AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
HOME
SLOVENIAN MORNINS DAILY NEWSPAPEB
NO. 67
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY1-MORNING, MARCH 20TH, 1935
Angleška vlada pošilja Rusija se pripravlja na
vojno. Vsa Evropa razburjena
LETO XXXVII. — VOL. XXXVII.
zbral k izrednemu zasedanju, ki je razpravljalo - o najnovejših
Columbus, Ohio, 19. marca, ski senator Gingher predlagal, I Francis Poulson, načelnik ekse- j da začne generalni drž. pravd-
t anifnii lo	a , • m , „	kutivnega odbora demokratske nik države Ohio s preiskavo ele-
iVv ^T' ngl6Škl L ^°SkVa' 19" marca- ~ Mihael'stranke v državi Ohio, je včeraj	«wska*o *Ie
ministerski kabinet se je včeraj Kahmn, predsednik vseruskega priznal, da je odbor v mmici na
sovjetskega eksekutivnegaodbo-j bral $20,000 v doprinosih od
vniaM „,	..... . ra'je poslal "fjdečo rusko ar- raznih trgovcev in posamezni-
vojaških ukrepih diktatorja mado svarilo, češ, da naj bo pri-! kov
Hitlerja. Angleški ministri so pravljena, kajti vojna lahko iz- Toda nikomur se ničesar ni ob-koncno odobrili protestno noto, bruhne ,vsak čas. Enako svarilo ljubilo, niti se nikomur grozilo katero so. poslali nemški vladi, se dobili vsi vojaški poveljniki!Eksek^tivni odbor j^potrošil v
!l,"ar0.Cll0m' da ga preberejo j zadnji kampanji $96,000 in je
Gov. Davey zanika vsako krivdo o eraftu Sodnik lindse» Prer°- svarijo pred davki, ki
-—	jih povzroča relif-
Noto je dobil v roke angleški
po-
slanik v Berlinu, Sir Phipps, ki: zbranemu moštvu. "Ni potreb-; moral torej "nabirati pri dern'o"-jo je nemudoma odposlal nem- no," je izjavil Kalinin, ."da bi še kratih, da se ti stroški pokrije-skemu zunanjemu ministru in posebno naglašal, .da je sovjet- jo. Vsaka stranka dela enako
slednji jo je izročil Hitlerju. Nota je bila odposlana kot v protest napram diktatorju Hitlerju, ki je zavrgel mnogo točko ver-saillske mirovne pogodbe. V noti zahteva angleška vlada pojasnila od Hitlerja kaj namerava slednji v bodoče narediti glide oboroževanja Nemčije. Skratka, nota je tako važna, da zavisi od nje vojna ali mir v Evropi. In ker je tudi francoska vlada zače-
ska unija proti vojni. Nobene druge vlade ni na svetu, ki bi tolikokrat poudarjala, da je za mir, kot je ravno sovjetska vlada. Toda drugi nas ne pustijo, da bi v miru živeli. Vsem našim nasprotnikom danes ponovno paudarjam, da je sovjetska via-1 strator. da pripravljena vsak trenutek
J«
izjavil Poulson.
Med tem je pa prosekutor v Franklin county poklical k zasedanju veliko poroto, ki naj preišče poslovanje sedanje, državne uprave zlasti glede na pritožbe, katere je ■ zbral zvezni admini-
za obrambo." — Računa se, da so te besede naperjene v prvi vrsti proti Nemčiji, ki se nepre-
la trditi, da ipomeni oboroževa-j stano oborožuje in ki je v tajni nje Nemčije nevarnost za Fran-j zvezi s Poljsko, katera zveza je
Washington, 19. marca. — Relifni administrator H. Hopkins je danes poslal na generalnega državnega pravdnika države Ohio obtožnico proti go-
cijo, bo angleški zunanji minister Sir Simon odpotoval najpr-vo v Pariz, predno se, poda v Berlin. Najbolj je presenetila svet novica, da namerava Hitler vpeljati prisilno vojaško Pjqmn tfOVAmPrijl službo v Nemčiji, kar je glasom1 riMII° §«Vemerja mirovne pogodbe prepovedano.; Columbus, Ohio, 19. marca,— Delnice kompanij v Nemčiji, ki j Governer države Ohio, Martin
de obdolžitev zveznega relifnega administratorja J Hopkinsa napram governerju.
Predlog za preiskavo je bil oc demokratov odklonjen. Demokratski senator Y.oder iz Dayto-na je izjavil, da ni administrator Hopkins dal v javnost še nobenih specifičnih obtožb, torej se preiskava za enkrat ne more vršiti.
Medtem pa je' razburjenje \ glavnem mestu države Ohio nepopisno. Padajo, obtožbe in pri tožbe, obdolžil je m natolcuje st na levo in desno.; Znano je, da governer države Ohio, Martii Davey, ni prijatelj predsednika Roosevelta, dasi sta oba demokrata. Boj, ki setje sedaj vnel, bo imel važne posledice prihodnje leto, ko se bo začela pred sedniška kampanja.
Governer Davey je ponovne očital zveznim administratorjem, da je uprava, relifa v državi Ohio zapravljiva, nezmožna in nečloveška. Ponovno in ost
Governer je nadaljeval: "Kot dober demokrat in podpiratelj predsednika, mi je skrajno neljubo govoriti enake besede. To-
kuje konec zakonskega življenja v Z. D.
na podpora
Washington, 19. marca.
naperjena proti Rusiji. Baje bi' vernefJu Daveyu. V obtožnici Nemčija napadla Rusijo v tre-'£0 vsi dokazi P^oti governerju nutku, ko bi Japonci začeli na-'in njegovi "Pravi. Na vpraša-, . .	, .
nje, kaj bo naredil glede varan- ro Je napadeI bralnega zvez ta, ki ga je governer Davey vzel I ?ega rehfne^a administratorj; napram njemu, je Hopkins od-,Harry H°Pkinsa> pt lopova h. govoril, da zaenkrat ne bo rekel m°nlca Z"aČajev™ ničesar. Naj Davey. govori kolikor hoče, prišel bo čas, ko. bo moral umolkniti.
padati Ruse v Sibiriji. --o
kaj strašno narobe pri relifni administraciji. Po mojem mnenju je nezmožnost administratorjev odgovorna za položaj.
"Vse okoli nas so znamenja, da so se časi izboljšali," je nadaljeval governer Davey. "Kljub temu pa je več ljudi na relifu kot pred dvema letoma. Ples v Washingtonu gre naprej, denar se zapravlja po nepotrebnem in davki se večajo." Po teh besedah je poslanec Harter iz Akro-
Lo.s Angeles, 19. marca. Sod-da potrebno je, da bo sleherni j nik Lindsay, slaven ne samo v V senatni zbornici se še vedno vedel, za kaj gre. Ali je New: Ameriki, pač pa po vsem svetu, nadaljuje obupna b o r b a med Popolnoma nezmeren od- Je danes prerokoval, da bo ure- konservativnim in liberalnim praviti depresijo, ali je pa ne- 'jeno zakonsko življenje v Ame- elementom zveznih senatorjev'
nki v kratkem popolnoma pro- Konservativci še vedno skušajo padlo, ako ne bomo pravočasno odbiti $2,880,000,000 od origi odprli oči. Potrebno je, da Ame-inalnega Rooseveltovega predlo-rikanci popolnoma izpremenijo ga za javno podporo in javna svoje naziranje o stikih med dela. Pravijo, da je $2,000 000 -spoloma. Izjavil je, da vedno 000 dovolj. Konservativci'trde bolj pogosto opazujemo v Ame-i da bomo morali plačevati tako nki svobodno ljubezen, družin- visoke davke, da bo nastala vse-ski kaos m spolno anarhijo. Kot splošna nezadovoljnost no deže zdravilo proti vsemu temu pri- li. Senator Hayden iz Arizone poroča vrnitev k znanju, veri in je v eno uro trajajočem govoru vzgoji. On je se vedno za poro-i zatrjeval, da vlada ne more ved-ke po stari modi. Razporoke bo- no samo plačevati in plačevati
na zakričal: "Pokaži jim vraga,
Martin!
Končno je Davey izjavil, da je za točno in obsežno preiskavo, rekoč: — "Naj prizadene kogarkoli!" Te besede je rabil predsednik Roosevelt, ko je naročil administratorju Hopkinsu, da| prevzame vodstvo relifa v drža vi Ohio. Davey je nadalje ponovno tr-
do ubile Ameriko v moralnem | pač pa mora dobiti tudi denar
izdelujejo vojno orožje, so po-! Davey, je poslal zveznemu ad-'Skočili ^ 5 dO'10 točk. Medtem H'"«istratorj.u. Hipkinuu pismo,., Senatorji-m kongresmani iz
pa Hitler trdi, da nikakor ne želi vojne in da bo njegova akcija bolj koristila miru kot pa povzročila novo vojno. Da nemški narod odobrava Hitlerjeve korake, je znamenje, ker je povsod, kjer se pojavi, sprejet z večjim navdušenjem kot kdaj prej.
-o-
sledeče vsebine: "V svojem imenu, ki ste ga sporočili javnosti preteklo soboto, ste povzročili zločinski in barbarski napad na moje poštenje. Resnica je, da direktno niste obtožili osebno moje osebe, da bi povzročili kaj nepostavnega. Toda/ poskusili ste narediti v javnosti mnenje, da sem nekaj strašnega zakrivil. Da branim svoje dobro ime, sem izposloval sodnijsko zaporno po-
države Ohio se dosedaj še niso vmešali v ta boj, ki je nastal
med governerjem Daveyem in
er Davey za-
Ko se je goveri govarjal pred drživno postavo dajo, so mu demokrati ploskali, dočim so republik? '"i ostali povsem mirni. Le tedaj, ko je governer Davey začel napadati predsednika Roosevelta in nje-
predsednikom. Samo kongres-1 °ov New Deal- s0 tudi reP«bli-man Young iz Clevelanda je iz- kanci ploskalL
C pokojnem škerlu
Preteklo nedeljo je dobro po-	.
znani rojak John škerl zapustil velje proti vam in sicer na mest-
svoj dom v Clevelandu, da gre na! Sodmj* v Newark' Zav'e"
delo v delavnici N. Y. Central j ?.am sf' da vas ne morem P°sla"
ti iz Washingtona v Ohio radi
javil, da ima predsednik Roosevelt prav, ko je povedal, da se v relifni administraciji ne sme trpeti politike ali šikan.
Columbus, O., 19. marca. — V senatni zbornici državne po-stavodaje je sinoči republikan-
"Ali ni značilno," je rekel governer Davey, , "da je New Deal danes star dve leti, toda imamo več oseb na relifnih listah, kot smo jih imeli pred dvema letoma?" Po teh besedah so demo-grati molčali, republikanci pa navdušeno ploskali.
oziru. Stotisoče ljudi obojega j obliki davkov, ko hoče ohraniti spola danes skupno živi brez po- svoj kredit. Vlada si izposojuje stavne poroke. Svobodna ljube- denar, da plačuje račune za' nežen prevladuje, le malo jih je še, zaposlene. Ta denar mora biti ki poznajo svetost zakona in pa vrnjen, ali pa vlada izgubi kre-družinskega življenja. Ekonom- dit. Da se to ne zgodi, se moški položaj modernega življenja, rajo upeljati novi, ogromni dav-ko se ženske enako z moškimi ki. Radi davkov je prišlo Že borijo za delo in plačo, je po- enkrat do revolucije v Zedinje-vzročil nekako mržnjo dozako-jnih državah, je rekel senator dil sledeče točke: 1. Da relifni na. Ljudje se ne poročajo več; Hayden, in glejte, da se revolu-usliižbenci preganjajo osebe, ki j v idealnih letih cd dvajsetega dojcija ne ponovi Senator Robin so na relifu in se vtikajo v njih j petindvajsetega leta. Naše šo- son, vodja demokratske večine v privatne zadeve. 2. Da relifni j le, naše univerze, rtaše cerkve in | senatni zbornici, je izjavil, da delavci ne pomagajo ljudem, da vlada sama bi morale nastopiti, j bo originalni Rooseveltov načrt bi dobili delo. Zahtevajo pa od da odpravijo te nesrečne razme-! za dovolitev $4,880,000 000 za vsakega, da.moru piti na relifu, r.e. predno dooi delo. JI. Delovni in " varčni ljudje so pognani v veli- ; ko revščino, predno morejo pri-
—o—
CV.-*'"*---
ti na relif. 4. Stroški relifne ad ministracije so absolutno previsoki. 5. Relifni uslužbenci se izbirajo po političnem vplivu, ne pa po zmožnosti. V Dayton, O., je neko dekle relifna uslužbenka, dočim je njen oče vreden pol milijona. Relifni uslužbenci so mnenja, da bo njih delo večno trajalo.
