OBRTNI VESTNIK
p« j ifprfcvira i u i l j, l v* mJA'sv'b mmavniTtf umtircvfv cfRmssnran
	3	I	1	mmmHm		St# 4 wi 111 'a ^11 i fiAfl 111V
»OBR1JN1 VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEERANKIRAN1 DO-// PIS1 SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. t/			w		»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, NOVI T R..G ŠjT E V I L K A 5. // PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 35-23 //	
XX. LETNIK.	v	LJUBLJANI,	DNE	1.	AVGUSTA	1937.	STEV.	15.
OBRTNO NADALJEVALNO ŠOLSTVO V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU
Pregled polletnega dela Zveze obrtnih društev
Če si ustvarimo skromen pregled dela naše zveze v prvi polovici tekočega leta, moremo s posebnim zadovoljstvom ugotoviti, da je bilo delo ogromno in neverjetno raznolično.
Poleg obnovijenja vseh že predloženih zahtev v zaščito naših obrtniških interesov, moramo ugotoviti, da smo dali vsem tem našim zahtevam organi-zatoričen temelj, ki je najstvarnejša podlaga vsakemu zdravemu pokretu.
V dneh od 4.—5. aprila je bil v Ljutomeru redni občni zbor Zveze in vse-obrtniški tabor, ki nam bo po uspehu in radi prisrčne manifestacije obrtniške misli ostal vedno v prijetnem spominu.
V zadnjem času se je Zveza zavzela najodločneje za ustanovitev jugo-slovenske državne obrtniške zveze, ki naj v pravem pomenu besede ščiti dejanske interese vsega jugoslovenskega obrtništva. Važno je, da omenimo stališče naših obrtniških društev, članic Zveze v pogledu teh eminentno važnih vprašanj. Obrtniško društvo v Ljubljani, kakor tudi vsa društva širom dravske banovine, so se solidarizirala v vseh vprašanjih njihove matične orga-nizaci je.
Nova doba naše obrtniške proizvod* nje bo nastopila, ko se bo realiziral načrt gospodarske osamosvojitve obrtnega stanu. Predsednik Zveze tov. Rebek je s svojimi sodelavci krepko na delu, da si obrtništvo zagotovi boljšo življenjsko eksistenco preko lastnih sirovinskih nabavnih in kreditnih zadrug.
Važen mejnik v pokretu jugoslovenskega obrtništva je bila skupščina beograjske obrtniške Zveze. Na tem zboru, kateremu so prisostvovali tudi delegati bolgarske obrtniške Zveze, je bila obravnavana poleg drugih eminentno važnih obrtniških vprašan j tudi ustanovitev enotne obrtniške Zveze za vso Jugoslavijo. Ta sklep je bil eno-dušno sprejet ter konkretiziran v posebni resoluciji, ki je izraz celotnega jugoslovenskega obrtništva. Še prav posebno važna je bila ta skupščina zato, ker so naši obrtniki v sporazumu s svojimi bolgarskimi tovariši zahtevali ustanovitev Zveze balkanskega obrtništva.
To so temeljni kamni našega bodočega delovanja. Naše organizacije bodo v smislu teh smernic krepko prijele za delo ter podprle stremljenje Zveze, ki želi napovedati splošen boj v obrambo obrtniškega stanu. Da so naše obrtne organizacije na svoji pravi poti, naj omenimo samo proslavo 50* letnice Združenja na Teznem pri Mariboru, kateri so prisostvovala bližnja in daljna združenja ter obrtna društva in so skupno manifestirala za nedeljeno enotno obrtniško organizacijo.
Na podlagi teh in nešteto drugih važnih dogodkov, ki tvorijo akcijo Zveze, da svoje programatično delo resno uveljavi, bo naše obrtništvo tesno povezano s svojimi obrtniškimi organizacijami, širom cele Jugoslavije odločno branilo svoje obrtniške interese.
ČEVLJARJI! Uspeh Vašega dela Vam je zagotovljen samo, ako izdelujete moderno obutev. Zato naročite še danes drugo številko »Čevljarske revije« (Obučarske revije). Prinaša 40 modelov, izhaja vsaki drugi mesec, letna naročnina znaša 160.— Din, polletna 85.— Din, za dva meseca 30.—- Din. Uredništvo: Beograd, Visokog Ste-vana 86, ček. račun poštne hranilnice v Beogradu 57.791.
