Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenj sk; v,isk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VI — številka! w KRANJ, 18. junija 1966 IZVAJANJE SKLEPOV 14. SEJE DS PODJETJA V 17. številki Ur. 1. SFRJ f 4. Po sklepu pristojnega or- \ 1966 je bil objavljen Temelj- ^ gana upravljanja (ZD, KK-ni zakon o delovnih razmer- DE, UO) lahko preneha de- \ jih, ki je začel veljati z dnem f lavcu delo brez njegove pri- \ """ volitve, ko dopolni pokojnin- f sko dobo 40 let (delavec) ozi- \ mmn rwvkom in c.V rt drthkt \ objave 8. aprila 1965. Več ali manj je vsem znano, da je TZDR prinesel vrsto novosti in sprememb, in sicer o nastanku delovnega razmerja, o stopanju delavcev na delo, o poskusnem delu, o razporejanju delavcev, o ureditvi letnega dopusta in ostalih odsotnostih z dela, o uveljavljanju pravic — do prenehanja dela. Izmed navedenih sprememb si danes oglejmo spremembe, ki jih je TZDR prinesel o prenehanju dela delavca. Po prejšnjem Zaklonu o delovnih razmerjih je lahko delovno razmerje prenehalo delavcu: — v poizkusnem roku, — sporazumno, — po odpovednem roku, — po preteku določenega časa, — po odločbi disciplinskega organa, — zaradi neopravičenih izostankov nad 7 dni, — po samem zakonu (smrt, odhod v JLA, zapor, upokojitev) — zaradi likvidacije podjetja Sedanji TZDR ne predvideva več, da delo preneha delavcu samo petnajstega ali zadnjega v mesecu, ampak lahko vsak dan, ker delavcu preneha delo po Izteku časa, v katerem je bil dolžan oz. je imel pravico ostati še na delu. Ravno tako TZDR ne predvideva več prenehanje dela zaradi neopravičenih izostan- roma pokojninsko dobto 35 let (delavka). 5. Pristojni organ upravlja-nja lahko brez privolitve delavca sklene, če se je pričel postopek za likvidacijo delovne organizacije. 6. Delavcu preneha delo v delovni organizaciji, če je izključen iz delovne skupnosti, prenehanje začne veljati z dnem uročitve dokončnega sklepa o izključitvi. 7. Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti pa preneha delo delavcu, če je invalidsko upokojen, če mu je po pravomočni odločbi sodišča ali kakega drugega organa prepovedano opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je razporejen ali je odsoten z dela dalj kot 3 mesece, ker prestaja izrečeno zaporno kazen, oziroma se proti njemu izvršuje varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep. Iz navedenih primerov je razvidno, da lahko delo preneha delavcu bodisi na nje- govo željo brez obrazložitve, s privolitvijo, brez privolitve na podlagi sklepa pristojnega organa upravljanja in neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti. Iz navedenih zakonskih določil je razvidno, da je v posameznih primerih skupnost pristojna, da odloča o prenehanju dela delavca. Zato je DS podjetja na svoji 14. redni seji, 8. aprila 1966, zadolžil kadrovsko službo, da pregleda in pripravi predlog umestnosti nadaljne zaposlitve delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, pa še vedno delajo. Naš predlog je obravnaval UO podjetja na svoji 3. redni seji, 25. maja 1966 in na podlagi 104. čl. TZDR sprejel sklep, — da preneha delo delavcem, ki so izpolnili pokojninsko dobo 40, oziroma 35 let; — da v bodoče preneha delo v naši delavni skupnosti vsem delavcem z dnem dopolnitve pokojninske dobe 40, oz. 35 let. Ta sklep je del usklajevanja naših samoupravnih aktov s TZDR in izvajanja sklepov 14. redne seje delavskega sveta podjetja. JANKO BAJDE Nagrajevanje po Kvaliteti v avtopnevmatikarnl Nagrajevanje po delu v našem podjetju še ni zadosti strokovno oodeiano. To velja tudi za DE av-topnevmatikarno, čeprav tu obstojajo pogoji za uvedbo dokaj točnega in enostavnega nagrajevanja. Nas sistem je neustrezen tudi zato, ker so norme na ne-kov z dela nad 7 dni. Takio Katerin delovnih mestih nepravii-lahko sedaj delavcu preneha no postavljene, delo le v naslednjih prime- 1. Delavcu lahko preneha delo brez obrazložitve ob vsakem času s pogojem, da o tem obvesti delovno enoto, da ostane potem, ko je to sporočil delovni organizaciji, na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu (1 — 6 mesecev). 2. Na podlagi sklepa pristojnega organa upravljanja Zaradi neurejenih norm se delo nepravilno vrednoti. Delavci v avtopnevmatikarni so plačani za vse izdelke enako, ne glede na to, ali so kvalitetni ali ne. To povzroča še nadaljnje padanje kvalitete, s katero že sedaj nismo bili zadovoljni. Določen odstotek škarta in odpadka je normalen in ga imajo vsa gumarska podjetja v svetu. Naš odstotek je prevelik in sta zato naš dohodek in oseb- (ZD, KK DE ali UO) lahko preneha delo delavcu samo z ni dohodek nižja, kot bi bila sicer. Zaradi neredne dobave surovin in spreminjanja receptur verjetno svetovnega normativa kvalitete ne moremo doseči. Kljub temu pa bi z vestnejšim delom lahko zmanjšali odstotek slabe kvalitete. O tem 3. Delo lahko preneha de- so že razpravljali organi uprav-lavcu brez njegove privolitve Ijanja, vendar pa to ni dovolj, če njegovo privolitvijb. Ko je sprejet sklep o prenehanju dela, mora ostati delavec na delu toliko časa, kolikor je določeno v statutu le v primeru, če se ni z delovno enoto drugače sporazumel. na podlagi sklepa pristojnega organa upravljanja le tedaj, kadar se odpravi delovna mesto ali trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposob- ne bomo hkrati spremenili sistema nagrajevanja. Nobenega učinka ne dosežemo, če prepričujemo posameznike, da imamo škodo zaradi slabe kvalitete, če je sistem nagrajevanja tak, da nost ne zadovoljuje zahte- je osebni dohodek odvisen od šte- vam delovnega mesta, na katerem dela. Odprava delovnega mesta, trajneje zmanjšanje obsega poslovanja ali nezadovoljeva-nja zahtev delovnega mesta smejo biti razlogi za prenehanje dela delavca, če delovna skupnost nima možnosti delavca razporediti na drugo ustrezno delovno mesto ali če le-ta odkloni razporeditev ali usposobitev za drugo delovno mesto. V tem primeru ima delavec pravico ostati na delu še toliko časa, kot je to določeno v statutu. vila njegovih izdelkov ne glede na kakovost. Delavski svet delovne enote pnevmatikama je že večkrat razpravljal