Prošnja vlade
- ■ javna dela in podporo, sprejet ta te'defl v senatu. Poslanska j zbornica ga je pred sedmimi
Zvezni zakladniški tajnik H.
tedni odobrila.
Morgenthau je poslal iz Wash-| ingtona sledečo brzojavko vodstvu North American banke: — Zakladniški oddelek vlade se ponovno obrača na vas za pomoč,
železnice v Indianapolis. V pon-deljek zvečer je pa nenadoma zbolel in kmalu na to umrl. Pokojni je bil star 65 let in doma iz Begunj pri Cerknici, po domače Krznarjev. V Gradcu se je izučil za finega mizarja in je več let delal v znani Dreherjevi pivovarni v Trstu. V Ameriko je prišel leta 1902. V Clevelandu je delal ves čas pri NYC in bi moral v kratkem stopiti v pokoj z lepo mesečno pokojnino. Prejšnje čase se je zelo zanimal za društveno življenje in je bil prvi podpredsednik Slovenske Dobrodelne Zveze. Njegova soproga je umrla pred štirimi leti. Za pokojnim žalujejo štirje sinovi, Rudolph, John, Edward in Frederick, tri hčere: Mary, Re-gina, poročena Harper in Dorothy, poročena Turner. Brat
tega, toda pozivam vas, da pridete sem in se zagovarjate na javni sodniji. Ako ne storite tega, tedaj ste krivi najbolj nizkotnega zločina.- Povzročili ste mi neodpustljivo zlo. Prosim, da si zapomnite, da sem še ved-
Kongres simpatičen za 30 -urni delovnik
Washington, 19. marca. — Senatna zbornica je včeraj debatirala o predlogu za uvedbo 30-urnega delavnika. Ta predlog zagovarja zlasti American Federation of Labor. O istem predlogu se je debatiralo že pred
ameriško javnostjo je nekaj ne zaslišanega. Obtožili ste samo na debelo, ne da bi navedli imena oseb in s tem ste zagrešili največji zločin v javnosti. Če je kdo kaj zakrivil, imenujte ga javno in na sodni jo ž njim, da prejme svojo kazen!"
--o-
Cene živilom
Iz Washingtona se poroča, da je vladna ekonomska komisija prepričana, da se cene nekate-Anton se nahaja v East Wor-jrim živilom ne bodo več zvišale, cester, N. Y., brat Mathew in Ostale bodo na sedanji višini, sestra Uršula se pa nahajajo v razen jajec in nekaterih enakih stari domovini. Pokojni je bil j potrebščin, o katerih se pričaku-član S. D. Zveze, dr. Uboj št. 53 je, da bodo padle v ceni. Krom-SNPJ in društva Združeni brati, pir bo za prihodnja dva meseca SSPZ. Pogreb se vrši v soboto ostal pri cenah kot se sedaj pro-zjutraj ob 8:30 iz hišč žalosti najdaja in ki so mnogo nižje kot so 438 E. 157th St. v cerkev Mart-j bile lansko leto. je Vnebovzete, potem' pa na Cal-	p .
vary pokopališče pod vodstvom bližnjem melfu Elvria O August F. Svetek. Preostali - - J * mestu wyria, u.,
družini nafie globoko sožalje. Bodi ranjkemu možu poštenjaku ohranjen časten spomin!
no v trgovini in blatenje moje- , . , . , .
„„ • , ,	,	, avema letoma, toda kongres je
ga imena in dobrega glasu pred L,. nn	J,
Poravnan štrajk
Štrajk pri The Cleveland Tractor Co., jo bil poravnan
so dobili te dni svoj prvi štrajk v petnajstih letih. Sinoči so za-štrajkali člani Mechanical Education Society pri Tube & Steel Co. Zahtevajo boljše plače in boljše delavske pogoje. V mestu Toledo, Ohio, pa grozijo de-
Včeraj'se je 450 delavcev vrnilo lavci, zaposleni pri mlekarski
na delo.	industriji, s štrajkom.
tedaj namesto 30urnega delov nika u,peljal NRA. Sedaj je pa senatni odsek simpatično poročal o načrtih za 30-urni delovnik in skoro gotovo je, da ga bo kongres končno sprejel. Ako se to zgodi, tedaj odpadejo vse NRA določbe.
-o—--
Dayton v temi
Za pol ure je bilo sinoči veliko mesto Dayton, Ohio, v popolni temi. Električarji, ,< zaposleni pri Dayton Power and Light Co. so ob polnoči zaštrajkali, potem ko so z zvijačo spravili iz kontrolnega prostora prometnega nadzornika električnih stikov. Vzelo je pol ure, predno je mesto zopet dobilo razsvetljavo. — Vzrok štrajka še ni dobro pojasnjen. Na štrajku je do 1000 unijskih električarjev. Kot je izjavil eden izmed piketov pri kontrolni postaji, je vzrok za ta štrajk ta, ker je kompanija najela nekega delavca, ki ne pripada k u,niji.
Plačevanje davkov
Davki na posestva in hiše se danes hitreje plačujejo kot lansko leto. Do včeraj jc bilo vplačanih že nad $6,000,000, dasi se pobiranje vrši šele nekaj dni.
Nove volitve
šolski odbor v Clevelandu se je dal končno pregovoriti od delavskih voditeljev in bo razpisal izredne volitve, pri katerih naj davkoplačevalci dovolijo »zvišanje, davkov v toliko, da dobijo vsi učitelji višje plače, oziroma tako visoke, kot so jih imeli nekako pred tremi leti, ko so jim bile plače znižane. Če dobijo učitelji zvišane plače, pomeni to, da bo $2,500,000 novih letnih izdatkov ali dva centa in pol več davka od vsakih $100 davčne vrednosti. Izredne volitve veljajo približno $20,000, če bi pa volivci tozadevno glasovali pri izrednih novemberskih volitvah, bi skoro ne bilo nobenih stroškov.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Joseph Bromley, 1065 East 169th St., in Miss Zora Pintar, 289 E. 160th St. Mr. James Spe-tich, 1363 E. 53rd St. in Miss Mary Vidergar, 1363 E. 53rd St. Bilo srečno!
Vrženi od relifa
V Miami county, Ohio, je bilo včeraj več kot sto družin vrženih od relifne podpore. Direktor relifa pravi, da so dotičniki dobivali relif na nepošten način.
Vile rojenice
Družini Mr. in Mre. William Mauser, 19008 Cherokee Ave., so se oglasile rojenice in izročile v oskrbo krepkega fantiča. Mati in otrok sta zdrava. Naše čestitke !
Ameriški Židi v boju proti Adolph Hitlerju
Philadelphia, 19. marca. — Tu zboruje ameriški židovski kongres, ki je enoglasno sprejel resolucijo, da se bo z vsemi silami boril preti nemški diktaturi in da se bojkot nemškega blaga nadaljuje. Obenem bodo podpirali vsako propagando, katere namen je razkrinkati nacij-sko propagando v Ameriki. "Nikoli ne bomo naredili kompromisa s Hitlerjem," je dejal predsednik, rabinec Stephen Wise. "Nadaljevali bomo z bojem, dokler hitlerizem ne izgine s površja sveta."
Nesramen ropar
V urad United Air Lines na 708 Superior Ave., je prišel včeraj popoldne ob 5.15 neki moški, ki je zahteval tiket za Philadel-phio. Ko mu je uradnik začel razlagati zrakoplovno vožnjo v Philadelphijo, je tujec potegnil revolver in ustrahoval ž njim 4 navzoče uradnike. Prisilil jih je, da so se popolnoma slekli, nakar jih je zaprl v stranišče. Potem je vzel iz odprte blagajne ves denar, $223.00, razmetal obleko uradnikov po vsem uradu in je mirno odšel iz prostorov.
Mladinski zbori
Dne 8. septembra se bo vršil skupni koncert vseh slovenskih mladinskih zborov v Clevelandu in okolici. Koncert bo prirejen popoldne v Public Music Hall, zvečer pa v S. N. Domu na St. Clair Ave.
Jurij Morela umrl
V mali hišici na 15002 Sylvia Ave., kjer stanuje družina že 23 let, je preminil slovenski pionir katero ste nam že prej nudilij JuriJ Morela' Umrl je v torek da opozorite lastnike Fourth Li- zjutraj v starosti 68 let. Težko
bolan je bil nad tri mesece, pohabljen in brez dela je pa bil že nad 14 let, odkar ga je povozil avto. Ranjki je bil doma iz Kre-
berty Loan Bonds, da slednje zamenjajo za nove zakladniške note. Ta ponudba preneha 27. marca. Prosimo, da stopite v stik ne samo z vašimi lastnimi Isniške Poljane, okraj Litija, od-odjemalci, ker s tem storite us-|koder je prišel v Ameriko leta lugo ljudem, temveč stopite vi1902- že v domovini se je poro-zvezo tudi z lokalnim časopisom, čil Pred 44- leti z Antonijo Šu-
ki naj opozori občinstvo tozadevno. Mnogo lastnikov Fourth Liberty bondov morda ne ve, kakšne ugodnosti se jim nudijo,
štar, doma iz Moravske f a.r e. Družina je poznala mnogo težav. Starejši hčeri Ani, poročeni Jaklič, je umrl soprog in je hči
če jih zamenjajo za nove bonde. ostala sama z enim otrokom.
Odgovorite, prosim, brzojavno, če moremo šteti na vas za sodelovanje. — Henry Morgenthau, tajnik zakladnice. — Banka je
Pred desetimi leti je umrla hči Mary, poročena Jančigar. Zapustila je štiri otroke. Soproga starejšega sina Antona se na-
brzojavno odgovorila, da z vese-lhaja v bolnici. — Tako je imela ljem sodeluje in da je objavila j družina ves čas težak obstanek notico v časopisu. Obenem jej"1 mnogo trpljenja, in da so se obljubila, da bo posredovala za- i pošteno preživljali, je skrbela
Mrs. Morela, ki je imela vedno bordarje na stanovanju. In tudi ona je mnogo trpela. Ranjki je delal več let v N. Y. C. tovarni, nekaj tudi drugod pri težkih delih. V tovarni je bil kovaški pomočnik. Bil je član društva Presv. Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v petek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9. uri zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj se po dolgem trpljenju, mož-trpin odpočije v boljši večnosti. Preostali družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! To je že šesti član društva Srca Jezusovega, ki je letos umrl.
menjavo bondov brezplačno.
-o-
Smrt v Barbertonu
Nagloma je preminul v Barbertonu, Ohio, rojak Anton Be-lovec, doma iz Zgornje Košane pri št. Petru na Krasu. V Barbertonu zapušča žalujočo soprogo in hčerko, v Clevelandu brata Johna, v stari domovini pa sestro Ivanko. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
Nove vrste vandali
Sedem moških je prišlo v pivnico, katero lastuje.Felix Taut-kus, 3347 Payne Ave. Vsak je naročil kozarec piva in ko je dobil pivo, je zlil pivo v obraz gostilničarju, nakar je vseh sedem moških zalučalo kozarce v šipo v ospredju, potem so pa pobegnili.
Na operaciji
Mr. Feliks Drenik, 5422 Ha. milton Ave., se nahaja na Polyclinic bolnici na Carnegie Ave., kjer je bil opsriran. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Pobegli roparji
Trije roparji so vrtali blagajno v prostorih Hoffman & Wed-dell Co., na 13910 St. Clair Ave. Nekdo je poklical policijo. Prišli so trije policisti, ki so čakali v ozadju hiše, kdaj pridejo roparji iz poslopja. Medtem so pa roparji spredaj ubili šipo in pobegnili.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 St. CUtr Ave.