Vrste šol in število učencev.
Obrtne ali strokovne nadaljevalne šole, ki jih obiskujejo obrtniški (rokodelski) vajenci se dele v tri skupine. Prva skupina so splošne strokovne nadaljevalne šole, namenjene učencem raznovrstnih strok, ako njihovo število znaša preko 50. Drugo skupino tvorijo speeijalne strokovne nadaljevalne šole za določene rokodelske stroke s specializiranim poukom, katerega učnj program je prilagoden dotični stroki.
V	tretjo skupino pa spadajo občasni strokovni tečaji, ustanovljeni tam, kjer število učencev ne dosega 50. Njihov učni program je zato okrnjen.
Po uradnih podatkih, ki jih je zbornica prejela od upraviteljstev poedinih šol in od inšpektorata za strokovno nadaljevalno šolstvo pri kralj, banski upravi, kaže su-marna statistika obrtnega nadaljevalnega šolstva za leto 1936-37, da je skupno število občih obrtnih nad. šol, špec. strok, nad. šol in začasnih strok, tečajev 57. Razredov je 212, skupno število učencev: moških 4137, ženskih 1365. število učiteljev je: moških 336, ženskih 35 in verskih 65.
Pripomniti je treba, da obstojajo spe-cijalne strokovne šole samo v Ljubljani in sicer moška oblačilna, ženska oblačilna, za mehan. tehnične obrte, stavbne obrte, umetne in obačilne stroke, grafična (vzdržuje Združenje grafičnih strok v Ljubljani) ter vsakoletni dvomesečni tečaj za elektrotehnične obrte (vzdržuje Združenje elektrotehničnih obrtov v Ljubljani),
število učencev po poedinih strokah.
Porazdelitev učencev, ki so v 1. 1936-37 obiskovali obrtne nadaljevalne šole, je zbornica po podatkih šolskih upraviteljev sestavila takole:
bandažisti 2, barvarji usnja 1, bičarji 1, brivci 285, frizerji (lasuljarji) 2, frizerke 27, brusači kovin in jekla 7, brusači stekla 3, cementarji 1, čepičarji 14, čevljarji 277, čevlj. šteparica 1, dežnikarji 2, dimnikarji 22, elektroinstalaterji 78, fotografi ž. 4, m. 10, izdelovalci galanterijskega blaga iz usnja 13, glavnikarji 1, graverji ž. 1, m. 1, inštalaterji 28, inštalaterji centralne kurjave 1, jedkarji 1, jermenarji 1, kamnoseki 8, kemigrafi 2, keramiki ž. 2, m. 1, kleparji 93 izdelovalci klavirjev 1, ključavničarji 524, klobasičarji 2, klobučarji
2, knjigovezi 16, Sitarji 12, slaščičarji 16, kolarji 61, kotljarji 12, kovači 186, krojači 641, krojačice-šivilje 527, krovci 1, krznarji ž. 2, m. 8, ličarji 3, litografi 3, livarji 16, lončarji 2, medičarji 5, mehanik; 210, mesarji ž. 1, m. 208, mizarji 512, mlinarji 27, modistke 106, nožarji 10, optik; 2, pa-sarji 4, pečarji 8, peki 158, pilarji 2, pleskarji 26, pletarji žičastih mrež 4, pletni-čarji 17, pletilje 5, podobarji za les in kamen 3, plešivalke 1, pretiskarji 3, puškarji
3, sedlarji 39, tesarji 12, tiskarji 3, slikarji 109, sodarji 19, srebrarji in draguljarji
7,	strugarji kovinski 41, strugarji lesni 3, suknarji 1, stavci 19, steklarji, 5, steznika-rica 1, strojniki 3, tapetniki 30, tehničarji 5, torbarji 7, urarji 11, usnjarji 6, vezilje 2, vrtnarji 40, vrvarji 2, vulkanizatorji 3, zidarji 43, zlatarji ž. 1, m. 8, žimoprejka
1,	vtiskač; kovin 2, posefej neoznačene stroke 843. Skupaj 5.503.
Vzdrževanje obrtno nadaljevalnih šol.