o sistemu nagrajevanja in med drugim tudi o uvedbi medfazne statistične kontrole. Ugotovil je, da je kontrola sicer lahko pokazatelj stanja, morda tudi primerna osnova za nagrajevanje, vendar je prevladalo mnenje, da bi sčaso: a lahko postala preveč subjektivna. Delavski svet delovne enote je razpravljal o predlogu enostavnega nagrajevanja, ki za- Delavski svet delovne enote avtapnevmatiikarna je v začetku maja razpravljal, delavski svet podjetja pa nazadnji seji potrdil predlog nagrajevanja po kvaliteti deda na nekaterih delovnih mestih v avtopnevmatilkamni. Do sedaj v podjetju takega sistema nagrajevanja še nismo imeli, vendar ga nameravamo posto-poma uvesti tudi na drugih delovnih mestih, kjer bi bil tak sistem ustrezen. Zato je prav, da o njem malo več pišemo. Kvaliteta dela se meri s števi-gotavlja višji OD tistemu, ki bo lom napak, ki jih je tekoči kon- Položai v katerem se nahajamo, narekuje slehernemu od nas skrajno vestno in kvalitetno opravljanje nalog Kljub začetnemu optimizmu, da se bo letos preskrba z reprodukcijskim materialom le izboljšala, ugotavljamo, da je stanje iz meseca v mesec slabše. Od obljub, da bomo dobili devizna sredstva za 19.800 ton proizvodnje, kasneje za 17.000 ter 15 tisoč ton, smo konec maja definitivno zvedeli, da so nam dodelili za letos 2.900.000 dolarjev, kar je približno toliko kot v lanskem letu. Enaka usoda je doletela tudi ostale proizvajalce gumijevih izdelkov v naši državi. Spričo novih kapacitet, ki bi jih lahko že aktivirali, ugotavljamo, da smo dejansko ostali praznih rok. Tako bo mo lahko letos s temi sredstvi proizvedli okoli 13.000 ton izdelkov in še to zahvaljujoč predvsem spremembam receptur — povečanju porabe sintetike — predvsem vzhodne, in regenerata — ki jih je uspešno uvedla razvoj-no-tehnološka služba. Kakšni so izgledi za prihodnje leto, lahko samb ugibamo. Vsekakor pa ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja, zato moramo vse naše napore usmeriti v izvoz na- delal kvalitetno. Ta predlog je bil sprejet in vsebuje naslednje: — posamezne faze dela naj bi bile povezane v grupo, npr. izdelava hlačnic, sestava knjig in ostali elementi bodo sestavljali konfekcijo; bombiranje, priprava duš in ostale faze — grupa vulkanizacije itd.; — določi naj se, katere grupe del odgovarjajo oz. vplivajo za posamezne napake oz. na katerih fazah nastajajo; — določi naj se, katere napake ne nastajajo zaradi slabega dela delavcev avtopnevmatikarne; — vsak konfekcioner bo imel svojo evidenčno številko, ki jo bo nalepil na konfekcioniran avto-plašč; — uvedeno bo dnevno evidentiranje izdelkov posameznih delavcev, dnevni obračun bo izražen v dinarjih, tako da bo lahko vsak videl, kolikšen je njegov OD. Stimulacija za kvaliteto naj bo visoka. Delavski svet delovne enote je bil prepričan, da bo predlagani sistem vplival na izboljšanje kvalitete in zmanjšanje škarta in omogočil vestnemu delavcu višji OD. Zato predlagamo, da se omenjeni predlog čimprej osvoji. ših izdelkov na konvertibilna pbdročja, s čimer sl bomo sami zagotovili vsaj del potrebnih deviz. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvrševali operativne planske obveznosti v povprečju s približno 90 odstotki. Kako se je gibala vrednost povprečne dnevne proizvodnje po mesecih, kaže diagram. Poglavitni vzrok, da se nismo uspeli bolj približati postavljenim planskim nalogam, je v tem, da zaradi nejasne situacije v pogledu dodeljevanja deviznih sredstev nismo pravočasno zagotovili in usposobili potrebne delovne sile za nove kapacitete v avtopnevmatikarni II. V mesecu maju pa je tem težavam botroval še lom novega ruskega mlkserja ter rebrastega dvbvaljčnika. Zahvaljujoč naporom nabavne službe nam je do sedaj uspelo — večkrat v zadnjih trenutkih — le dobiti vsaj glavne potrebne surovine, tako da je prišlo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala le do manjših izpadov pri prešanih in tehničnih izdelkih. Seveda pa smo precej izgubili tudi zaradi subjektivnih slabosti — nekvalitetnih polizdelkov — nepravočasne dostave ali Izdelave polizdelkov, zaradi manjših okvar strojev, pomanjkanja rezervne delovne sile V primeru boleznin Itd. Položaj, v katerem se nahajamo, narekuje slehernemu delavcu našega podjetja, da na svojem delovnem mestu opravlja zadane naloge skrajno vestno in kvalitetno, ker bomo le na ta način morda uspeli zadržati dosežen nivo osebnih dohodkov, katere smo nedavno revalorizirali (vzdignili veljavo na prvotno vrednost) ter ustvarili nujno potrebne sklade za kritje naših obveznosti v zvezi z Investicijami. FILIP MAJCEN Spodnji diagram kaže gibanje proizvodnje po mesecih v milijonih din 68 66 64 62 6o 58 56 feb. mar. apr. maj trolor ugotovil, ko je opazoval delo delavca in primerjal s številom možnih napak, iki ibi jih delavec v istem trenutku lahko opravil. Merijo se torej le tiste napake, iki jih delavec sam na svojem delovnem mesilu napravi. Ugotovljeno število napak se primerja s islkuprnimi možnimi napakami v tistem mesecu in se na ta način dobi indeks kvalitete dela. Če .bi ddlavec napravii vse narobe, bi bil ta indeks kvalitete dela enak 1, če pa naredi vse pravilno, je indeks kvalitete 0. Tako se ta indeks kvalitete dela giblje od 0 do 1 in čim bolj se približuje 1, tem slabše je deavec opravil zadane naloge. Prav je. da stimuliramo delavca, ki kvalitetno dela n da delavcu, ki je pri svojem delu malomaren ali noče delati tako, kot je predpisano, osebni dohodek zmanjšamo. Po tem sistemu bodo tisti delavci, ki delajo boljše od povprečnih, precej bolje nagrajeni, delavcem, ki pa s svojim delom napravijo več napak, kot se jih v povprečju doseže, pa se bodo osebni dohodki zmanjšali. S tem bomo zagotovili predvsem to, da se bo večja pozornost polagala že kvaliteti dela, ne pa samo ocenjevala kvaliteta finalnih proizvodov. Če gre polizdelek skozi vse faze tehnološkega postopka in šele na koncu ugotovimo, -da je bil nadaljevanje na 2. strani ODGOVARJAMO NA VPRAŠANJA Tov. V. R. nam je poslala vprašanja v zvezi z regresi in na- tiva 20.000 S din in za nepreskrb-domestilom za K-15 Ijene svojce 7.000 S din. Dokonč- Za odgovor smo