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleve)»ad, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za rieveland po poiti pol leta $3.50 jQ j jaz „a podpiram danes in podpiral ga bom jutri, kajt
Za Cleveland, po raznašalcih: celo >to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo	J 5 H F H F s P )	J
bankirji, ki so pričeli šepetati v njegova trudna ušesa filozo-	»ti j o vsi oni, kateri mislijo, da
fijo destrukcije, sofistiko socialnih reform in politike, ki je	je cena prenizka. Tudi mi vemo,
preprečila odličnemu voditelju, da bi odrešil narod, ki je še	da je dvakrat prenizka, a bodi-vedno priklenjen na skalo depresije z verigami ekonomske mo prevdarni radi onih, ki jih
sužnosti. Ali mu niso oni vedno nasprotovali in ga ovirali,	j tepe teška nadlogaJarezposelno-kadarkoli je hotel i^nati menjalce denarja iz templja? _ "Prijatelji moji, še vedno izjavljam: Roosevelt ali po-
leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
6UBSCRIPTIOIN RATES: O 8. «ad Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D S. and Canada $3.00 fl months: Cleveland by mall $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies S cents. European subscription $8.00 per year_
sti. Vabimo pa VSE Slovence in Hrvate v Clevelandu in bližini. Poslužite se te izredne prilike.
Mladinski zbori pod raznimi imeni, kakor "Kanarčki" in "Slavčki" imajo danes svoj dan.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
mi ne bomo šli več nazaj niti v individualzem preteklosti,; j niti ne naprej v komunizem bodočnosti.
"Toda jaz nisem one vrste hinavski prijatelj, ki bi proslavljal odredbe in mere, katere so kritike potrebne, ali da bi Tudi pri nas nismo brez takega izdal milijone svojih pristašev in podpirateljev s tem, da bi'zbora. Toda, ker so že drugi vsa pridigal prostituirano geslo "mir, mir," ko tega miru lepa imena pobrali, so naši osta-1 nikjer ni.	§	j li "črički." Ti črički črčijo vsa-
"Fanatični izbruh krivičnih očitkov, ki jih je izbruhnil do soboto pri svojih vajah in jih
<< . 4	i • v _ V___1____1	A	U A7TY1 o n
časa živa v Ameriki. Najprej torej, črički! čiri-čiri-čiriiii.
Ko smo tako motrili vlogo in usodo čričkov, je prišel Anton Gliha ml. in je povedal, da imajo enega novega pevca, kateri pa za nekaj let ne bo pel v zboru, žgo-lel bo le doma v zibelki sam zase in za svojo mamico in ateja. Imenovali so ga Ronald, Joseph.
Torej poslušajte moj nasvet in podajte se, kot sem vam priporočal. Ako se pa nočete podati in vztrajate pri svojem, to je, da list Ameriško Domovino in nas katoličane še nadalje napadate, posledice sami sebi pripišite. Vedite, ako napadate urednika in list, kateri brani katoliško prepričanje, napada-
Čestitke naše so tu. H krstu sta te tudi nas. Ako imata uredni-ga sprejmila Frank Krall in! ka kaj med seboj, naj sama po-
Frances Gliha.
ravnata osebno ali pred sodi-
Zbrali so.se nekateri moški in ščem, ali kjer pač hočeta. Listi
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office .t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.	_ ^ ^ ^ ^^ mrtveCi čokoladni vojak in'sladki knez je čez šesdeset. Ant
)35 k^mknetinniVi rxAct ni hi! rlrwnl; mnran Ha hi mnopl izzvati jih vodi in z najvecj
83
Rev. Coughlin odgovarja gen. Johnsonu
No. 67, Wed., March 20, 1935 bombastičnih gest, ni bil dovolj močan, da bi mogel izzvati ===========^^	mojo jezo. Izvršiti je treba važnejše stvari. Jaz se ne drznem
kreniti od svojih smernic niti po rdečem slaniku, čeprav se izkaže, da je ta slanik že mrtev.
"Usoda Amerike je v procesu izpolnjenja. Skozi ves "Toda še vedno je bilo med narodom samo $5,000,000,- srednji vek se je civilizacija trudila, da se izmota iz znak 000 aktualnega denarja. Toda, z bankirsko čarovnijo in z agrarnega tlačanstva, ki je preprečevalo ljudem, da bi lasto-gamblerskim instinktom, so vseeno posodili vladi $8,000,- vali svoje lastne kmetije in domove. In v poznejših dneh, v 000,000, ker so vedeli, da jim bo po osemnajstih letih vrnila | dnevih Magne Carte, je bil dvignjen kvišku prvikrat prapor vlada $6,000,000,000 v obrestih za privilegij vporabe bankir- politične svobode, skega čeka, ki je znašal $14,000,000,000.	"Fizično, agrarsko in politično — vse te svobode si jej
"Tukaj, general, je resnična zgodba, kako se dela denar jZVojeval svet. Toda še vedno je ostala ena zlata nit, ki jo iz nič. Ali morete vi ali katerikoli Wall Streetar temu opo- b0 treba spresti od severa do juga, od vzhoda do zahoda — rekati ali to zanikati?
Anton Rozman jih vodi in z največjo vnemo se učijo. Toda, zakaj bi imenovali samo te. Naše šolske sestre s pomočjo naših organistov so imele na stotine "Slavčkov, Kanarčkov" in "čričkov" že pred dvajsetimi leti. Nastopali so javno v cerkvi in na odru. Peli so razne pesmi zlasti slovenske in prav i lahko rečemo, da večina naših i mladih ljudi, kateri so pred leti i pohajali v sv. Lovrenca šolo, se i z
ženske v S. N. Domu večer pred sv. Jožefom, da praznujejo god Jožefov, Jožef in Jozefin. Še posebno so si pa vzeli Joe Lekana, predsednika od Doma, na piko in sledili so govori in pregovori dokler niso krofi in sendviči za mašili usta in se je slišalo le še!
pa naj bodo za izobrazbo in za objavo novic ter podučnih člankov. Iz vednih napadov se nič koristnega ne naučimo.
Vedite, g. urednik Enako-^ pravnosti, da ako hočete še nadalje voditi boj proti nam kato-
jilo za Sodality, St. Lawrence | Alumni, Boy Scouts, Dr. Slove-
veseljem spominjajo raznih
UU u tua oui v^on uu ocvvia uu j u ^a, wva v /.iwwa \ukj /.an uua --'	. .	i •
, an mailman .	zlata nit ekonomske svobode in finančne prostosti. Pale- i slovenskih pesmi, katere so pen
'Temu procesu fabriciranja denarja nasprotujem iz;stina nam je dala našo vero, naše upanje in dobrodelnost.!od takrat naprej" Zat° maia na povsem enostavnega vzroka, ker naša ustava pravi, da ima Grška nam je dala kulturo. Z obrežja Tibere, iz Rima, je šim orgamstom in soiskim se-	^^ ^ Foresters i
samo kongres pravico regulirati in kovati denar.	pri§el zakon in red in duh kolonizacije. Angjiji, Španiji in stram za nJ!h	. T* ,pn j. 'J 'lnh _ " v.ft dekleta in fante
"Do leta 1694 sta imela to pravico še vedno angleško posebno nordijskim narodom je bila dodeljena naloga, da so j tudi vsem onim, ki skušajo da- m	,	^ Detek
ljudstvo in angleški parlament, toda ko je Angliji grozila naučili svet trgovine in da so ponesli svojo podedovano sla- j - P^—^vcaprti
zobljanje. Tudi mi vsem Jože- ličanom, bomo primorani rabi-
j ti orožje, ki bo končalo življenje vašemu listu in podjetju.
torn in Jozefinam voščimo vse najboljše. Sv. Jožef je bil preprost delavec in zato bi ga morali praznovati vsi delavci zlasti
Krivda bo vaša.
Ako mi želi kdo odgovarjati
komunisti, ki se štejejo za naj- v Enakopravnosti, naj mi še list
večje delavce.
j pošlje na spodaj označeni na-
Naznanilo naši mladi generaci- sjov> ker ne vem jnia kdo v ji: V nedeljo je skupno sv. obha-|naši naselbini tisti list. Zdravo!
Jacob Resnik, 3599 E. 81st St. —o-
invazija, so londonski trgovci in zlatarji (goldsmiths) prisi-	vo preko sedmerih morij sveta, lili parlament, da njim odstopi to pravico. To je bila cena nji- "In "
hovega patriotizma. In to je bil rojstni dan privatno lasto-	ena. Mi
vane Angleške banke (Bank of England).	vse svet	, ,	___ ___________
"V dneh naše civilne vojne, ko se je Abraham Lincoln	za ekonomsko svobodo in finančno neodvisnost." To naj bo
r> 4-,-»«-^	___1: n An 1 r\ o a i c* rrvHil \r i o o 1 i r» <-> U	~ X ^ 1, ^ t-k ^	: „ .. 1 ~ ^—	___1_ :: ^ • I _ _ • >r _
Apel staršem
Ido materine besede in slovenske j in zvečer ter v soboto zjutraj.
"In kakšno vlogo naj igra Amerika? Preostaja ji samo• "I^^Tp;;^!popoldnein" zvečer. Pridejo naj| Otroci, ki obiskujejo našo Mi, velik narod upnikov sveta, ki kontroliramo danes! pes™L -Ne,']	i 7 i ^ od blizu in daleč. Slovensko šolo,
vse svetovno zlato, smo v položaju, da zadamo prvi u darec Sohrani slovenska Deseaa adlJ	I JC t; u
Ne bom tajil, da so newburšk< i sledijo petju le kot, postranska novice večkrat stare. Bolje b bilo, ako bi .jih nazivai "starice.'
bavil s tem, da realizira sen, ki se je rodil v jaslicah betle- naša kontribucija. To je vloga Columbije. In za uresniče-hemskega hleva, jo potreboval zlato, da kupi ž njim orožje nje tega vas pozivam, da posvetite svoje življenje, n municijo. In tiste dni so bili internacionalni bankirji pri	(Konec.)
volji posoditi Lincolnu denar, toda pod enim pogojem, da iz-premeni, odnosno črta točko 1, sekcijo VIII, klavzulo V. naše ustave, ki pravi, da ima samo kongres pravico reguliranja in kovanja denarja. To pravico so zdaj oni zahtevali zase.
"In od tega dne naprej pa do leta 1913, ko je bil ustanovljen Federalni rezervni bančni sistem — to je sistem, ki ga lastuje skupina vaših gospodarjev, in ne ameriško ljud-
stvo, kakor so mnogi izmed naših poslušalcev prej mislili in	ge	rekk
verjeli - tore, od tega dne naprej ,e ekonomska usoda nase	P novomeške m,,elbin,
dežele kontro .rana po teh privatnih centralnih bankirjih, *	oJ
ki raztezajo ah pa kršijo kredite po svo^ mili volji.	VS	J *
"In ker sem neprestano zahteval, da se mt Amerikatici kar 111 "Pi,ano. To pa iadi te-
vrnemo nazaj k ustavi ter damo zopet kongresu njegovo pravico in dolžnost, kovanja in kontroliranja denarja, se me je napadlo.
"Kdaj sem še jaz obljubil, da hočem delati denar iz ničesar? Jaz sem kazal na devet bilijonov mrtvega zlata in srebra, ki leži brez haska in steriliziran v vladnih blagajnah. Neprestano sem spraševal in apeliral na modrost naše vlade, ki leta k Federalni rezervni banki po dolarje, narejene
Kdo bo zmagal v metropoli?
apisano
ga, ker pisec'sploh ne izve o dogodkih, ali pa izve prepozno. Kakor hoče naj že bo to, tisto kai bom danes pisal je novica, ker se kaj takega še nikjer v Ameriki ni zgodilo. Upamo, da me ne boste napačno razumeli. Naj nikdo ne reče, da se šopirim, kakor pe-
sok in izurjen v pestenju (boxing) drugače . . . no, ne bom po-i vedal kaj bi se mu drugače zna-zgoditi.