Po podatkih, ki jih je zbrala zbornica od poedinih šolskih odborov obrtno nadaljevalnih šol, so znašali stroški za vzdrževanje navedenih nadaljevalnih šol skupno okrog-
lo	1,800.000 Din. Od. te vsote je odpadlo na honorarje, ki so se gibali med 15 do 25 Din od ure skupno okroglo Din 1,300.000 Od ostanka se je porabilo za vodstvo Din
130.000, za učila in tiskovine Din 180.000, ostanek se je porabil za razne materijalne izdatke (ca 200.000 Din) in za nagrado šolskim slugam.
V	kritje teh stroškov so prispevale občine ca Din 800.000, banovina ca 370.000 Din, učni mojstri in stariši vajencev ca Din 390.000, obrtniška združenja ca Din
70.000, Zbornica za TOI pa iz proračuna za 1. 1937 v denarju Din 100.000 in v učnih knjigah in pripomočkih v vrednosti Din 54.890. Preostanek se je kril iz raznih manjših prispevkov.
Učne moči.
Iz poročil upraviteljev obrtnih nadaljevalnih šol je razvidno, da ima od učnih moči, ki poučujejo na teh šolah 42 izpit za meščanske šole, 65 ima celo visokošolsko izobrazbo (inženjerji, filozofi, juristi), 15 učiteljev ima tehniško umetnostno ali trgovsko izobrazbo in končno 22 praktičnih strokovnjakov. Osali pripadajo učiteljstvu osnovnih šol. Tečaja za strokovno risanje izkazujeta 66, komercijalni tečaj pa 128 učnih moči.
Učila.
Podatki, ki jih je prejela in zbrala zbornica o stanju učil na obrtnih nadaljevalnih šolah, niso dovolj konkretni in izčrpni, da bi bi mogočen točen pregled, s kakšnimi učili in učnimi pripomočki šole razpolagajo. Zlasti velja to za učne knjige, risarske pripomočke (modele), predloge, blagoznanske zbirke in knjižnico. Toda splošne navedbe poedinih upraviteljstev in učnih moči kažejo, da primernih učnih knjig manjka, one, s katerimi razpolagajo, n. pr. obrtno računstvo, kalkulacija, knjigovodstvo za razne stroke (stavbno, oblačilno, kovinarsko), dalje čitanke in risarske predloge povečini ne ustrezajo sedanjim razmeram in potrebam obrta, pa tudi mnoge šole ne razpolagajo niti z zadostnim številom teh učnih knjig in pripomočkov. Lastne knjižnice obrtnih nadaljevalnih šol so jako redke, a še te, ki obstojajo, so nezadostne, času ustrezajočih strokovnih knjig in časopisov sploh ni na šolah. Učila so v mnogem oziru zastarela. Kjer obstojajo modeli in predlogi, datirajo ponajveč iz časov pred svetovno vojno in so zelo pomanjkljivi. Predloge, ki jih je založila zbornica za kovinsko, stavbno in mizarsko stroko, služijo učiteljstvu kot pripomoček za pouk, ker razpolagajo šole samo s pičlim številom izvodov. Učnih delavnic sploh ni.
Pouk.
Pouk in njegov uspeh jako trpi radi naznačenih pomanjkljivosti in neenake, a obenem tudi nezadostne osnovno-šolske pred-izobrazbe vajencev. Nova uredba o ustroj-stvu obrtnih nadaljevalnih šol posveča pouku v strokovni smeri vse premalo pažnje, kar se vidi že iz porazdelitve učnih predmetov in določitve števila ur za pojedine predmete. Zlasti velja to za strokovno risanje, praktično računstvo in kalkulacijo, poznavanje sirovin in blaga ter ustroja in opreme delavnic. S strani obrtništva 'se kaže kot na enega jako tehtnih razlogov za neuspešnost pouka na dejstvo, da se
Odločna zahteva slovenske javnosti:
Skoro 100 let bo, odkar je zgrajen sedanji glavni kolodvor v Ljubljani. Kljub temu da je danes promet na ljubljanskem kolodvoru najbolj živahen izmed vseh večjih mest Jugoslavije, se razen malenkostnih adaptacij ni ničesar storilo, da bi se odpravilo sedanje neznosne prometne razmere v našem glavnem mestu. Dostop do vlakov je nepregleden, nevaren in v slučaju neugodnih vremenskih razmer naravnost obupen. Razne kurilne naprave v sredi mesta okužujejo velik del gosto naseljenega mestnega dela in ovirajo, da se mesto ne more tako razviti kot bi bilo po regulacijski osmovi najprimernejše. V dolžini petih kilometrov je mesto dobesedno presekano v dve izolirani polovici. Na tej črti presekajo komaj tri prehodne ceste to prometno oviro. Glavni prehod, to je na Dunajski cesti se nahaja tik kolodvora in kljub temu da je ta cesta najprometnejša, je treba na prehod z dneva v dan čakati po pol ure, ker se dolgi tovorni vlaki ustavljajo že na prehodu. Vsa ta in druga pereča vprašanja ureditve železniškega prometa v Ljubljani rešuje na najprimernejši način načrt Inž. Stanka Dimnika, In sicer na ta način, da bi se vsa proga skozi mesto poglobila za 6 m. Kurilnice in tovorni kolodvor naj bi se premestili na periferijo mesta.