zaprosili tov. Pentra Žiganteja, referenta za druž- ni obračun regresa naj bi sledil beni standard, Pavla Gantarja, predsednika siindikalne podružnice po polletni bilanci v tem letu, to-ter tov. Rudija Babnika, vodja finančne službe. Njihove odgovore je v mesecu avgustu. Tako kot objajvljamo v celoti. osebni dohodki je tudi višina re- gresa odvisna od finančnega re- ODGOVOR KADROVSKE je odvisno od predlogov, ki jih je zultata, to pomeni, od obsega pro- SLUŽBE obravnaval delavski svet podjet- izvodne storilnosti, ekommično- , . „ ... ja. Smatram da je vprašanje, sti in rentabilnosti. Zaradi nejas- Strokovna služba je ze v sredin, ki je postavljeno, zelo pe- ne situacije glede preskrbe z re-JaV.Lmrja Pripravila prvi predlog o reče in zahteva nujno rešitev, produkcijskim materialom oz. de-dehtvi sredstev, k, ostanejo pod- Popolnoma se strinjam, da bi to viznimi sredstvi, od česar seveda jetju po ukinitvi K-15. Ta predlog m0rai0 biti že rešeno. Pa še tole: zavisi tudi dohodek podjetja, ni je obravnavalo predsedstvo sindi za(injj predlog je predvideval, da bilo mogfoče sestaviti predloga o kalne podružnice na 14. redni se- bj dobUi 20.000 din regresa, ven- dokončni višini regresa, zato bo ji 27. januarja letos. dar njiram povedati, da so to po polletni bilanci delavski svet Pripombe sindikalne podružni- sredstva, ki nastajajo z odvaja- sklepal o dokončnem obračunu. Po ce smo upoštevali in pripravili 25. njem 1,5 odstotka od bruto oseb- tem predlogu naj bi izplačali le aprila 1966 nov predlog o delitvi nega dohodka, medtem ko iz skla- akontacijo za regres, in sicer pri-sredstev sklada skupne porabe, da skupne porabe, zgleda, letos bližno 43 milijonov S din. V kotna posebnem kontu so tudi sred- ne bo sredstev za regrese. Mi- likor bo delavski svet po polletni stva 1,5 odstotka, ki smo jih do- slim, da tisti, ki so predlog sestav- bilanci odobril na podlagi dose-slej odvajali prometnim organiza- Ijali, ne morejo sredstva od 1,5 ženega dohodka (t. j. od doseže-cijam kot nadomestilo za K-15). odstotka prikazovati kot regrese, nih poslovnih rezultatov v prvem Upravni odbor podjetja je o tem Morda še tjale podatek: lansko polletju in izgledov za obseg pro-razpravljal in sprejel sklep, da leto je vsak član kolektiva dobil izvodnje v drugem polletju) v te se mora predložiti delavskemu 12.500 din regresa, za vsakega namene dodatna sredstva, bo zna-svetu spremenjen pravilnik o le- otroka po 6.000, skupaj 18.500 din na tudi dokončna višina regresa, tovanju, tako da se ne določi vi- (za člana .kolektiva, ki ima enega j! Pomoč zaposleni ženi Šine regresa za zaposlene, temveč otroka), če bi prišteli še 1,5 od- Z upoštevanjem višinie obraču- ODGOVOR SINDIKALNE PODRUŽNICE ie za avans, črtajo se postavke stotka, ki smo ga odvajali za K-15, nanih 'n izplačanih osebnih do- oz. določila, ki so govorila o re- je to 31.000 din. Ali bodo letos res hodkov v prvih štirih mesecih tega gresu za nepreskrbljene svojce. Ta- manjši regresi? Stališče sindikal- leta, bi znašala sredstva za regre- ko pripravljen pravilnik o letova- nega odbora je bilo, da letbs ne se približno 36 milijonov S din v nju smo predložili delavskemu smejo biti manjši regresi, kot so tem letu. Iz tega izhajamo, da svetu podjetja, ki ga je ob ravna- bili lani, ter je treba upoštevati boino morali iz sredstev skupine val 11. 5. 1966 in sprejel sklep, da socialno stanje naših članov ko- porabe po,kriti že izplačano "akon-počakamo z določitvijo višine re- lektiva. To vprašanje nemorebi- y znesku 7 miUjanov di_ gresa toliko časa, dokler nam ne t, odvtsrio od dveh ali treh ljud, J dokončnem obračunu bodo znam poslovni rezultati za v podjetju. ’ 1 . , _ prvo polletje v letu 1966. Pa znatnll> vec, to pomeni, da ze ODGOVOR FINANČNE akontacija za regrese presega SLUŽBE sredstva, ki jih dosežemo na ra- Prvotni predlog, s katerim se čun skupnega 1,5 odstotka pri- je strinjala tudi finančna služba, spevka za dopuste, to je za 19,5 Na forumih naše Organizacije je bil, da je regres za člane kolek- odstotkov, smo že večkrat razpravljali o le- Snih^lnlh več nTodvajiuno Seminar za člane DS podietia (1,5 odstotka od bruto osebnega dohodka). Večkrat smo namera- Devetnajstega in dvajsetega m a- (bodisi z izobraževanjem, razgovo-vali organizirati razpravo s čl a- ja so imeli člani delavskega sveta ri ali kratkimi predavanji), ni kolektiva, vendar predlogi, ki podjetja, predsedniki delavskih Po končanem seminarju na Je-smo jih dobivali, niso bili najbolj- svetov delovnih enot in nekateri zenskem sem se pogovarjal z ne-ši. Hoteli smo, naj bi bil predlog vodilni delavci našega podjetja katerimi udeleženci. Vsi so mi po-dobro pripravljen in šele potem dvodnevni seminar, katerega na- vedali, da je bil seminar res dobro naj bi sledila širša razprava. Jas- men je bil, seznaniti udeležence organiziran, teme dobro izbrane in no, da smo postavili nekatere zah- z osnovnimi pojmi gospodarjenja kar je tudi zelo pomembno — teve, ki naj bi jih pri dokončni v kolektivu. Seminar je dobro predavatelji so temeljito, vendar izdelavi strokovna služba upošte- ugpei. Skrbno izbrane teme in na preprost način vodili razgovore vala. Koliko pa so jih upoštevali, dobri predavatelji — vse to je s člani delavskega sveta podjetja. vplivalo, da je bil seminar veliko Vsi pa so mi zatrjevali, da je boljši od prejšnjih, ker prejšnji bilo posebno predavanje tovariša predlogi in predavanja niso bil Česna o medsebojnih odnosih iz-na nivoju izobrazbe udeležencev redno zanimivo in konkretno, seminarja. Morda ne bi bilo napak, če bi Dvodnevni program je obsegal omenjeno predavanje pripravili in teme iz naslednjih področij: ponovili za vse naše strokovne L Samoupravljanje v delovni delavce, vodje DE in izmenske de-organizaciji lovodje. Ne smemo namreč zane- 2. Vloga DPO v samoupravljanju mariti tega, da tudi dobri medse- 3. Samoupravni in splošni akti bojni odnosi veliko vplivajo na 4. Organizacija podjetja 5. Ekonomika podjetja 6. Osnove in merila za delitev OD 7. Perspektive podjetja 8. Medsebojni odnosi Udeleženci seminarja so vsem ček: zadnji seminar, organizacija, predavanjem vestno