Danes hočem poročati o neki zadevi, katera je za vse Slovence v Clevelandu in okolici, kajti iim ne bo nudilo lušajte toraj: Na 31. marca zvečer ob pol
hvale za svojo nadarjenost pri drugih raznih skladbah. Orato-rij je bil tudi že vprizorjen v Ljubljani in vsi kritiki so edini, da je skladba nekaj izrednega in to ni malo rečeno ako pomislimo, kolike, raznih krasnih del imamo Slovenci že na svoji strani. Postni <|as je, čas premišljevanja zlasti Kristusovega trplje-nja, da spo2namo neizmerno ceno, katero je dal Zveličal- za naše odrešenje. Dal pa je je zato,
j)a ne daste svojemu otroku ime
po kaki stvari v naravi, na pri-j pravnosti ostanete pri svoji tr- nost.
mi, misleč, da vi zmagate, smo
Prepričani smo, da bo prire-mi katoličani primorani oprijeti ditev v Lorainu uspela tim bose zadnjega sredstva, kar bi bi- jlje, čimveč nas bo ta dan iz Cle-
In kaj bi bilo
mer, po kraju, ki vam je ljub. Indijanci, ki niso poznali Boga, so dajali otrokom imena po živalih, ptičih itd. Svetujem ti-jlo marsikomu neljubo, posebno	velanda prišlo stim, ki tako radi pišete čez ve-1 pa delničarjem tiskovne dru-	bolj primerno, kakor pa da ro, čez Boga, da greste pred i/,be, ki tiska Enakopravnost. To	spremlja slehernega otroka mogočno cerkev sv. Vida in za-(sredstvo bi bilo tole: Vsako	čimveč prijateljev, sorodnikov, •nete z golo roko razbijati po;društvo, katero bi imelo vstoi>-	znancev, ako ne oče in mati, pa cerkvenem zidu. Kaj bo po-;nice, tiskane v nam nasprotni	vsaj eden izmed nju? To mne-sledica? Cerkvi ne boste prav [tiskarni, oziroma listu, se lepo	nje ni prišlo od vodstva šole,
, ,. . ,	,. nič škodovali, pač pa si boste j odklonijo s pripombo: jaz ne pač pa iz srede staršev in prija-
da bi si bil pridobil srca ljudi. ... . , ... , 0	'	, ,. r, ,
mnili in pokvarili roko. bo bin grem t)e, kjer se izlorabl|a mo- teljev mladine. Zato smo
i/ ničesar, ter si izposojuje ta fabriciran denar za relifne tena ^ 11 tudl "aj ™ s vrhe, javna dela itd. z zagotovilom, da se bo bankirjem vr- ;nkdou ^ °"ta' ^ hv^0' nilo ali z gotovim dobrim denarjem in obrestimi, ali pa bodo h^ale 111 vredno" Ak+° se kdo imeli bankirji pravico konfiscirati sekuritete Zedinjenih takega postopi, potem naj jržay	, gleda, da je vsaj sest čevljev vi-
"Jaz sem neprestano svetoval, naj vlada prične uporab- ^ ]jati to zlato in srebro, ki leži brez haska v zakladnici Zedi njenih držav, mesto da vedno znova kupici neplačane dol gove, katerih breme bo padlo na še nerojene otroke bodoče lo ^f generacije. Vi in vaša skupina ste inflacionisti, stvorci infla cije, izdelovalci denarja iz ničesar!
"Do včeraj popoldne sem neprestano stavil to vpraša nje, zakaj se ne uporablja zlata in srebra, ki leži kot mrtev; kaJ sličnega se ju kapital v zakladnici. In aanes zjutraj je storil Franklin D. kmal° z°l:,et- os Roosevelt, v srečo in zadovoljstvo vseh Američanov, prvi ko-	.
: ak v tej smernici. Danes zjutraj je dal odgovor vam in va- 8 se pnene v cerkvi sv. Lovren-sim lažnjivim očitkom, ko je ukazal, da se takoj uporabi pri- ^ cerkveni koncert lo m za-bližno $650,000,000 od tega mrtvega kapitala ter je s tem dal|bava 111 tudl 1,1 navadni koncert, benedikcijo principom, za katere sem se jaz boril že več niti navadni cerkveni koncert, kot tri leta	l)ri katerem se poje nekaj cer-
"Moj rekord je čist in niti vi, niti Bernard Manasses; kvene glasbe. Tukaj bo prvič v Baruch ne moreta trditi in dokazati, da je Narodna unija za Ameriki pet oratonj, "Sedem socialno pravico, katere predsednik sem jaz, v zvezi s kako Poslednjih Besed Kristusovih, republikansko, demokratsko, katoliško ali protestantsko Kaj so bile tiste besede, ze veste, skupino ali s katerokoli posamezno osebo.
"Moj dragi general, zaslužili ste si rekord, ko ste rekli da odkar je bila objavljena "srebrna lista," sem jaz pričel na
sprotovati Franklinu D. Rooseveltu, našemu priljubljene- ^>š z menoj v raju. 3. žena glej mu predsedniku (our beloved President). Ves narod ve, da tvoj sin. 4. Moj Bog, moj Bog, je tista trditev neresnična. V tej točki je moj rekord čist. zakaj si me zapustil! 5. žejen "Kdo je iznese! in uveljavil geslo: Roosevelt ali polom sem! 6. Dopolnjeno je! 7. Oče, (Roosevelt or Ruin) ?	v tv°J'e roke izročim svojo dušo."
"In kdo je to geslo zopet in zopet letos ponavljal? Ko' c'lovek- ki Premišljuje v ka-je bila predsednikova veličastna poslanica zadnjega januar- kem položaju je naš Zvelicar go-j predno nastopijo naši pevci z go. Dokazano je, tako je rekel j vine ja čitana kongresu, ali je niste vi in vaši pristaši obsodili, do- voril, ali bolje, klical te bes^e, joratorijem 5im sem jaz javno apeliral, da se ji da vsa podpora?
Ako pa ne, rfSj jih navedem tukaj. 1. "Oče odpusti jim, zakaj . ne vedo, kaj delajo. 2. Danes
Cleveland (Newburg), O,— Ofenziva v elevelandski vojski je v polnem teku na obeh frontah. Kdo bo zmagal: ali katoličani v znamenju križa, ali nasprotniki in sramotilci kato-" ličanov in duhovnikov? Jaz si
stvar in toraj niso umetniki. Pe-
vovodja je hotel, da se tukaj	"" • s o •
.....	. J mislim, da zmaga je nasa. baj
pevci uzivijO v to sveto m strašno tragedijojin moramo prizna-; ti, da je v to: i tudi uspel, dasi je vzefo skoraj brezmejno tolmačenja,-razlaganja in številnega ponavljanja". dokler niso prišli na . dan vse moči in predstavile v popolni tehniki vse sence raznih ' iuvstev, katere je skladatelj želel izviti iz brs pevskega zbora, ki bo ta oratorij pel.
Kakor rečeno, ta skladba nova in je delo Rev. M. Tomca i z škofovih zavodov v Ljubljani.
je tudi cesar Konstantin v znamenju križa premagal z dosti manjšo armado Rimlinne in dal
svobodo križu in katoličanom.
Prav za prav so tudi katoličani naši nasprotniki, namreč, ti katoličani imajo vsi katoliška imena. Vaši starši so vas pri'
so vam gotovo že z veseljem sporočili, da pojdejo dne 31. t. m. v Lorain, kjer bodo vprizorili v tamkajšnjem Domu lepo spevoigro "V
__kraljestvu palčkov," o kateri
z zelo vidnimi črkami: jaz. !ste lahko prilikom naše Božič-Vatro Grill, urednik Enako- nice ugotovili, kako krasna je pravnosti, javno priznam, da ^ kako nad vse dobro je vaša nisem storil prav, ko sem začel mladina v njej nastopila in poboj proti katoličanom in katoli- kazala> kaJ zmore s trdno mla"
dostno voljo v naši mili materinščini. Vprašajte svojega
škim principom. Odsedaj naprej bom puščal vse, kar je ka-	v	T toliškega pri miru in vsi dopisi, otroka' ce se lzleta v Lorain ki bi bili pisani v protikatoli- seli; Prepričajte se sami. kako škem mišljenju, ne bodo ob-! željno pričakuje tega dne!
javl.ieni v Enakopravnosti.
Ali ne bi bilo lepo, ko bi še
Ako to storite, g. Grill, ured- enkrat videli svojega" otroka nik Enakopravnosti, bomo pre- j nastopiti v isti igri, v drugi na-pričani, da se bo zopet naselil selbini, ki se z vso vnemo pri-v naši metropoli mir in sloga.. pravlja, da sprejme vašega
Gotovo bo tudi uredništvo Ame-	otroka z največjim navduše-
nesli ali dali prinesti v cerkev j riške Domovine pozabilo na	njem in mu na ta način da bo-
■ kmalu po rojstvu. Dali so vam J preteklosti in bo pustilo Ena-	drila za nadaljnje še marljivej-
kopravnostv miru.
katoliško ime. Tudi vi se dr-
" žite teh katoliških načel, saj
daste svoje otroke krščevati in
, , A ,. ^ v , v ,	i iim dajete imena svetnika, v
Skladatelj je zel ze stotere iio- ; ,	_______• .
1 katerega pa ne verujete. Zakaj
še učenje jezika, ki vam je drag Da, pustimo vse preteklo po- in ljub? In ni dvoma, da se bo-zabljivosti in odpustimo zmote do Lorainčanje postavili ob pri-svojemu bližnjemu, katere jej hodu naše mladine tako, da bo-storil v svoji nepremišljenosti.: mo očarani in da nam v polni Ako pa vi, gospodje pri Enako- meri dokazali svojo vzajem-
Ne vem, ako je kak način — mc,; .	•	i.	..
,	. ze močnejši kot ste vi, pa niso he prepričanje, nesite lih pro-
ne bom rekel ne vem — vem, da	„ n , • r, .' . , „ ,	' .
, . mogli sv. vere, Boga, Oerkve m j dajati k Enakopravnosti. Ko
duhovnikov zatreti in jih tudi1
nikdar ne bodo.
ga ni načina po katerem bi se človek mogel bolj uživeti v to sveto, pretresljivo tragedijo, kot ravno potom pravilno izraženega oratorija.
prepričani, da si tudi vi želite v nedeljo, dne 31. t. m., s svojim >i društvo sprevidelo, zakaj je "porednežem" v Lorain.
: bila dvorana prazna, bi nikdar g0la vam pojde v tem oziru z Dokažite samo en slučaj, da več ne naročil° tiskovine pri :VSemi sredstvi, ki so ji na niž-
je vaš rojak, ki je vse življenje
i vas.
