870 je združila železarstvo na Jesenicah in Javorniku. Bilo pa je od tedaj odvisno od drugod dobavljene rude in premoga.
Ogromne količine lesnega oglja, ki je bilo potrebno za taljenje železove rude, so v 18. stoletju potrebovale več lesa, kot ga je prirastlo. Postopki ogljarjenja so bili tedaj preprosti, niso še poznali oglarskih kop in debeli sorti-menti pragozdnih bukev so jim predstavljali velike težave pri delu. Zato je bilo izkoriščanje gozdov zelo neracionalno. Ker so bili stroški gorenjskih fužinarjev zaradi izjemno težkih pogojev dela tudi izjemno visoki, se tudi z gozdom ni delalo po načelu trajnosti. Razmere nam osvetli gozdarski zapis iz leta 1892, ki se nanaša na gozdove Kranjske industrijske družbe preden so jih prodali Cerkvenemu skladu: »... Negospodarni predniki so neupravičeno slabo ravnali z gozdom, ker so brez ozira na bodočo rast uporabljali sekiro, posekah najlepša drevesa, od tega pa samo majhen odstotek porabili. Ves ostali les so pustih, da se v gozdu pokvari. Zato so se pojavile oblike obstoječih gozdov, za katere je značilno, da je v zaokroženem mladem ali srednje starem gozdu ostalo veliko število starih debel kot tedanji nosilci gozdov. K temu je pripomoglo tudi to, da so ugodno ležeče gozdne površine popolnoma posekah in tako često naredili goličave v še nezrelem gozdu za posek...« V splošnem opisu gozdov gospodstva Bled iz leta 1838 pa je takratno stanje opisano takole:...« Ko so leta 1783 odpravili deželo knežje gozdne rezervate in z rij i-mi pravice rudarskih oblasti do odkazovanja kopišč, bi bil pravi čas resno odstraniti iz blejskih državnih gozdov vse tiste, ki so imeli pravice dodeljene jim od rudarskih oblasti. Toda takratna mlačna uprava tega gospodstva ni posvečala tej zadevi nobene posebne pozornosti. Tako so se ugnezdili ti tujci v tukajšnjih gozdovih v taki meri, da jih bo le težko izriniti, kar pa bi bilo v takratnem položaju veliko lažje in bi bilo hkrati na podlagi najvišjega zakona tudi takoj sankcionirano. To je sedaj navidez komaj mogoče. Rudarska podjetja namreč menijo, da je pri-posestvovanje 'gozdov v ekonomskem oziru zanje nemogoče in hočejo svo-
je namišljene zahteve uveljaviti po pravni poti...«
Za gozdove je bila zelo pomembna agrarna reforma, ki je nastala ob ukinitvi fevdalnega reda. Lastninske zadeve so urejali pristojni uradi od 1856—1880. leta. Ker so kmetje takoj po meščanski revoluciji 1.1848 menih, da lahko v gozdu svobodno gospodarijo, je bila nad gozdovi uvedena prisilna uprava ah sekvester, dokler niso bile končane lastninske zadeve s parcelacijo gozdnih kompleksov. Kmetje so v dodeljenih gozdovih gospodarili po posebnem prebiralnem načinu, ki so ga narekovale trenutne gospodarske potrebe. Gozdovi cerkvenega sklada in veleposestev pa so bili pretežno gospodarjeni po enodobnem sistemu, ki ima izvor v golosečnjah iz časa fužinarstva. Iz nekdaj pretežno bukovih gozdov je zaradi takega gospodarjenja v 18. in 19. stoletju nastal pretežno iglasti gozd, kar se je v ekonomskem smislu smatralo za ugodno spremembo. Gorski iglasti gozdovi na velikih površinah so po usihanju fužinarstva v več kot 100-letnem obdobju miru prerasli v bogate sestoje, ki so bili še do nedavna težko dostopni zaradi strmih pobočij, ki so jih ločevala od dolinskih cest in železnic. V obdobju fužinarstva so oglje nosili v koših ah pa pozimi vlačili na samotežnih saneh. Les v obliki oblovine je začela izkoriščati Kranjska industrijska družba pred 100 leti s Panzovimi žičnicami, do katerih so morah izvoziti les z živinsko vprego. Šele po zadnji svetovni vojni je z razvojem prometnic in mehanizacije nastopilo obdobje intenzivnega pridobivanja lesa, s tem pa tudi novi problemi gojenja gozdov.
I.	V.
E
Odgovorni urednik: Jože Podlogar. Tehnični urednik: Milena Černe.
Člani: Ivan Veber, Alojz Mertelj, Nikolaj Lapuh, Tadej Vidic, Albert Vidic, Boris Ahac.
Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 600 izvodov.
Vtisi z olimpijskih
iger v Sarajevu