sledili, saj predavatelji in izbor tem, dokazu-jim bo to mnogo koristilo pri nji- je, da lahko tudi takšne oblike V nedeljski izdaji enega od naj- hovem dclu in upravljanju pod- izobraževanja pripravimo na zani-boljših jugoslovanskih časopisov jGtia- Menim pa, da bi vsaj toliko, m iv in poljuden način, za vsesplošno problematiko doma kot 50 pridobili elani DS na šemi- Naša želja je, da ne ostanemo in v svetu »NIN«, je bilo govora narju, morali vedeti vsi naši de- samo pri enkratnem seminarju, o izkoriščanju delovnega časa pri lavci in je splošno izobraževanje Ce že ne bomo pripravili zanimi-nas. Avtor je v analizah izkori- Pri nas zelo pomanjkljivo. vih predavanj za vse elane kolek- ščanja delovnega časa govoril o Naša največja naloga se prične tiva, pa priporočamo, da z izobra-prehodu na 42-urni teden. Med tedaj, ko smo že izvolili nove čla- zevanjem nadaljujemo pri članih ostalim navaja, da je okrog 1000 ne delavskega sveta podjetja, saij delavskega sveta podjetja, jugoslovanskih podjetij pristopilo jim moramo nuditi veliko pomoči k skrajšanju delovnega časa, da pa je do sedaj samo 350 podjetij Mnlfai A fi O t# i T 18 h uspešno izvedlo to zahtevno na- 11 6 M ti jj O UeVIZail logo. S pojmom devize ali devizna živel svoj namen in je praktično Kot vzroke navaja, da imamo še sredstva se pri nas tolikokrat sre- nevzdržljiv. Ob uveljavitvi gespo-vedno neurejene razmere v siste- čujemo. da je menda že vsakemu (jarske reforme je bilo okrog tega mu nagrajevanja po učinku ter da našemu delavcu vsaj enkrat na sistema neverjetno veliko razprav je bolj važno, koliko časa se nekdo jeziku. Kadar nas tarejo_ skrbi za- in ugotovit da je skrajni čas, zadrži v proizvodni hali ali pisar- radi pomanjkanja kavčuka, saj, ni, ne pa, koliko naredi, to je, korda idr. je temu redno vzrok: kakšen je efekt njegovega dela. pomanjkanje deviz. S .pomočjo »zaposleni ženi« je še vedno kaj pomanjkljivo opredeljena vrsta družbenih dejavnosti, ki so bile v preteklosti naložene družini, zlasti ženi. Kljub spremembam v družbi 'in družini tudi še danes pripisujemo te dejavnosti večji del ženi. Ob vsem tem pa pozabljamo, da je družbeni razvoj — zlasti industrializacija — potegnil žensko od ognjišča in otroške sobe, da bi tudi ona prispevala k razvoju svoj delež. Pomagala naj bi s svojim delom izboljševati življenjske razmere vseh članov družbe, zato naj enakovredno z moškim soodloča v vseh vprašanjih ne le svoje biti, temveč tuidi biti svojih otrok. S temi načeli miso bile s tem ustvarjene tudi takšne razmere, da bi bilo to že uresničljivo. Zaradi njene naravne funkcije — materinstva ter udejstvovanja v družbeni proizvodnji in 'upravljanju nastaja konflikt, ki ga sama ne more razrešiti in zato terja družbeno ipomoč. Breme pade na tisto ženo, ki s svojim delom prispeva k večanju družbenega bogastva. Rešitev pa vendarle ni v vrnitvi k ognjišču in otrokom, temveč v drugačni delitvi dela med družino in družbenimi institucijami, v drugačni delitvi dela znotraj družine, v načrtem razvijanju dejavnosti za pomoč pri vodenju gospodinjstva na družbeni osnovi, pa tudi v modernizaciji gospodinjstva. Mnoga dela, ki so jih »nekoč« opravljali v družini, sta v mestu prevzeli industrija in obrt in jih opravljata hitreje in bolje, kot je bilo mogoče v družini. Kje še pečejo kruh doma, tkejo platino ali pletejo nogavice; stanovanja so manjša, ipo vodo ne hodimo več k vodnjakom, elektrika in plin pogosto nadomeščata drva v kuhinji, mič več ne čistimo petrolejk — in kopica gospodinjskih pripomookov naj bi olajšala gospodinjsko delo. Vendar pa ni tako, zaposleno ženo še vedno tako zelo utesnjuje vsakdanja skrb za otroke in gospodinjstvo, da se težko strokovno izpopolnjuje, udejstvuje v družbi in da 'le stežka sodeluje pri reševanju marsikaterega problema, ki teži predvsem njo samo. Skrb za otroke, njihovo varstvo, prehrano, prosti čas in rekreacijo najbolj tare zaposlene starše, zlasti ženo. Nerazvita mreža ustanov za otroke, velike oskrbnine, neprilagojenost ustanov potrebam družine, pa 'tudi nerazvite preprostejše oblike varstva in vzgoje otrok ter pouk v več izmenah onemogočijo delno razbremenitev družine. Osnovna šola kot osrednja ustanova za izobraževanje, vzgojo in varstvo otrok, bi morala svojo družbeno funkcijo obogatiti z novimi elementi. V skladu z .možnostmi naj bi zajela otroke za daljšo dnevno bivanje v njej. To pa ne pom eni podaljševanja učnega procesa, temveč organizacijo nadaljevanje na strani Nagrajevanje po kvaliteti... storilnost, delovno in tehnološko disciplino idr. Sredstva, ki bi jih dali v te namene, bi se nam večkrat obrestovala. Iz vsega lahko naredimo zaklju- Mi In drugi nadaljevanje s 1. strani škartiran zaradi napak pri delu v začetnih fazah, povzročamo veliko dodatnih stroškov predelave, ki jih pa z realizacijo ma trgu ne moremo pokriti. Kvaliteta dela sicer ne vpliva samo na to, da je finalni izdelek preklasificiran v slabšo kvaliteto, ampak tudi na to, da je kvaliteta dobrega izdelka ras dobra in tako prav gotovo zagotovimo to, da bo optimalna življenjska doba plašča v eksploataciji daljša. S tem bomo vplivali tudi na ugled našega podjetja. Prav zaradi tega tudi ne moremo ugotoviti točnih efektov, ki jih prinaša boljša kvaliteta dela. Prav gotovo pa so prihranki precejšnji in osebni dohodki tistih, ki bodo zaradi tega nagrajeni, upravičeni. IVA PODPESKAR Pavel Gantar da se devizni sistem reformira. Toda, žal, dalje od teh ugotovitev nismo prišli. Ne glede na to, da važnih razgovorov strokovnih de- viji morala odpuščati svoje delavce, ker st ostala brez deviz (in sss-sm i -v.«» ■» .'«»>. *•. >»... času skrajšajo čas za izdelavo ne- nja. Za vse letošnje leto so nam ^ako brez reprodukcijskega mate-kega proizvoda od 5 na 3 minu- končno odobrili 2.900.000 dolarjev, riala) in na to_ ker so ob uvelja-te. Po izvršenem delu so bili vsi približno toliko kot lansko leto vitv. darske reforme bila na 5zr"«3^5ns?