Poleg tega, kar bodo naši pev- živel po naukih sv. vere, na; Vsaka slovenska gospodinja,
polago, na roko. Poskrbela bo cen prevoz z busom. Istotako
ci zapeli, bo pa tudi sodeloval smrtni postelji se kesal svojega i v katere srcu še bije čut za ka- tudi vai'en Prevoz, bolj varen Father Johns, pevovodja v se- poštenega življenja in da bi ob-jtoličanstvo in katera si pred- neR0 vam t?a_more nuditi j>ri-
menišču in v škofijski cerkvi, žaloval, da ni vse svoje ž i vi j e-1 Javlja, da bo po smrti sodba, Večina izmed vas ste ga že sliša- nje podpiral protikatoliških li- po sodbi pa večnost, naj povili in veste, kadar on zapoje, gre stov in ruval proti Cerkvi »in 'svojemu trgovcu: Ti, kar hočeš: ra5cočarani, ako ne bo prostora
vaten avto. Treba je le, da se čimprej priglasite, da ne boste
človeku k srcu. Velikodušno nam duhovnikom. Dokažite, pro- ali opusti list, ki je proti veri in
je obljubil, da bo gotovo sedelo- sim!
i oglas v njem, ali pa nikdar več
Busi bodo odpeljali izpred Slo-, venskega Doma na Holmes
val v prvem delu koncerta, to je Protidokazov pa imamo mno- ne prestopim praga tvoje trgo-	P0' en' U1'i popoldne, a
msgr. Father Hribar, kot izku- Recimo da ima slovenski tr-bo presunjen že od besed samih, j In za vse to je vstopnina tako šen duhovnik, da samo 3 od 100 govec 100 dobrih slovenskih
"Resnični sovražniki (predsednikovi), ki vrtajo od zno- samo če jih sliši. Ako j)a pomi-[ jjizka, da se skoraj sramujejo < dkloni duhovnika, ali pa nima idružin-odjemalcev in vsi so do traj, ste vi in vaša skupina Wall Streetarjev in mednarodnih s'imo. da bodo te besede pete od J jiovedati. če bi vam dal na ugi- priložnost spraviti se z Bogom bri plačniki, pa naj jih 80 pu
bankirjev!
precej krepkega zbora, s kate- banje, rekli bi najbrže: to bo sta-1 pred smrtjo in da se njih po- sti in gre k drugemu slovenske
'Kdo so bili predsednikovi svetovalci tekom dveletne rim bo sodeloval orkester in or- |() gotovo en dolar. Ne, niti pol. grebi vrše civilno. Torej »sta- mu trgovcu, ki ne podpira veri periode? Ne farmerji in delavci, ne Narodna unija za so- tfle P°d spretnimi prsti, kot so du niso časi taki kot so, bi bili lih 97 odstotkov je pa katoli- nasprotnega lista, bi bil prvi cialno pravico, ne njegovi ožji in nepristranski prijatelji! 'vaM Zormanovi, potem si lahko naredili vstopnino dolar. Tako čanov med nami rojaki v Cle- slovenski trgovec uničen po Oni prav gotovo niso odgovorni za 11 milijonov še vedno mislite, da bo učinek večji, kot pa »mo hoteli, da imajo vsi pri- vtlandu.	|lastni krivdi in po krivdi tistih, ..
brezposelnih ljudi, za 22 milijonov oseb, ki so še vedno v «a morem jaz s svojo revno po- like. poslušati to krasno molitev G. urednik Enakopravnosti ki jim je verjel, po katerih je "sei11 obenem Pa (la pomaga-krušnih vrstah in za naš narodni dolg, ki se je dvignil v ne- manjkljivo besedo in slabotnim v pe mi in zato smo zapisali na in vsi, kateri pišete v veri so-jbil zapeljan, v tem slučaju po -10' ('a bo nase gostovanje v Lo-
igra bo pričela točno ob polos-mih. Tedaj boste imeli dovolj časa za morebiten obisk sorodnikov, prijateljev in znancev, ki bivajo v Lorainu.
Apeliramo na vse, ki imajo sorodnike, prijatelje ali znance, kakor tudi na druge, da se posjužijo prilike, ki se jim nudi —posebno pa veljaj ta apel sta-
verjetne višine do $34,000,000,000.
peresnim zamahom orisati. Pev-j vstopnice le 35c. Vem, da bodo vražne liste, priznajte, da ste brezverskem listu.
"Ako postaja naše ljudstvo malodušno, to ni zato, da je ci so se pripravljali že več mese- nekateri hudi, da tako podceni- premagani in da ne delate prav.] Upam, da tako daleč ne pri-izgubilo morda zaupanje v Franklina D. Roosevelta, marveč > v n« to. Njih vodja, g. Zor- mo to veliko delo. Toda k temu Svetujem vam, g, urednik Ena- de in g. urednik Enakopravno-'
zato, ker se dviga njegov gnev proti vam in vaši grupi, ki ga man je hotel, da tukaj jiokažejo	nas je silila misel na one, kateri kopravnosti sledeče in prosim, sti bo toliko previden, da ne bo je obkolila.
ne
samo malo harmonije, kot je ne delajo in jim je denar zelo da pazno prečitate. Napišite svojih somišljenikov vodil v
"Bili so Bernard Manasses Baruch in internationalni navadno pri korih, katerih pevci teško dobiti. Zato naj nam opro- na prvi strani vašega lista in to večjo mi/.erijo.
rainu čim lepše in impozantnej-še.
Odbor Šolskega društva -o-----
"ODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
"No!"
"Ker si videl, da ga je ustrelil, zato sklepaš, da je morilec?"
"Da."
"Napačno! Kaj pa, če je bila le krvna osveta? Ali pri vas nimate krvne osvete?"
boš našel mojo sled, če hočeš z menoj za morilcem."
Odhitel je.
Halef mi je pomagal rešiti Omarja iz rok vojakov. Ves rdeč je bil od jeze.
"Zakaj ste ga odvezali, vi
arabskega jezika, da se ni v tistem trenutku gospa namestnica pojavila na bojnem pozori-šču.
"Kaj se je zgodilo—? izvedovala.
"Ne."	i psi, vi potomci podgan in mi-
"Torej pa vedi, da krvna os-|ši— veta ni umor. Noben sodnik ga ne more obsoditi, le sorodniki mrtvega imajo pravico, da ga zasledujejo."
"Pa Sadek ga ni razžalil!"
"Morebiti pa njegov rod!"
"Tudi ne! — Poslušaj, wekil! Povedati ti hočem, da tale Abu en-Nasr, ki se prav za prav imenuje Hamd el-Amazat in ki si je razen tega imena najbrž nadel že tudi druga, da ta človek mene prav za prav čisto nič ne briga — dokler me pri miru pusti. Umoril je Omarjevega očeta in le Omar ben Sadek ima ž njim opraviti.
Uredi torej stvar z Omarjem kakor znaš in moreš! Le za to poskrbi, da me ta "Oče zmage" v življenju več ne sreča, vsaj s slabimi nameni ne! Sicer bom imel tudi jaz posla ž njim. In kako jaz take posle uredim, to si pravkar videl na dvorišču!"
"Effendi, tvoja usta se cedijo modrosti! Koj bom govoril z Omarjem. Ti pa si moj gost, dokler se ti poljubi."
Anton Grdina:
Še nekaj spominov iz Floride
Ne bi pisal toliko o Floridi, da me ne bi ljudje spraševali, če bom še kaj pisal o Floridi in o mojem potovanju tje. Tudi ne pišem iz razloga, da bi ljudi tje vabil, saj gre tje, kdor le more, pa če ga že kdo vabi ali ne.
Florida je posebna dežela naše velike Unije in občudovati moramo božje stvarstvo, ko Gotovo bi še bil nadaljeval giedamo to deželo .čudno je to, svojo pridigo, okrašeno z iz- da najdemo v Floridi največ ži-branimi cvetkami gibčnega dov> Razioga za to bosta bržkone dva: ker imajo denar in ker vedo, da je za življenje najbolj potrebno zdravje in tega ti da Florida v obilni meri je po-1 pozimi, ko divjajo drugje mrzli zimski viharji, tukaj te pa boža
cev, Francozov in Angležev. Toliko krvave zgodovine nima za seboj nobena turška trdnjava, kot jo ima ta ob kateri so si krhali zobje vsi, ki so hoteli prodreti v notranjost te bogate dežele.
To trdnjavo so začeli zidati v vsej obširnosti leta 1638 in so jo dozidali leta 1756. Torej so jo zidali dolgih 118 let. Njeno zidovje je debelo do 12 čevljev. Trdnjava je v notranjosti zelo prostorna, ker tukaj so morali imeti shranjenega mnogo živeža in orožja, da so lahko kljubovali obleganju in na-
skozi države Georgia, South in North Caroline, preko Virginije in Maryland v Washington D. C. Od tam pa preko Pennsyl-vanie, skozi Pittsburgh v našo Ohio. Vsega skupaj smo prevozili 3400 milj v 12 dneh. Res, hvala Bogu za srečno potovanje. Ne vem, če se je naš dr. Perko odpočil ali ne, ker vsak večer smo spali drugje in vsak dan sva se menjala pri volanu in vsak vozila po pol dneva. Toda videli smo mnogo in to tudi šteje za razvedrilo duha in telesa. Bog je ustvaril zemljo, da jo občudujemo in jo uživamo ter
da in naše domovine tu doma. [vsem brezuspešna so ga posta-
padom sovražnika.
Videli smo tam strašne ječe,; ko čudovito uredil, kjer so umirali jetniki. Tu sem ne prodre nobena svetloba in ubogi so bili ljudje, ki so bili vrženi tu notri.
Videli smo prostor, kjer stoji stara kapela, kjer se je brala prva sv. maša na prostem, ko so prišli v*to deželo Španci. Tu
diranjem starega dela mesta in hvalimo Stvarnika, ki je vse ta- z zasipanjem Velikega kanala
| vili pred konfinacijsko komisijo, ki ga je obsodila na pet let konfinacije.
France Tratnik je bil do leta 1924. nadučitelj. V zvezi z velikimi premestitvami v Italijo je bil tudi on premeščen v južne pokrajine, a se je raje odpovedal službi. Bil je poleg tega poslovodja Kmetijskega društva ter tajnik Hranilnice in posojilnice tega društva v čr-
--| nem vrhu. Med ljudmi je bil ze-
Trst, februarja 1935.—Z ve-;lo priljubljen, ker jim je v vseh likimi javnimi deli, to je s po- stvareh rad pomagal in jim šel
Eno smo.
Na veselo snidenje!
Družba sv. Rafaela Prošnja ! Vse naše inozemsko časopisje prosimo, da ta naš oklic ponatisne in poagitira za čim večjo udeležbo naših izseljencev na tem velevažnem I. izseljenskem kongresu.
-o-
IZ PRIMORSKEGA
"Tvoji vojaki so napadli mo-jt0pl0 sonce. jega vodnika," sem se oglasil. če je pa že za te ljudje Flo
"Vi zlikovci! Vi smrkovci!" irida tako obiskovana dežela, !se nahaja velik frančiškanski je zabavljala, teptala z nogami zakaj pa ne |3j|a za nagega s a m o s.t a n in katedrala sv.
; človeka, če ima groš seveda. In Augustina, ki je bila dozidal če že kam greste na potovanje. |in blagoslovljena leta 17 9 1.
slovenski izseljeniški kongres v Ljubljani
Ljubljana, Jugoslavija.—Za letošnji evharistični kongres pričakujemo tudi veliko naših izseljencev iz vseh držav in de-
in molela svoje od hemne vse človeka, če ima groš seveda. In Augustina, ki je bila dozidana j lov sveta. Morda še nikdar rdeče pesti iz povoja.
"—in so odvezali ujetnika—." pojdite v zimskem času v Flo- Prvi misijonarji so prišli v de-"Vi lopovi—! Vi goljufi,!—" vido
Zdelo se je, da bo planila nad nje.
"—na povelje wekila," sem še prid j al.
"Wekila—? O— ta hinavec,
želo leta 1573 in so začeli ozna v Florido injevati sv- vero med Indijanci.