pouku ne pritegnejo v zadostni meri in številu učne moči iz vrste strokovnjakov-praktikov. Temu je občutna ovira ne samo to, da se doslej ni skrbelo za primemo izobrazbo mojstov za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah, temveč tudi strokovna porazdelitev vajencev. Zbornica je sestavila pregled, na kolikih šoah je več kot 8 učencev ene stroke in je ugotovila, da prihaja v poštev samo 37 šol, a na teh šolah so v glavnem samo ključavničarji (16 šol), krojači (23 šol), krojačice (15 šol), mizarji (19 šol), brivci (6 šol), čevljarji (12 šol), elektroinstalaterji (3 šole), kleparji (2 šoli), kovači (4 šole), mehaniki (4 šole), modistke (4 šole), peki (3 šole), mesarji (6 šol), slikarji, strugarji, tapetniki, čepičarji izven Ljubljane (po 1 šola). Vrhu tega je še vpoštevati, da velja to število za vse tri razrede skupaj. Na vseh ostalih šolah so stroke zastopane z manjšim številom kot 8 učencev v vseh razredih skupaj.
če naj se vpelje intenzivnejši strokovni pouk, bo treba premostiti ne samo težkočs z ozirom na sedanje načelo, da mora biti v vsakem razredu večje število učencev iste stroke, temveč bo treba izobraziti za smotern in načrten strokovni pouk tudi primerno število mojstrov. Zbornica je v tem pogledu na podlagi razprav v obrtnem odseku že pokrenila akcijo, da se pritegnejo k pouku mojstrj, vsaj na večjih šolah. S tem pa je treba roko v roki delati tudi na izpremembi učnega programa v smeri, da se prilagodi strokovnim potrebam obrta.
Zaključek.
Predpogoj za reorganizacijo strokovnega pouka v smeri njegove prilagoditve potrebam in zahtevam naprednega razvoja obrta je predvsem izpopolnitev učnega načrta, ki mora polagati posebno pozornost predmetom, ki usposabljajo učenca za njegovo strokovno prakso in poklic. Nujna potreba je, da se šole opremijo s praktično prirejenimi učnimi knjigami, risarskimi predlogami in modeli in strokovno knjž-nico za učne moči in učence. Pritegniti je treba k pouku tudj strokovnjake-praktike, zlasti mojstre in jih v ta namen izobraziti v posebnih tečajih za strokovni pouk. Preskrbeti je treba šolam izdatnejša vzdrževalna sredstva, ker sedanja sredstva izčrpajo v pretežni meri honorarji, za nabavo učil pa preostajajo popolnoma nezadostne vsote. Na pomoč mora priskočiti država z najmanj enakim letnim prispevkom kakor banovina, poleg že prispevajočih delodajalskih organizacij pa tudi delo-jemalske. Nekaterim največjim obrtnim nadaljevalnim šolam je treba zgraditi lastna šolska posopja z opremljenimi vzornimi deavnicami za praktičen pouk.