«rEi •»- uri zjutraj na delo. Avtor opo- ko deli devize. za izvoz uvoz torei ne glede na to> zarja, da je skrajni čas, da za- Sedanji devizni sistem ima toli- še vedno caPljamo na mestLL nadaljevanje na 4. strani ko slabosti, da je že zdavnaj pre- nadaljevanje na 3. stiani A DE avtopnevmatikama je naš največji oddelek tako po številu ^ delavcev kakor tudi po vrednosti proizvodnje. Nagrajevanje po kvaliteti dela, kakršnega tu zdaj uvajajo, ima gotovo zelo velik pomen, saj se bodo na ta način resnično nagrajeni po delu delavci še bolj prizadevali, da bo kvaliteta avtopnevmatikame zadovoljiva. Na sliki: Franc Sire — pri konfekciji avtoplašča Nekaj o nadaljevanje z 2. strani Komisija za sistem financiranja ekonomskih odnosov z inozemstvom pri Zvezni skupščini je imela nalogo, da v pol leta po uveljavitvi gospodarske reforme pripravi predlog novega deviznega sistema. Toda vse kaže, da (res veliko) delo ne bo zaključeno v letu 1966. V vsej industriji, ki je kakorkoli vezana na uvoz, pa vlada nestrpnost, ker je sedanje stanje nevzdržno, obremenjeno s pogostimi nesporazumi, nejasnostjo in — upanjem. Čeprav je res, da uspešnejše uveljavljanje gospodarske reforme (po skoraj enem letu) zavira tudi niz težav, ki izhajajo iz ozkega gledanja posameznih delovnih organizacij, komun itd., pa je prav gotovo najpomembnejša dilema — devizni režim. Na primer: ob najboljši volji, da Sava posluje ekonomično in rentabilno, je naše prizadevanje zaman, če nimamo zagotovljenih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala in s tem polno izkoriščanje kapacitet. In povedati moramo: siljenje gumarske industrije v izvoz za vsako ceno in v tako velikem odstotku, je nesmiselno in škodljivo. Res je, da bomo v letošnjem letu izvozili za skoraj 40 odstotkov uvoza — toda za kakšno ceno (ne dinarsko!). Sedanji devizni sistem je star tri leta (in se ne bo nikoli znebil — v sedanji obliki — imen centralističen, administrativen in restriktiven). Sama osnova sistema je postavljena na glavo: banka (Jugo) obravnava oz. prodaja devize podjetjem (ki jih s svojim izvozom ustvarijo), torej država razpolaga z devizami — preko bank — ne pa podjetja. Podjetjem od izvoza in uslug ostane »-retencijska kvota«, ki znaša povprečno za vse gospodarstvo le 7 odstotkov od ustvarjenega deviznega priliva. Z drugimi besedami: približno 93 odstotkov vseh deviz, ki jih s svojim poslovanjem prinašajo podjetja, le-ta obvezno prodajajo po-, oblaščenim bankam. Država s temi sredstvi financira diplomacijo, krije druge »budžete«, uvaža hrano (in tudi pnevmatiko) ter ustvarja rezerve. Za uvoz reprodukcij- devizah ekega materiala — kar je največja postavka deviznih plačil — Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino in Jugoslovanska kmetijska banka sklepata s podjetji dogovore o tem, koliko morajo izvoziti, da si zagotove določeno vsoto deviz za uvoz potrebnega materiala. V lanskem letu je to pomenilo, da je za 1 ameriški dolar izvoza na konvertibilno področje podjetju zagotovljen 1,04 dolarja uvoza, vendar pa so ti »ključi« različni za posamezne republike in področja — odvisno od strukture industrije. Do neke mere koristnost vezanja izvoza — uvoza je objektivno, saj le-to vzpodbuja podjetja k izvozu — preraste pa vsako mero razuma, če uvozimo avtopnevma-tiko, ki stane toliko, da bi doma za isto ceno naredili dve. In to se ne dogaja samo v gumarski industriji. Strokovnjaki menijo, da je bil sedanji sistem že v samem začetku obsojen na neuspeh. Kritike na njegov račun so tako močne, da je Zvezna skupščina pred kratkim zahtevala od Komisije za sistem financiranja ekonomskih odnosov z inozemstvom, naj končno pohiti in le izdela predlog novega deviznega sistema. »Devize, ki jih gospodarske organizacije ustvarjajo v pogojih konvertibilnosti dinarja, morajo v celoti ostati gospodarskim organizacijam in jih lahko obdržijo na svojem deviznem računu, ali pa jih po svojem preudarku, prodajo katerikoli poslovni banki ali narodni banki« (zaključki III. Plenuma CK ZKJ). Vendar pa to stališče ni jasno, ko se postavi vprašanje — kakšen pa naj bo devizni režim, ki nas bo najbolj gotovo privedel h konvertibilnem dinarju. V večmesečnih razpravah je bilo izdelanih nekoliko predlogov za nov devizni režim — vendar sta končno obstala dva koncepta. Prvi predlog so izdelale v sodelovanju gospodarske zbornice iz Beograda, Zagreba in Sarajeva. Na osnovno vprašanje, kdo naj razpolaga z deviznimi sredstvi, odgovarjajo: »Gospodarske organizacije prosto razpolagajo z deviznimi sredstvi, ki so jih ustvarile z lastno gospo- A Med letošnjimi razgovori o dodelitvi deviz Savi. Razgovore s vodili predstavniku Jugobanke — filiala Ljubljana in vodilni delavci Save darsko aktivnostjo. Gospodarstvo oddaja del deviznih sredstev za kritje splošno družbenih potreb.. . po enotnem kriteriju...« (Pod splošno družbenimi potrebami se krijejo odplačila dela inozemskih dolgov, »budžetske« potrebe, centralne rezerve, uvoz hrane, potovanja državljanov v inozemstvo idr.). Soočeni s tem, da pa so sedanje obveznosti države in bank za odplačilo tujih posojil in kreditov zelo velike, gospodarstvo predlaga, da se te obveznosti — povsod, kjer je to mogoče — decentralizirajo in prenesejo na tiste, ki to posojilo koristijo. Podjetjem pa, ki s svojim izvozom ne morejo kriti uvoza, naj bi vnaprej priznali (in seveda dali na razpolago) toliko deviz, kot so jih dobile v letu 1965! (Kaj pomeni to za Savo, ni potrebno posebej poudariti). Za razliko od teh stališč Zvezna administracija predlaga, da se največji del ustvarjenih deviz obvezno centralizira, podjetjem pa naj ostane na njihovem deviznem računu le »retencijska kvota« in del amortizacije. Avtorji tega predloga nudijo postopno liberalizacijo uvoza, najprej surovin in repro-ma/teriala, potem blago za široko potrošnjo in opremo. De- tajlno izdelana taktika liberalizacije uvoza v tem predlogu nakazuje, da bi npr. že 1967. leta lahko svobodno uvozili 60 odstotkov skupne količine repromateriala, nato vsako leto več — 1970. leta pa bi bil svoboden ves uvoz teh materialov. Za precizno oceno obeh predlogov bi bila potrebna detajlna analiza — te pa na žalost ni moč objaviti v kratkem članku. Zvezna skupščina bo verjetno še v mesecu juniju razpravljala o predlogih, vendar, kot smo že povedali — nov devizni sistem gotovo ne