Mnogo misijonarjev' je dalo svoje življenje za sv. vero. Zelo znamenita je tudi stara
Ko sem šel prvič nisem vedel za noben drug kraj, kot za tisto zemljo, ki so jo našim rojakom prodajali in
ponujali. Ko je šel pa tje naš hiša, ki je najstarejša v mestu ta nepokornez, ta nebodiga- Jože> pa Rmalu na§d razne in ki je bila zidana v 16. sto-
treba,—ta svojeg avnez, — ta ■ zanimive kraje> ki g0 zgodovin- letju. Pri vhodu v hišo vise tri
izdajalec,— ta—. Moja roka gkega pomena in me je opozoril zastave, znamenje, da so tukaj
zgodovini našega izšeljenstva
nadaljujejo. Kanal so zasuli že skoro nad polovico. Toda pri tem ni važno zasledovanje dela v posameznosti kolikor vprašanje z a p o s litve brezzaposel-
na roko, zlasti v sedanjih časih, ko se skoro nihče ne spozna v raznih davčnih in drugih zadevah, ki so v zvezi z občevanjem z oblastmi. Bil je brez družine in je stanoval v župni-šču skupno z župnim upravi-
nih. Že takoj moramo naglasiti, teljem Filipom Kavčičem, ki je da zlasti najbližja tržaška oko-i bil že lani konfiniran na pet let
lica nima od del ničesar in da so zaposleni v prvi vrsti priseljenci iz notranje Italije in Fur-lani. še druga značilnost pa je v tem, da ne pride pri teh delih
v Reggio Emilia. Tako so se oblasti odkrižale na lep način, ker ga niso mogle spraviti pred izredno sodišče zopet enega našega človeka. S tem pa je do-
v poštev boljši kamen in mra- mača posojilnica in hranilnica mor iz Nabrežine in Repenta-|ter kmetijsko društvo zgubilo
bra, ampak ga dovažajo iz Car- izvrstnega o r g a n i z a t o rja in rare in drugih delov Italije. Lju-: upravitelja ter odprla pot fa-
m bilo naenkrat v domovini toliko izseljencev in iz toliko različnih krajev, kakor jih bo takrat. Iz zapadne Evrope pri- d,je se z začudenjem sprašuje-jšističnemu komisarju in s tem dejo v dveh velikih skupinah. češ kakor da ne bi bilo pri,tudi zadala tej gospodarski Iz drugih držav in delov sveta;nas dovolj kamenja in drugega | ustanovi smrtni udarec, pridejo manjše skupine in veliko posameznikov. Vsi ti pridejo sicer v prvi vrsti na evharistični kongres. Vendar pa Dru-
pride nad njega—! In sicer takoj—! Nemudoma—!"
nato. Zlasti me je opozoril na »vladali trije različni vladarji, žba sv. Rafaela ne sme pustiti
Videli smo tudi in pili iz te lepe prilike neizrabljene tu-
T	„ . . . zgodovinsko važno mesto St.
in piameneca od jeze je od- Augustine> ki je
vredno, da si
Vstal je in šel na dvorišče. Vedel sem vnaprej, da pri Oniarju ne bo nič opravil.
jadrala v hišo.
O vse osrečujoče žezlo ženske vlade, ki gospodariš po šir-
ga človek ogleda, če že ravno : potuje skozi.
studenca "večne mladosti," kot se imenuje. Španci, ki so prišli iv to deželo, so hoteli najti stu-
Kot sem že omenil, je Flori- denec, katerega voda napravi
Res se je črez nekaj časa vr- Su' na vzhodu in na zapadu
nem svetu, na severu in na ju- da gna gama velikanska ravni. |človeka večno mladega. Kdor
d i za mnogotere druge potrebe in koristi izseljencev. Zato sklicuje za 1. julij, t. 1. dan po zaključku evharfstičnega kongresa prvi slovenski izseljenski
takega materiala dovolj na razpolago. Ni Čuda, da je nabre-1 Spomenik odkrit, kjer je' žmska kamnoseška industrija j bil Aleksander umorjen
popolnoma propadla in so pred kratkim morali lastniki največ
Marseille, Francija, 18. mar-
jih podjetij zapustiti celo svoje j ca. — Mestni župan je včeraj domove. V vseh revirjih pa odkril spominsko ploščo na rav-vlada popolen mir, železne kon- no onem prostoru, kjer je bil strukcije in druge naprave pa lansko leto umorjen jugoslovan-rjave.
Gorica, februarja 1935.-
Čudo te ravnine je, da tu- le enkrat pije to vodo, pa bo kongres.
| ski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Barthou. j V kako slabem položaju se na- Plošča nosi kot napis eno samo
mu studencu so pripisovali to ' razhodom zbero posebej na po-zlastipa naše kmetije nam do-
xves se je uci ucivaj ^aoa >i -	. , .... v. .v' . , na. uuao te ravnine je, aa tu-	i'1^	-	, , i.oco^n- "Mii.!»
nil, s temnim obrazom in redko-10 dobn wekll> kl Z1V1S in vla" kaj izvirajo veliki in močni stu- ostal večno mlad. In ravno te- Naši izseljenci naj se predaja danes nase gospodarstvo, tesedo. ilu .
beseden. In redkobeseden in j daši pod tem_v»«nim žez- dend ^ to kar gredi	..........-	------^^	""
nevoljen je bil tudi med večerjo.
Midva, Halef in jaz, pa sva željno in slastno segla po ko-i
* --- -------- - - clenci m to kar sredi ravnine. mu siuuencu so izpisovali loa^wuum^uu^cucjuap-	.	, „ ,	1 J u,v
lom—! O srečna oaza Kebilh, y 8tari domovini gmo yideli iz_ moč in zato so tukaj zidali me-;svetovanje in razgovor skupaj jkazuje brez števila slučajev ki Ameriška vladna hisa za
štrunu. pečenemu na ražnju, in' dejal, Polglasno seve:
ki imaš tako odlično gospoda- yirke navadno v znožju	;sto. Seveda jim voda ni poma- s prijatelji izseljenstva tu do- Povedo obenem, da ne more
. . tukaj so pa kar sredi ravni. Ta- gala drugače, kot da jim je ma.	imetl naš k™et nobenega upa-1
Halef pa se je namuznil m : ko gem yidel na	dni strani utešila žejo. Kajpak, tudi mi Sedaj, ko je naša javnost pri-^Javec v kakšno rešitev. V va-
• - • ------------•• - ---	Gradišče nad Prvacmo sta
po dušenem rižu, ki se po turško | ."0n Je wekil- oria Pa wekila ! denec, ki
Floride blizu morja silen stu- smo pokusili to vodoan še pla- dobljena za ljubezen in skrb za ®1
'	.	. .	...	w . , •	t •	• ' '' »v i V	1	Ki 1 i
---------------—,-----r---------,,,.	. . ..... v.v-.^v,, ga imenujejo	.	-	,,	v , , .	. ... .,
kuskus imenuje, in pravkar mi!Ml Pa smo v njeni senci in bolje ,Spring of Florida/» Ta izvirek ; Seve, k večni mladosti nam bo ! dejo izseljenci sami sem domov i dražbi vec, kot je v vasi hišnih
wekil rekel, da bo Omar jnam ->e v senci padišahovi! ;izmeče do 80i,000,000 galon ta voda pomagala, kot je Špan- j in nam tu povedo, kaj pričaku- [številk.
je
svojo večerjo na dvorišče dobil, ker noče pustiti svojega ujetnika izpred oči, ko zadoni zunaj glasen krik.
"Gospod, na pomoč—!"
Klic je veljal meni. Planil sem ven.
Omar je ležal na tleh v klobčiču wekilovih vojakov in se .jih otepal, kar je le mogel. Armenca ni bilo nikjer. Pri izhodu pa je stal črnec, se mi škodoželjno režal ter pravil:
"Proč, gospod; tamle .jezdi!"—!"
V treh skokih sem bil pred hišo.
Abu en-Nasr je pravkar izginil med zadnjimi palmami. Jezdil je kamelo, izvrstnega dirkača, kar požirala je pot.
Čast in hvala pa Allahu, da
nisem jaz wekil kebilski." * * *
MOJ ROMAN OB NILU 1.
Vse za bakšiš—.
vode na dan ali 551,000 na mi- cem.
nuto.
kaj?
To je že precej vode,1 Povsod dobiš v mestu vozni- ri, in kako. Naj vam dam primero, ke s konjsko vprego, ki te proti
milijon dolarjev
Washington, 18. marca. Tajnik za vojaštvo, Dern, je zahteval od kongresa, da se zgradi v lavnem mestu Filipinskega otočja ameriška vladna hiša, ki bo veljala najmanj en mili-i jejo od domovine, da zanje sto- J —y gvojj siromašni koči vi on dolarjev. V tem poslopju
Silver j čati smo morali za tisti požirek. izseljence, je prišefcas, da pri- bili pred kratkim razpisani dve g.
Bermu pri Pazinu je umrl očejbi se nahajal ameriški poslanik Veliko je izseljenskih zadev, prVega istrskega mučenika, Via-1 in drugi ameriški uradi, ki se koliko je to vode. Mesto New odškodnini vozijo po mestu in:katere so vsem izseljencem, naj jdimirja Gortana, Franc Gortan.jbodo tam otvorili, kakor hitro York, ki je največje mesto na razkazujejo razne zanimivosti, bodo kjerkoli in v katerikoli dr- Trpljenje 76 letnega starčka je dobe Filipinci svojo neodvis-
Ogledali smo si prostor, kjer žavi, skupne. Naj se enkrat neznosno, zlasti zadnjih nost, ki jim je v par letih zaje bilo v davnih časih sejmišče zbero in se skupno posvetuje- pet jet jzza mučeniške smrti si-!jamčena po ameriškem kongre-To je že naš Jože .jo o njih in nam tu doma pove- na viadimirja. Živel je sam sjsu. do, kaj hočejo. Stavijo naj
svetu, porabi 800.000,000 ga-j Bilo je ob času ko egiptovsko Ion vode na dan, torej bi ta'stu-solnce s podvojeno silo žge in denec lahko zalagal ves New j za sužnje pripeka in ko se vsak kdor ni- York z vodo. ma nujnega opravka zunaj, rad človek se čudi, ko vidi pri skrije pod varno streho, v sen-Shajati iz zemlje tako veliko Leon, ki je stal štiri milijone co in hlad.
dobro opisal pred časom.
j svojo ženo Katerino, ki je sta- '
Čudovit je
Tudi jaz sem to storil. Udobno sem se razpoložil po
hotel Ponce de '™ Predl°ge> v čem in kako si |ra 74 ]eL Na smrtni postelji se; tiri milijone Žde "aŠe Pomoči" Med sebo]je v duhu poslavljal od svojih " množino vode, ki se potem od- dolarjev in ki je bil dogotov- naj/6 Pa sP°fnaJ° navežejo jsinov Ivana> Dragotina in Vin-teka dalje kot velikanska reka. j jen leta 1887. To je tako kra- , sfbojJ ^eCJje , ^ ZV®Z+t' ka' ki se nahajajo v Jugoslaviji.
Izvirek je kot malo jezero. sna stavba, da se .jo ne more
mehkem divanu svoje—najete na katerem plovejo male ladji- primerjati z nobeno drugo, sobe, pil duhtečo, pristno ka- ce. Te ladjice imajo dno iz Vsepovsod po mestu so par-1
da se bodo tudi med seboj čuti- Mnogobrojno občinstvo li ena celota, kakor jih domovi- j udeležilo pogreba, na smarta vse za eno, posebno
MALI OGLASI
NAZNANILO
se je
Cenjenemu občinstvu nazna-
Oblasti"so odredile spre- niam> da se naša mesnka na"
vo iz Mekke, kadil dišeči dže- stekla, tako da ljudje lahko ki za;aieni s'palmovim d'rev- Za okroženo celoto naroda; S;membo imena Sv. Lucije pri haja samo na »podaj označene. ———■ ' • ■ ' jemf ki daje prSet^.senco. oVi^^l..™"0^^	Tolminu, ki se bo odslej imeno-.«'«
belski tobak—najboljši, ki si ga opazujejo, kako izvira voda iz za pipo tistikrat na Jutrovem globin. Voda mogel dobiti
Koj sem vse uganil.