Z ozirom na navedeno moramo odločno zahtevati, da se ljubljansko kolodvorsko vprašanje reši. Ne s podvozi in ne z nadvozi, temveč jamo s poglobitvijo železniške proge je treba rešiti kolodvorsko vprašanje. Vsa slovenska javnost je dolžna, da to našo nujno gospodarsko akcijo podpre. Ne smemo več popuščati. Ljubljanska direkcija je najbolj aktivna, z njenimi dohodki se plačujejo deficit; drugod. Zato smo upravičeni zahtevati, kar je življenjskega pomena za naš bodoči gospodarski razvoj in za razvoj našega mesta.
Navodila za vlaganje prizivov na reklamacijske odbore
Zasedanja davčnih odborov za obrtnike so izvršena. V kratkem bodo davčni zavezanci prejeli od davčnih uprav nakazilo in čekovno položnico z odmero davka za preteklo leto. Pri prejemu tega obvestila naj vsak takoj pogleda za koliko je pridobnina ali drugačen davek, ki mu jo davkarija predpisuje, večja, kot pa je sam prijavil. Kdor je prejel torej še vedno previsoko odmero naj vloži v teku enega meseca priziv na reklamacijski odbor. Sedeži in
V Ljubljani je treba brezpogojne rešiti kolodvorsko vprašanje
člani reklamacijskih odborov za obrtnike so razvidni iz seznama, ki je izšel v lanskem »Obrtniškem koledarju«.
Obrnite se na člane reklamacijskih odborov, na svoje društvo ali združenje, da Vam pojasnijo upravičenost Vaše pritožbe. Prizive kolekovane s 30 Din oddajte osebno ali priporočeno po pošti na naslov reklamacijskega odbora potom pristojnega davčnega odbo-
ra.
O okrožnih odborih
V	nekem slovenskem obrtniškem listu, kateremu se doslej še ni posrečilo, da bi ugotovil dejstvo, da so obrtniške organizacije tudi koristne , institucije, smo čitali članek pod gornjim naslovom. Ker želimo tudi naše čitatelje opozoriti še na nekatere važne ugotovitve našega obrtništva priobčujemo ta članek v celoti.
Naši stanovski, deloma tudi dnevni časopisi so in še pišejo o Okrožnih odborih. Vsa ta poročila so več ali manj mišljenja zastopajoče skupine, ki za nje tudi odgovarjajo.
Pravilno je, da vsaka skupina zagovarja svoje mišljenje odnosno stališče, vendar se ne sme omalovaževati dobra stran nasprotnega mišljenja, za katerega se zavzema nasprotna skupina. Tudi kritika je potrebna za razčiščenje gotovih vprašanj im to je bilo potrebno pri vprašanju obstoja okrožnih odborov.
Tako razčiščenje je bilo nujno potrebno na občnem zboru okrožnih odborov radi njihove sestave in poslovanja. Tudi jaz delim mišljenje, da je se-
stava in organizacija dosedanjega vodstva okrožnih odborov bila pogrešena in da pod takimi okoliščinami kot so bile dosedaj ne potrebujemo okrožnih odborov. Vsaka ustanova katerekoli stroke mora nuditi svojim članom nekaj koristi in jim biti v pomoč, le potem bo članstvo razumelo potrebo po obstoju in smatralo ustanovo za svojo,
v	nasprotnem slučaju pa jo mora odklanjati.
Prepričan sem, če bi bile vse okoliščine in želje obrtnikov upoštevale od strani uprave okrožnega odbora v Ljubljani, bi prav gotovo občni zbor pokazal drugačno sliko kot jo je, razumem, da novoustanovljena organizacija v prvih razvojih ne more pokazati posebnih uspehov, vendar po več letnem obstoju bi morali biti uspehi vidni in zadovoljivi.
Osebno sem prepričan, da bi okrožni odbori lahko marsikaj nudili obrtniku. Ravno okrožni odbori bi lahko bili in bi morali biti tisti regulator, ki bi zravnal marsikako mesporazum-Ijenje med obrtniki. In če bi okrožni odbori imeli tiste pravice kot jim jih dovoljujejo prvostopne oblasti, t. j. izvajanje mojstrskih izpitov in da bi Zbornica za TOI vsaj deloma krila stroške okrožnih odborov, bi bili isti velike važnosti za nas obrtnike.
Okrožni odbori bi lahko in tudi morali vršiti močno organizatorično delo na socijalnem in kulturnem polju med obrtništvom. Vsled tega bi bilo morda potrebno, da naš obrtnik ponovno in stvarno razmišlja o potrebi okrožnih odborih.	L.	J.