bo začel veljati prej kot v letu 1967. PO VUS-u Folklorna skupina Save na XI. mladinskem festivalu bratstva in enotnosti v Nišu Na povabilo Občinskega komb teja. ZMS Kranj se je naša folklorna skupina udeležila skupno z atleti AK Triglav in strelci XI. mladinskega festivala Bratstva in Enotnosti, ki je bil od 25. maja do 28. maja v Nišu. Na tej manifestaciji mladih so sodelovali še mladinci in mladinke iz Zagreba, Subotice, Reke, Gornje Radgone, Prištine, Nikšiča, Bosanskega Samca, Bitole in seveda prirediteljev — Nišani. Iz Ljubljane smo odpotovali v torek zvečer, to je 24. maja, in smo prispeli v Niš po malce neudobni vožnji v sredo zjutraj ob pol devetih. Predstavniki mladine iz Niša so nas prisrčno pozdravili in nam zaželeli dobrodošlico. Ta- koj smo dobili vodiča — Žarka, prijetnega fanta, ki je bil stalno z nami in skrbel, da bi se v Nišu čim bolje počutili. Prebivali smo v šotorih, nedaleč od mestnega stadiona. Svečana otvoritev festivala je bila še isti dan, to je 25. maja ob 16.30 uri na Mestnem stadionu. Otvoril ga je pokrovitelj festiva,-la, predsednik republiške Skupščine socialistične republike Srbije Dušan Petrovič Sane. V govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, je pozdravil vse udeležence, obenem pa v imenu vseh nas čestital predsedniku Titu k njegovemu 74. rojstnemu dnevu. Po govoru so mladinci in mladinke ter pripadniki JLA iz Niša izvedli nekaj te- lovadnih vaj, med odmori pa so bila atletska tekmovanja. V teh štirih dneh se je zvrstilo mnogo športnih in kulturnih prireditev in razgovorov na temo »Mladina in kultura«. Posebno zanimiv je bil kulturni program. Prireditve so bile vsak večer v letnem gledališču. Zvrstili so se ljudski plesi in pesmi iz skoraj vseh krajev Jugoslavije. Pisane noše, čudovite barve, živahnost, radost. . . vse to je dopolnjevalo prijetno vzdušje med gledalci. Naša folklorna skupina je nastopila v četrtek zvečer, 26. maja. Pred nami so nastopili folkloristi iz Subotice s čudovitim vojvodinskim koloritom. Kaj čudne občutke smo imeli pred na- šim nastopom. Najprej popoldne slabo vreme, da sploh nismo vedeli, ali bomo nastopili ali ne, potem pa še malo treme, saj je bil to naš drugi nastop, in to ne na tako veliki prireditvi. Pa se je vse dobro izteklo. Publika nas je toplo sprejela in se prav tako od nas poslovila. Marsikaj je prekrižalo deževje in veter. Tako ni bilo zaključne prireditve, kjer naj bi vse folklorne skupine prikazale svoje najboljše točke. Tudi nekaj športnih tekmovanj je odpadlo. Kljub slabemu vremenu smo si ogledali nekaj znamenitosti tega velikega mosta. Ena izmed njih je Cele kula, v katere stene so nadaljevanje na 4. strani r 0 analitski oceni Med sklepi 14. seje DS podjetja z dne 8. 4. 1966 je bil sprejet sklep, naj se natančno izdela poročilo o problematiki analitskega ocenjevanja delovnih mest. Poleg tega je delavski svet podjetja sprejel tudi sklep, naj se pripravi predlog postopka ocenjevanja. Strokovne službe, ki so bile zadolžene za izdelavo gornjih predlogov, so posredovale delavskemu svetu podjetja predlog, ta pa je tedaj imenoval komisijo za analitsko oceno delovnih mest, katere predsednik je tov. Lojze Zalar. Da bi kaj več zvedeli, kako dela ta komisija, smo naprosili za razgovor inž. Helmuta Turzanskcga, namestnika direktorja. Takole nam je odgovoril: »Komisija za analitsko oceno delovnih mest je imela doslej 3 seje, na katerih smo obravnavali temeljne principe sistema analitskega ocenjevanja delavnih mest. Predlog je izdelala strokovna ekonomsko-organizacijska služba. Že na prvi seji smlo ugotovili, da predlog ni popolnoma zadovoljiv. Osvojili smo le principe analitskega ocenjevanja delovnih mest, in to: delovna mesta naj bodo kategorizirana v 5 grup, in sicer: v DIDM, IDM, TDM, PDM in PrDM. Za ocenjevanje delovnih mest pa smo osvojili naslednje kriterije: — potrebna strokovna in praktična usposobljenost — odgovornost za Izvršene naloge in poslovni uspeh podjetja — odgovornost za sredstva s katerimi delavec dela — odgovornost za varnost delavca — sposobnost vodenja in organiziranja — urejeni medsebojni odnosi — pogoji dela Že na prvi seji smo ugotovili, da predlagano točkovanje po posameznih kriterijih ne ustreza, ker strokovnost in praksa zahtevata širše točkovanje kot pa ostali kriteriji, ker bi se sicer dogajalo, da so delovna mesta, katerih obseg dela sloni predvsem na strokovnosti in manj na postavljenih kriterijih, prenizko ocenjena. Zato je komisija na naslednji seji izbrala 20 delovnih mest in korigirala stanje ter točkovanje po posameznih kriterijih. Na 3. seji smo ugotovili, da so še vedno določene pomanjkljivosti, ki smo jih skušali odpraviti z določeno korekcijo. S temi pripombami je ekonomsko organizacijska služba ponovno pristopila k oceni omenjenih 20 delovnih mest, na katerih bomo sistem določen čas proučevali in iz tega ugotovili realnost izdelanih predlogov. Pričakujemo lahko, da bomo v kratkem osnovno delo okrog analitske ocene delovnih mest lahko zaključili, ker bodo stvari že toliko razjasnjene in precizirane, da bomo lahko sprejeli osnovne principe in kriterije ocenjevanja delovnih mest. Menim, da temu temeljnemu aktu ocenjevanja posvetimo vso pozornost, kajti od pravilnih osnovnih kriterijev je odvisen celotni sistem analitske ocene delavnih mest.