...........—	ei i, ki uaje jujcuiu ocniu.	.. ... ,	. „„:,j„
a je čista in vidi mestu je voda in na nje gladini Pnjateljl tu doma naj ?e ^ivala Sv. Lucija ter se vdajal ;se globoko v razpoke. Male in|švigajo parniki in ladjice vsehd' Isonzo), razkošnemu brezdelju. Soba je,velike ribe švigajo po vodi, ki velikosti. Srečni ljudje, ki ži-
bila mračna, skoraj temna, brez pridejo prav do ladje, da jih ;ve iahko tukaj stalno.	.	v,	,
oken, kakršne običajno najdeš |ljudje lahko opazujejo. Na dnu Priobčitev prvotne zgodovi- 111 narod—:za n.'e vse človeško ,stara si0venska vas zaradi teg v preprostih hišah po Jutrovem, jezera se vidi lahko monge ne teh krajev bi bila zelo zani- možno sto"tl' da Jim pomaga- !ie V"	-- ' ^
prsteni lonci so stali v kotih, jokamenele stvari, kot indijan- miva, ker tukaj so prvič stopili Zato, dragi izseljenci širom : ska. napolnjeni z Nilovo vodo, terjyki čoln, smreke in drugo. To
Wekil pri Omarju ni ničesar opravil. Pa hotel je svojega prijatelja na vsak način rešiti. Naročil j ečrncu, naj pripravi kamelo, vojakom pa, naj primejo Omarja, Abu en-Nasra pa od-jv
vežejo. Deseteri pogumni ju- j prav me nisem čutil tiste utruje- št. 41.
ob Soči (St. Lu- Pi4i Prav okusno doma sušeno ker jim je ime mesc in k,cbase' P«dite k nam,
na srcu. Domovina je pri- S> Luzia di Tolmino zvenela šeik^er vam vedno ««dimo naj-vljena vsa, cerkev, država preveč po naše_ Gotovo pa ta boljše vrsto meso po najbolj
zmernih cenah. Priporočamo
|ne bo postala nič bolj italijan- se Posebno oddaljenim rojakom, ker mi pošiljamo po vseh
-Gorica, februarja 1935.-
na ameriška tla beli ljudje, od- sveta! Pridite letos domov, širili prijetno hladno vlago, ker | jezero se nahaja pet milj od; koder se je potem razvila vsa kdor le malo more,! Domovina Goriška kvestura je zaprla Branjih voda hitro izhlapeva, mesta Dayton Beach, ob cesti ameriška civilizacija. Mi se vas bo vse sprejela z odprtimi jtužu Rudolfu v Gorici kavar-
vse premalo zanimamo za ame- rokami in odprtim srcem. Podobnih izvirkov je še mno- riško zgodovino, premalo misli-
krajih Amerike. Ako kupite pr? nas boste sigurno zadovoljni.
n a ki wekilovi. s korporalom jnosti ki se človeka v teh vročih	.	..	. . ,
vred so se res lotili Omarja in (krajih opoldne sicer kaj rada g0 v Floridi, dasiravno niso ta- mo na težke dneve, ki so jih gres:
i no, ki jo je imel v ulici Mamelli Za ta teden vam nudimo slede-
Posebno pa vabimo na kon- za en mesec. Imenovanega jej
če posebnosti:
loteva.
j obdolžila, da se zbirajo pri jeletina za ajmoht ft........10c
Armenec nam je ušel.
Pa vojaki so precej drago-plačali svoj uspeh. Ko se je klopčič živih bitij končno razvil, je ležalo par težko ranjenih na tleh in tudi drugi so več ali manj krvaveli. Omar se je bra- j DCF VSpeh. nil z nožem, kolikor je v ozki j gneči mogel.
"Ušel mi je, gospod,!" je so-pcl od jeze in napora.
"Videl sem ga."
. v I i) M
Kam je šel '
"V tejle smeri," sem pokazal.
"Opravi ti, gospod, s temile! Jaz pojdem za njim."
"Izvrstnega dirkača jezdi!"
"Došel ga boni!"
"Nimaš jezdne živali!"
"Prijatelje imam tu v oazi, dali mi bodo izvrstno kamelo, dateljnov in mehove z vodo. še preden bo izginil na obzorju,
na njegovi sledi. Tudi ti milj na uro.
(Dalje prihodnjič)
ko veliki kot je gori omenjeni, tukaj doživeli ustanovitelji na- 1. Vse naše izseljence, naj so njem razni protinacionalni ele- Telečji čaps, ft...................17c
Oglejmo si malo slavno me- še velike Amerike. Tukaj so kjerkoli na svetu izven meja menti. Ta kazen je vsekakor j Telečji steak, ft. .............22c
to St. Augustine, ki je za nas naši predniki tičali v blatu in svoje ožje domovine. Vse žup- zelo občutna, posebno še ker jejGovejj steak, (mehki) ft. lflVsc
25c
Oglasi V "Ameriški Do-1 ameriške naseljence tako po- odbijali naskoke sovražnika ter nije, duhovnije, naselbine, vse kljub temu zavezan plačevati; wieners, 2 funta movini" imajo vedno do- menljivo' če hočemo ka.' vede_krvjo odkupovali zemljo, da organizacije izven domovine, razne davščine in najemnino. Mast, ft. .............
ti o zgodovini te naše nove do-je postala svoboda in domovina naj skušajo poslati saj po ene-: Popolnoma podtaknjena in ne- Suhe junke (najboljše)
movine. Ne verjamem, da je tolikim milijonom lačnih in po- ga zastopnika. Doma naj se umestna pa je motivacija o zbi- Suhi špeh (bacon) ......
kje drugje v Zedinjenih drža- trebnih.
preje posvetujejo o tem, kaj bo 'ranju protinacionalnih elemen- Se vljudno priporočamo
vah kako mesto, ki bi se lahko Naj še omenim, da so v ime- njih zastopnik predlagal v njih .tov, ker bi gotovo to zadevo
ponašalo s tako zanimivimi novanem mestu pravkar odkrili imenu na kongresu.
uredili popolnoma drugače, kot
stvarmi, kot je to.
staro indijansko pokopališče. 2. Vse bivše izseljence, naj so so do sedaj znali, saj imajo je-
Ali nagla vožnja porabi manj gasolina?
Mesto leži ob široki reki Ma- Odmetali so samo vrhno plast,tudi že več let doma.
j če in,konfinaeijske otoke. Brez
MATT KRIŽMAN, ST. 5810 St. Clair Ave. Odprto vsak dan do pol sed-
tanzas, ki izgleda, kot bi mesto j zemlje, postavili nad pokopali- 3. Vse naše izseljenske orga- dvčma ima ta kazen samo na- mih zvečer.
Znana je pripovedka o vozni- ležalo ob morju ali na morskem šče streho, drugo pa pustili kot nizacije po državi.
Ljudje hodijo trumo-
ku, ki je rekel, da mora hitro vo- obrežju, kjer so se vojske za- je bilo.
žiti, da pride prej do gasolinsko ganjale proti Špancem, ki so tu ma gledat to. Okostnjaki so Ijencev. postaje, da mu zmanjka gasoli- gospodovali 2 40 let, braneč zelo dobro ohranjeni. Mnenje, da st> s hitrejšo vož- obrežje iz trdnjave Marion. Ta
Išče se
na
njo porabi manj gasolina, je na pačno. Bolj hitro ko motor dc
men, da gospodarsko uniči last-; 4. Vse prijatelje naših izse-^nika.
Postojna, februarja 1935. rojak Joseph Mautz ml., star 27 Izseljenski problem je naš Sredi preteklega tedna je bil j let. Več let je bil zaposljen pri Iz Floride smo odnesli lepe skupni narodni problem. Pridi- konfiniran za pet let France Louis Prijatelju na St. Clair
-trdnjava ima za seboj burno spomine, ki jih ne bomo nikdar mo skupaj in se pogovorimo :j Tratnik, star petdeset let, po Ave., v grocer i j i. Zglasi naj se - zgodovino. Leta 1565 je stala pozabili. Vzel sem tudi mnogo Vi izseljenci iz tujine in mi va- ;rodu iz Idrije. Imenovani je I osebno ali pa če kdo ve za nje-uje, več kuriva (gasolina) pora- tukaj mala hišica, okrog katere filmskih slik, katere bom roja- ši prijatelji tu doma in začni- živel že nad 30 let v Črnem vr- gov naslov, naj to sporoči ta.jni-
hi. Največ miljuže dobi avtomo- so napravili nasipe, vedno večje kom ob priliki pokazal.
mo novo dobo našega skupnega hu. Aretiran je bil že prve dnijku društva sv. Vida, št. 25 K. S.
bilist od svojega avtomobila s in večje, dokler ni nastala na Od tu smo vozili skozi Jack- dela za korist naših bratov in januarja in bi moral pred red- K. Jednote. Gre se za važno za počasno vožnjo, na primer 25jtem kraju silna trdnjava, ki je sonville, ki je glavno mesto Flo- isester na tujem, ki so samo ko- jno sodišče. Ker pa ni preiskava jdevo. — A. J. Fortuna, tajnik,
i kljubovala napadom I it d i j a n- ride. Potem smo se pa peljali'risti našega celokupnega naro- ničesar dognala in je ostala v 1093 E. 64th St.
(67)
DRUŽINA JAZBOftSKIH

Potem je bilo vse tiho. Preles-| V tem trenutku je Francija nik je stal z dvema drvarjema' zopet zapustil mir in v žarki za-ob vznožju lestve. Francelj ni j skrbljenosti je zavpil: "Ne gre, niti trenutek odvrnil pogleda od!gospod grof! Vrnite se, vam svojega gospoda ter je z maha-j pravim, vrnite se!"
njem klobuka uravnaval napetost zasilne vrvi. Po trije drvarji so vlekli na vsaki strani v sredini lestve pritrjene vrvi, da čim bolj zmanjšajo guganje hlodov. A to jim ni hotelo vspeti. čim više je grof plezal, timbolj se je pričela lestva zibati in gugati, tako da je gorenji konec pričel odskakovati in zopet udarjati ob steno.
Dr. Anthony L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v Slovenskem Narodnem Domu G411 St. Clair Ave.
HEnderson 0919
jUlllimiimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIWHIHIl!
i Razprodaja na električnih | ledenicah—do 25 '< pop. 5
2 M AN DEL H ARDWARE 15704 Waterloo Rd.
ODPRTO ZVEČER ^iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliin
Grof Jazborski je le zamahnil z roko ter je nemično visel na klinih, dokler se lestva ni zopet umirila. Tedaj je šel dalje. A čimbolj se je bližal sredini, timbolj se je lestva gugala. Kakor gugalnica so šli hlodi sem in tja ter se gugali tako daleč od stene, da so se postavljali skoro navpično. Z vso močjo se je moral grof oprijemati klinov, da ga ni vrglo vznak.
"Za Božjo voljo, gospod grof," je zavpil Francelj, "kaj vam je?"
Ni bilo odgovora. Oni spodaj so le videli, da si da grof opraviti z rokama okolo oči.
"Gospod grof! Gospod grof! Za božjo voljo, oglasite se vendar!"
Zopet nobenega odgovora. A tipajočih korakov, eno roko pri-tisnjeno na oči, se je pričel grof
daj smejala vsa vas
Francelj je molčal.
Tedaj so se oglasili kriki z vrha pečine. Senca je hušknila nad grmičevjem in kakor iz neba leteč, se je vrgla samica proti grofu Jazborskem. Pre-lesnik in drvarji so vpili vse povprek. Videli so, kako je grof dvignil v brambo roko in videli, kako se je zabliskal nož. A ubod-ljaj ni zadel. Z belo krpo v
krempljih se je orel zaokrenil inj spuščati klin za klinom po lestvi rje skušal zopet napasti. Tedaj je!nizdol. Ljudje ob vznožju lestve odjeknil sredi vpitja strel — in j K0 nenadoma umolknili in nemo medtem ko je med odmevom I strmeli v višino, strela padel orel kot kepa na tla, j Francelj, kateremu je neznanje Francelj, čigar obraz je bil j ski strah stiskal grlo, je hripa-kakor apno bled, pobesil kadečo vega glasu zaklical ljudem na se puško. Drvarji so zavriskaliI vrhu, naj polagoma popuščajo in medtem ko je Prelesnik brezjzasiino vrv, tako da bodo vedno besed mežikal, se je oglasil doli i čutili težo telesa, od gnezda grofov glas: "Bravo, Hitreje in hitreje je polzel Rogelj! Tako se strelja!"	grof jazborski po lestvi navzdol,
Francelj seje oddahnil. Iz teh ne da bi pazi1' da se -l'e Pričela
JOSEPH DQLINAR
se teplo priporoča za popravila streh, žlebov, furnezov. Postavljam tudi nove furneze. Cene zmerne, postrežba točna.