« ▲ Več deset tisoč gledalcev nas je toplo pozdravljalo, ko smo se ▲ Posnetek prikazuje amfitetater v Nišu, kjer so se vsak večer prvič predstavili na mestnem stadionu vrstili folklorni nastopi NADALJEVANJA Naši folkloristi v Nišu Turki zazidali 952 glav rodoljubnih Srbov. Bili smo tudi v Niški Banji in pri izviru toplega vrelca. Ob zaključku festivala Bratstva in enotnosti je bil izveden simbolični prikaz izgradnje spomin- M i i n čnemo drugače gledati na vsako minuto, ter da nam ne sme biti merilo časa jutro in večer kot so ga imeli naši pradedi (ki se ga na žalost še danes držimo). Nadalje navaja, da je bil delavski svet »-Save« prvi v domovini, ki je skrajšal čas trajanja svojih sej. O tem odloku je bilo govora ne skega parka Bratstva in enotnosti. Ob koncu naj povem samo še to, da smo videli veliko zanimivega in novega pri drugih folklornih skupinah, z nastopom pa smo pridobili izkušnjo več. JOŽE BUKOVSEK drugi samo v Savi, temveč daleč od nas. Toda podobnih odločitev bo moralo slediti slej kot prej povsod tam, kjer hočejo v krajšem času proizvesti enako ali pa še večjo količino izdelkov. To je tudi edina pot rešiti delovnega človeka dolgih in mnogokrat malokorist-nih sej. TOMISLAV TODOROV Pomoč zaposleni ženi nekaterih dejavnosti, ki jih danes ne more več razvijati družina v celoti, n. pr. pomoč pri učenju, prehrano, rekreacijo in organiziranje otrokovega prostega časa. Seveda šola ne bo opravljala tega sama, temveč bo ik takemu delu pritegovala različne športne in družbene organizacije in društva, aktivirala bo tudi otroške organizacije in podmladke ter isi pri delu z otroki ustvarila mrežo prostovoljnih sodelavcev. Šola bo svoj vpliv in dejavnost širila tudi na predšolsko starostno obdobje, da bo zagotovljena povezanost vzgojnega in izobraževalnega procesa do 15. leta starosti. Vse to bo uresničevala postopoma, vendar ismo že na tej poti. Nekatere mestne šole so že spoznale, da je organizirano1 varstvo šolarjev (za sedaj le vzgojno in socialno ogroženih) pogoj za uspešnejši izobraževalni proces in preprečevanje raznih motenja ki bi lahko resno ogrozile zdrav otrokov razvoj. Vzgojno varstvene ustanove — kombinirane ali samo za predšolske otroke — imajo' pomembno mesto v sistemu družbene skrbi za otroke. Na žalost raste število teh ustanov izredno počasi. Njihova dejavnost pa se čedalje bolj širi; te ustanove sprejemajo poleg stalnih varovancev tudi občasne varovance — otroke iz vse soseske. Organizirajo praznovanja, prireditve, krožke, izlete in različne (dejavnosti tudi (za druge otroke; to je pomoč tistim družinam, ki si uslug ustanove ne morejo' privoščiti v celoti. . Ustanove za dojenčke (jasli) so zelo redke. Varstvo dojenčkov urejamo v sklopu kombiniranih ustanov, vendar je to za družino najtežji problem še vedno je mnogo dojenčkov, ki jih morajo starši pustiti same v stanovanju, nekateri pa jih dajo v var-stvoi sosedom. Kaže, da bi morali to obliko varstva idojenčkov v družinah bolj razvijati, zlasti pa pomagati varuhinj am, da bodo svoje delo zares dobro opravljale. To seveda še ne pomeni, da ustanove za dojenčke niso potrebne. Razen teh institucij je še vrsta preprostih oblik skrbi za otroke. Tu mislimo igralne prostore v velikih stanovanjskih hišah, urejena dvorišča in organizirano varstvo na otroških igriščih, zbiranje otrok v prostorih 'družbenih organizacij (telovadnice, športna igrišča, klubske sobe itd.) in izlete, kakor sankanje, kopanje ipd., kjer ne potrebujemo posebnih prostorov. Spričo tako opredeljene funkcije osnovne šole in 'drugih vzgojnih ustanov se pa seveda prav nič ne zmanjša odgovornost in delo drugih družbenih dejavnikov, le delo je treba bolj uskladiti in kar se da smotrno trošiti materialna sredstva in delovno moč. Prehrana družine je poleg varstva najpomembnejši problem zaposlene 'družine. Prehrano otroka poskušamo reševati v okviru ustanov za otroke (šole, varstveno vzgojne ustanove) z mlečnimi malicami in toplimi opoldanskimi obroki. Vendar na tem področju ni napredka, temveč nazadovanje. Iz leta v leto se manjša število otrok, ki prejemajo šolsko malico (62%), čeprav vemo, kaj to pomeni za tnj|ihov iflelesni razvoj. Število otrok, ki prejemajo kosilo v šob, je skoraj nepomembno (0,4% vseh učencev osnovnih šol). Problem njihove prehrane bo treba reševati hitreje in odločneje, ker boho nasledki nezadostne, neurejene ali pa neprimerne prehrane otrok sicer kaj 'kmalu očitni! Urejena prehrana otrok je pomemben prispevek za razbremenitev družine. Problem pa je tudi prehrana drugih družinskih članov, ker nimamo razvite mreže z obrati družbene prebrane s primemo hrano in tudi primemo ceno, ker smo togi v poslovanju teh obratov (ne razvijamo' različnih oblik od samopostrežbe do na pol pri-pravlljiene hrane za domov). Zato so nakupi osnovnih živilskih artiklov, hoja v 'trgovino, čakanje, izbiranje, odnašanje domov še nadalje silna obremenitev za zaposleno ženo- (kdo bi cenil čas, ko ga pa ni treba plačati!). Trgovska mreža se je že počasi začela prilagajati zaposleni družini: samopostrežne trgovine, različen obratovalni čas — zelo malo pa je še organizirane preskrbovalne mreže na domu, celo' dostava mleka in kruha včasih temeljito zaškriplje. Najtežje pa je, ker se naša predelovalna industrija ni bolj vključila v ita prizadevanja, saj razen s klasičnimi konzervami in včasih zmrznjeno povrtnino in 'sadjem z ničemer ne pomaga zaposleni družini pri njeni prehrani. Tudi še vedno' ostaja v družini vrsta težaških gospodinjskih del, kakor pranje in likanje, čeprav so v 'bližini pralnice in likalnice, ki so pa mnogim družinam zaradi počasnosti poslovanja in cene uslug ter slabe organizacije nedostopne. Tudi servisi za občasno pomoč v gospodinjstvu se niso razvijali dalje, pomoč in nega na domu se je ido konca »zekonomi-zirala« in je tako za družine, ki to pomoč potrebujejo, finančno nedostopna. Za preproste obrtniške usluge, ki so družinam sleherni dan potrebne (popravilo čevljev, krpanje perila, popravilo elektrike, plima ali vode), smo ustanavljali servise. Toda ker se to delo ni »splačalo«, so servise spremenili v neke vrste »industrijskih obratih.