Complete Sheet Meta! Works
G925 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1736
Bled na smrt je vsklikal Francelj : "Saj to ni več srčnost! To se pravi Boga skušati!" In zavpil je še enkrat tja gori: "Gospod grof! Vrnite se, vam pravim! Saj se mora kaj zgoditi! čujte me! Krucedajksel, sedaj pa rne prijema besnost! Doli z vami! Na mestu mi pojdite doli! In če že več ne mislite sam nase, mislite vsaj na svoje otroke! Vrli nite se, gospod grof, vrnite se!" Grof Jazborski ni slišal. "Prav pravi Francelj!" je godrnjal eden drvarjev ob vznožju lestve. "Saj to se pravi resnično Boga skušati!"
Grof Jazborski je mirno visel na gugajoči se lestvi ter je stisnil, da ga ne prime omotica, obraz med roke. Potem je zopet plezal, zopet postal in zopet znova plesal — in konečno je lahko I Prelesnik zasmehljivo zaklical j preko ramena: "Na, gospod j strahopetnik, sedaj je gori! Ko! je grof trenutno umaknil glavo 'bi bil tg^g poslušal, bi se mu se-1 ter segel z roko k očem.
besed ni čul nič drugega, nego da je njegov gospod ubežal škodi.
Ljudje niso hoteli več molčati. Govorili so in vpili, medtem ko so napeto sledili slednji grofovi kretnji. Nihče več ni mislil na nevarnost. V zeti mladiča 4 gnezda je bila sedaj otroška igra — in če je lestva vzdržala pri plezanju navzgor, bo pač vzdržala tudi na povratku.
Francelj je stal molče daleč vstran ter je dajal ljudem na vrhu dogovorjena znamenja. Tedaj je videl, da grof, ki je stal na poslednjem klinu tipa naoko-lo z roko, kakor ne bi mogel dalje.
"Kaj pa je, gospod grof?"
"V razpoko ne morem!" se jej glasil odgovor, a koj nato: "že! gre! Sedaj bom lahko!"
lestva čezdalje huje gugati. Ni še prišel na sredo, ko so nenadoma hlodi počili in se razščinili kot krhke steklene palice. Krik vseh in, medtem ko so oba konca lestve udarila ob steno., je ob-v'iisel grof na zasilni vrvi. Še vedno si je z eno roko tiščal oči. Z drugo je tipal proti vrvi nad svojo glavo. Z visečim telesom se je vrv pričela čazdalje hitreje vrteti.
Med zmedenim vpitjem se je iztegnilo dvajset rok po grofu Jazborskem. še predno se je z nogama dotaknil tal, ga je sprejel v roko Francelj, ki je opo-tekajočega se, katerega je Prelesnik oprostil vrvi s tem, da jo je prereza!; vodil proti neki ska-
ili. Prijem orlovih krempljev je
ER DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
CITA VSAK RAD
IMAJO
OGLASI
V TEM LISTU
največji uspeh |
odtrgal grofovo srajco od vratu
. „, do pasu, a po golem hrbtu ste se Spodaj so videli, kako je grof	dye do, . podplutovini> ka_
z obema rokama segel v malo si-1 terj	y koŽQ vry Lasje
vo črto - v zmedo gnezda. Te- obra7_ jn ramena s& bila pokrita
daj je zopet zdrknil tisti beli ( belkagtega 51ata.
prah doli po steni in medtem ko „V(jde! Eden naj steče po v0_
sta oba mladiča vpila, kakor bi de,„ hrope) f> medtem ko
ju bili živa nastaknili na raženj, I je z roko drj?nil o5L «Ko sem
prijel z rokama v gnezdo, mi je cel voz er". n škili odpadkov pri-iel v obraz-!. Vrag peče kakor I ogenj !" Stokal je bolečine. "Vo-|de! Vode!"
Prelesnik in par drvarjev je ! bilo že steklo k potoku, da prine-so v klobukih vode.
Francelj je odstranil grofu roke od obraza in jecal: "Nikar si za božjo voljo neprestano ne j drgnite, gospod grof! S tem le še poslabšate vso stvar. In voda ' bo tudi kmalu tu!"
Grof Jazborski je poskušal po-j gledati, a ni mogel odpreti oči. "Ali si ti, Francelj? Hvala ti za vrv in za krasni strel!"
"Ni treba hvale, gospod grof! Ampak, pri moj' duš', vdrugič ne bi hotel takega strela poskusiti! Saj ni mogla krogla leteti niti tri čevlje od vas. Kako sem to naredil, sam Bog ve . . . jaz I ne! A ne govoriva o tem! Sedaj moramo biti še veseli, da se je stvar tako srečno iztekla! Proti bolečinam v vaših očeh bo, upajmo, voda pomagala ... tu že pri-haajjo ljudje s polnimi klobuki!"
"Hitro — le hitro!" je stokal grof Jazborski. "Saj ne morem več vzdržati bolečin!"
Hitro je Francelj izvlekel iz grofovega žepa robec ter ga pomočil v prvi klobuk, ki so mu ga ponudili, in spral z grofovega obraza odpadke. A pekoča bolečina v grofovih očeh ni hotela | pojenjati. Oči so se vnele, a trepalnice so tako nabrekle in zatekle, da grof ni mogel več odpreti oči.
"Peljite me v kočo!" je zasikal grof skozi stisnjene zobe. "In eden naj teče po zdravnika!"
"Nič ne bo, gospod grof! Se-j daj je konec koče. Sedaj morate | domov!" je izjavil Francelj odločno, tresočega se glasu. "Saj starega zdravnika ne prinesemo do jutri zjutraj sem gori! A vam je treba še danes pomagati!" Obrnil se je k drvarjem. "Ti, Gašpar skoči naprej in glej, da bo takoj na razpolago čoln in zdravnik ... ti, Jože, vzemi puško gospoda grofa in mojo . . . drugi naj pa pospravijo tu na-okolo!" Prijel je grofa pod paz-
I
duho. "Pridite, gospod grof, vodil vas bom! Vas že spravim doli!"
"Da, Francelj prav pravi!" se je vmešal Prelesnik. "Dajte sem, gospod grof, jaz bom prijel drugo roko."
"Ti! Ti se me ne dotakni!" je hropel grof in skočil. "Gnezdo si našel ti . . . kakor takrat ti-;stega srnjaka velikega! Stran s teboj!" Stokaje je segel po svojih očeh. "Francelj, vodi me!"
"Da, gospod grof, pridite! In pazite, tu je velik kamen na poti!"
Kljub temu svarilu se je grof spodtaknil in Francelj se je moral dokaj truditi, da mu ni padel.
Prelesnik je gledal za njima stisnjenih oči. Potem je skomignil z rameni, poiskal orla, mu iztrgal dve najlepši peresi ter si jih zataknil za klobuk. Nek drvar mu je zanje ponudil dvajset kron, a Prelesnik je zahteval trideset, kar pa je bilo drvarju preveč.
Medtem ko so med neskončnim klepetanjem pričeli delo pod steno, je Jože odhitel z obema puškama. Kmalu je dohitel grofa in Francija. Stala sta ob potoku. Francelj je pomočil robec v hladno vodo in ga privezal grofu okolo oči. Potem ga je zopet prijel za roko in ga vodil.
Pot domov je bila hujša, kakor pa si jo je Francelj pred-,
stavljal. Pri vsaki vodi, do katere so prišli, so hladni obkladek menjavali, a pekočina, katero je grof občutil v svojih vnetih očeh, se je stopnjevala od minute do minute. Pri1 vsem samoobvladovanju ni mogel grof več bolečine mirno prenašati. Vedno znova je krčevito stiskal pesti in vpil skozi stisnjene zobe.
šest celih ur jim je vzelo, predno so prispeli do "meniške koče," kjer jih je že pričakoval zdravnik. Grof Jazborski je moral pred kočo sesti na klop — pri tem so njegove trepetajoče noge počivale na drobcih razbite mramornate plošče.
Zdravniška preiskava je trajala dolgo. Konečno je zdravnik vzdihnil in zmajal glavo. "Tu ne morem ničesar storiti . . . mrači se že . . . skrbeti moramo, da prideste čim hitreje domov. A olajšal vam bom vsaj nekoliko bolečine!" Vzel je iz svoje torbice malo stekleničico ter kanil par kapljic med zatekle trepalnice.
Olajšanja se je grof oddahnil ter si dal zopet obvezati mrzel obkladek. "Francelj, kje si?" je vprašal in iztegnil roko. In ko je čutil njegove prste, je dejal: "Hvala ti! Te poti ti ne pozabim nikdar! A sedaj mi stori ljubav, pojdi gori nazaj in čuvaj moje peteline . . . ako bo oni tam gori zapazil, da je brez nadzorstva, je
vstanu, mi odstreliti najlepšega petelina in krivce prodati. In mojega orla mi pošlji doli! Samica naj bo tvoja! Pojutrnjim pridem zopet gori!" Ko je grof Jazborski to dejal je zdravnikov obraz prešinila kaj čudna senca. "Potem bomo šli nad peteline!"
(Dalje prihodnjič.)
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HE 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
DO 100%
za vašo hranilno knjižico ali certifikat vloge na posojilnici. Popolna pojasnila dobite BREZPLAČNO. Pokličite ali pišite na
MR. HORN
Whitehaven Memorial Park 1004 Hanna Bldg.
PRospect 7270
Mi govorimo slovensko
NAZNANILO IN ZAHVALA.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prjateljem in znancem bridko vest, da je previden s svetimi zakramenti v bolnišnici v Gospodu zaspal naš preljub-ljeni soprog in oče
JOSEPH POLES
ki nas je za vedno zapustil dne 30. januarja 1935 v starosti 49 let. Doma je bil iz Prekmurja, vas Ritomece. K večnemu počitku smo ga položili dne 2. februarja 1935 na Calvary pokopališče.
V	dolžnost si štejemo se lepo zahvaliti družini Louis Safran, družini Frank Kranjc, družini John Kranjc, družini Anton Kolenc, družini Joseph Kožel in Mr. Frank Skufca in vsem drugim, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v času prevelike žalosti. Lepa hvala Mrs. Kraic, ki je prišla molit k pokojnemu in Mr. Mogoni, ki ga je obiskoval v bolezni.
Ravno tako lepa hvala vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri njem culi in molili in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda ter ga spremili; na pokopališče.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji spomin krasili krsto dragega ranjkega in sicer: družina Louis Safran, družina Frank Kranjc, družina John Kranjc, družina Anton Kolenc, družina John Zore, društvo Novi Dom št. 7 S. D. Z., The Boys from the Neighborhood.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za pokojnega in sicer: družina Mr. in Mrs. Frank Krince, Mr. in Mrs. Kosoglov, družina Mrs. Louis Strnad, družina Mrs. Mary Germ, Mr. Frank Skufca, družina Mr. Matthew Zakrajšek, družina Mr. in Mrs. Persin, Mr. Frank Maver, družina Mr. Joseph Jerše, družina Zaveršek E. 39th St., Mr. in Mrs. Valentine Tartnik, družina Mrs. Johana Ambrosic, družina Mrs. Frances Kobe, družina Mr. in Mrs. Louis Per-ne, Mrs. Marjana Petrovčič, Mr. in Mrs. A. W. Glicker, družina Budan, družina Ralph čebron, družina John Skuly, družina Strumble, Carry Ave., družina Nick Spelic, družina Mrs. Rose Sintič, družina Sanca, Mr. John Jagnje, družina Anna Vrčan, družina Safran.
Prav lepa hvala sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: družina John Dejak, družina Johana Ambrožič, družina Louis Perne, Mr. John Halunzka, družina Mike Skorich, družina Albert Glicker, društvo Novi Dom št. 7 S. D. Z. Prisrčno se zahvaljujemo Rev. Andrew Andreyu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo ob času žalosti in za! tako lepo vodstvo pogreba.
Ti predragi in nikdar pozabljeni soprog in ljubi oče, prestal si trnjevo pot te solzne doline in odšel si po svoje plačilo v večnost. V globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem pokoju. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali:
JOSEPHINE POLES, soproga;
ANGELA in JOSEPHINE, hčere; JOSEPH, WILLIAM, LOUIS, sinovi.
V stari domovini zapušča dva brata.
Cleveland, Ohio, 19. marca, 1935.