« Na vse te potrebe družine moramo misliti ne le ob sprejemanju družbenih načrtov, temveč tudi že pri načrtovanju soseske, 'Stanovanjskih hiš in stanovanj. Dolžnost politikov in načrtovalcev, 'družbenih institucij in družbenih organizacij pa je, da me silijo1 družin, zlasti pa ne zaposlenih žena, v stare okvire, temveč da pomagajo 'družini, da v svojih notranjih odnosih razvija vrednote, ki so pogoj za naprejiek 'družbe in vsakega njenega 'člana. OPOMBA UREDNIŠTVA: V eni prihodnjih številk SAVE bomo več pisali o pogojih dela žena v našem kolektivu, o njihovih prbblemh v zvezi z varstvom otrok, prehrano in ostalih socialnih razmerah. r()([e fivznbitv, tooaciii... Sovražne postoianke so padle Marsikatera sovražna postojanka na Gorenjskem je otežkočalai boljšo povezavo in oskrbovanje partizanskih edinic na tem področju. To je postalo posebno pereče proti koncu leta 1944, ko je Nemcem uspelo vzpostaviti vrsto postojank okoli Gorice, po Vipavski dolini in Krasu, vse z na- menom, da bi zaščitili svojo umi- Gradnikove brigade, ki sta imela kajočo vojsko, posebno, če bi se S pomočjo brzostrelnega in par-topa smo Nemce iz manj utrjenih stavb kmalu potisnili v glavno postojanko v župnišču, ki pa je bila močno utrjena in ojačena z dvojnimi zidovi. Partop — novo partizansko orožje —• smo namestili za podstrešnim oknom izpraznjene hiše ob župnišču; to orožje naj bi Nemce prisililo k predaji. Ko je bila izstreljena prva mina in je med Nemci v postojanki nastal preplah, je bilo pričakovati, da jih bodo naslednje prisilile k predaji, takrat pa je nastala pri par topu okvara, ki je ni bilo mogoče takoj odpraviti. Ko pa je pri jurišu' na postojanko padel smrtno zadet še komandant II. bataljona Lare Vuzenica-Mi-hajlo, smo se na dvorišču za edino ponovni neposredni napad g^tilno zbrali na posvet vsi neposredni vodje napadai od komande čet, do štaba brigade in nekaterih članov štaba divizije. Posvetovali smo se, kako čim lu- na Železnike je tokrat štab 31. divizije določil II. in III. bataljon brzostrelni top, »partop« in protitankovski top. Prvi bataljon Grad- treie Prishiti k predaji ali uničiti nikove in ostale brigade pa, je Nemce se v Slavni etavbi v ŽUP"" ____________,______zavarovali na- šču' Takrat ie Požvižgala preko padajoče pred sovražnim prodo- hlše točno nad nas sovražna mina. rom iz drugih postojank. Zračni pritisk nas je pognal na- razen, drobci pa so nas večinoma V mraku, 19. novembra 1944, so ranili. Najtežje sta bila ranjena krenile enote 31. divizije preko tov. Žigon Matija, divizijski sekre-strmih in zasneženih pobočij Ble- tar štaba in tov. Kalan Silvo, novi goša in Ratitovca na novo dolo- komisar bataljona. Mene je snop partizansko vojsko na Pranor- čene položaje. Sneg je škripal pod drobcev zadel v prsi, en drobec pa nogami, ko sta se naša I. in II. mi je prebil grlo, da sem bil v hi-V takih pogojih se je štab IX. bataljon previdno v koloni bliža- pU Ves krvav, odpremili so nas v Korpusa odločil uničiti nekatere la Železnikom — sam sem bil ta- bataljonsko previjališče, kjer so sovražne postojanke na Gorenj- krattpolitkomisar mitralješke če- nas ranjene in oslabele odpremili skem in s tem omogočiti oskrbo- zavezniki izkrcali na jugoslovanski obali. Obenem pa tudi z na- .. menom, da bi edinice IX. Korpu- <^0^>cd‘ ^ ^°’ ^ bi z^.va™vali “a" sa odrezati od krajev, ki so jih preskrbovati s hrano. Vipavska dolina, okolica Gorice in Furlanije so bile v resnici skoraj nenadomestni vir prehrane za pairtiza skem. vanje iz še neizčrpanih dolinskih področij okrog Škofje Loke in v te II. bataljona. s konjsko vprego — sanmi preko Začetek na/pada je bil prvotno zasneženega Blegoša v bolnico določen za drugo uro, ker pa smo Franja pri Cerknem, ostale pa so dolini Save od Kranja do Bohi- morali čakati, da so pripeljali br- obvezali, n j a. Po napadih na postojanke v zostrelni in partop, se je napad Hudo so nas bolele izgube ne-Gaberku in Gorenji vasi je tako pričel ob 22.30 uri. Ko je prispel katerih dobrih soborcev in koman- top, ki je s svojim c]anta Mihajla, vendar takrat žrt- prišla vrsta že drugič na Železni- brzostrelni top, ki ke. Prvič je postojanko v Želez- ognjem utišal mitraljezca nikih napadal II. bataljon Prešer- niku cerkve, smo od hiše do hi- še čistili naselje, da nam Nemci T Na sliki: bolnica Franja v Cerknem nove brigade januarja 1944, vendar takrat to Prešernovcem zaradi preslabega zavarovanja, obalnih lu dosegli neposredno bližino po dohodov ni uspelo. Nemcem se je stojanke, nekaj hiš in župnišče ob takrat posrečilo ponoči obiti naša cerkvi, zavarovanja in udariti v bok napadajočim borcem II. bataljona, ki je bil talko prisiljen s težkimi izgubami umakniti se še pred končnim uspehom. Iz gumarske Ind. po svetu Mešanje kavčukovih zmesi v prašnatem Mešanje in priprava zmesi terjata v gumarski industriji veliko delovne sile. Delovni način v industriji umetnih mas je v tem pogledu dosti na boljšem. Zato je Goodrich ponudil prašnate sintetične elastomere, kot npr. nitrilni kavčuk GYCAR 105 x 3 za preizkuse, da bi uvedli prašnaiti postopek mešanja oz. predelave, ki jih uporabljamo pri plastičnih masah tudi v gumarski industriji. Za pripravo prašnatih zmesi iz nitrilne-ga kavčuka in drugih sestavnih delov zmesi (4050 FEF, 20 DOP, 10 tek. bumaffovske smole, 5 zno, 1 stearin, 2 žveplo, 0,5 MBTS, 0,5 Tetron A) se je pokazal kot zelo primeren Henxchelov mikser. Prašnato zmes so predelali direktno ali po daljši obdelavi v gra-nulirnem stroju. Granulat je mož- ve niso bile zastonj. Bataljona sta borbo najdalj e vala in na kraju bi~udarih~v "hrbet” in Tako* kma- uničiti postojanko in s tem zagotoviti večje možnosti oskrbovanja enot z Gorenjske' strani. ANTON BOŽIC no lepo predelati s pomočjo brizgalnega stroja za umetne mase s 17 D. Vendar sta pri tem potrebni dve zaporedni predelavi preko brizgalnega stroja, vendar se normalno uporablja TANDEM — brizganje tudi v predelavi umetnih mas. Ravno tako je material lepo stekel in zalival na LEXIS brizgalnem stroju. S polži bi lahko polnili kalupe s prašnatimi gume- nimi zmesmi. V primerjavi s konvencionalno pripravljenimi zmesmi v mikserju in na dvovaljčniku je brizgani material prašnatih zmesi po vulkanizaciji pokazal nekoliko manjšo natezno trdnost (115 napram 14 bp (cm2) in nekoliko manjšo tlačno odpornost (večji Compresor čet), vendar že ti prvi poizkusi mnogo obljubljajo. Ti novi mešani postopki bi lahko pripeljali do znatnega znižanja stroškov v gumarski industriji. Pri nadaljnjem razvoju tega postopka predvidevajo konstrukcijski razvoj mešalnih in brizgalnih strojev, predvsem v obliki polža.. Največja guma na svetu. Največjo gumo na svetu, z dimenzijami 3 m premera in 1,2 m širine, je izdelala firma Goodrich. Guma je namenjena za električni bager, ki je dolg 60 m in lahko dvigne 200 kg zemlje na minuto, transportira pa jo 32 km/h. Vsaka taka guma z najlon vložki tehta 3.000 kg. Po strok, reviji »Rubber Journal«