Seja ožjega odbora obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani
v
Seja ožjega odbora obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, se je vršila dne 22. julija t. 1. Obravnavala je razne nujne obrtno-pravne in podobne zadeve, med katerimi je posebno omeniti vprašanje povečanja števila učnih moči na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in v zvezi s tem tudi vprašanje temeljitejšega izkaza praktične zaposlitve absolventov te šole pred nastopom izvrševanja obrta. V tej zadevi bo
Zbornica predložila merodajnim oblastem potrebne predloge. Nadalje je seja obravnavala vprašanje nekaterih združenj, predvsem vprašanje v srezu Gornji grad, ter zavzela stališče v nekaterih obrtno-pravinih zadevah, o katerih bo-
mo še poročali. V vprašanju šušmarscva bo Zbornica na podlagi sklepa ie seje podvzela novo odločno akcijo. Zbrala bo podrobne podatke in jih predložila ministrstvu za trgovino in industrijo s prošnjo, da bi čim prej izdalo že obljubljeno uredbo o pobijanju šušmarstva. Tudi se je posebna deputacija podala k banu s prošmjo, da bi v svojem delokrogu ukrenil vse potrebno za zaščito legalnega obrtništva. Končno je tajnik dr. Pretnar podal poročilo o tekočih zadevah, med njimi tudi zbornično o ak-j ciji, da se na obrtnih nadaljevalnih, šolah imenuje čim več mojstrov za strokovne učitelje.
Seja ožje uprave Zavoda za pospeševanje obrti pri
zbornici za TOI
Seja ožje uprave Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI se je vršila istega dne in je obravnavala okoli 40 raznih prošenj, ki so dospele zavodu zaradi podpor v različne svrhe. Po daljši debati so se razdelili večji zneski za strokovno izpopolnitev v inozemstvu, za studijska potovanja v inozemstvo odnosno ekskurzije, nadalje za razne razstave (predvsem za nagrade najboljšim
vajenskim izdelkom ter za strokovne tečaje, nekaj prošenj je bilo zavrnjenih. Ožja uprava je končno razpravljala tudi o tečajih in sploh o delu, ki bi ga moral izvesti zavod na jesen. Skletnjeno je bilo, da se najamejo za večje tečaje posebni prostori v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu, v kolikor že niso na razpolago, ter da v ta namen poseben odbor treh članov ukrene vse potrebno.
OBRTNIKI, naročniki „Obrtnega vestnika44, ali ste že poravnali zaostalo naročnino za Vaš list? Vedite, da je obstoj in napredek našega skupnega glasila odvisen samo od Vas. Ali ste že pridobili vsaj pet novih naroč* nikov? Prepričani smo, da se tudi Vi potegujete za prak* tične in dragocene dobitke nagradnega razpisa
»Obrtnega vestnika14
Obrtno-pravna vprašanja
Odmera pavšalnega davka za male obrtnike.
Zbornica je opozorila merodajne faktorje, da se obrtništvo na njenem področju pritožuje glede uvrščanja obrtnikov, ki prodajajo samo deloma nabavljeno blago. Posebno se v tem oziru pazi na peke, ki prodajajo razen kruha še kvas. Te se brez nadaljnjega uvršča v I. skupino. Dogodilo se je n. pr.
v	Ptuju, da je davčna uprava poslala k pekom vprašat organa finančne kontrole, ali prodajajo tudi kvas. Vsem tem ki ga prodajajo, je brez nadaljnjega odrekla pravico na pavšaliranje. In vendar je ta prodaja za dohodke pekov docela brezpomembna. Pek rabi za svoje namene kvas in če ga kaka stramka tu in tam zahteva, ji ga od zaloge, katero rabi za sebe, odproda za kak dinar. S tem napravi stranki le uslugo, sam pa pri tem gotovo nima nobenega dobička.
Enako rigorozno se postopa v tem oziru tudi pri drugih branžah. Interesenti so mnenja, da zakonodajalec takih primerov, pri katerih je prodaja drugod nabavljenega blaga res le postranskega pomena in donaša obrtniku le malenkosten dobiček ali v obče nikakega dobička, ni mogel imeti pred očmi, ko je določil, da obrtnik, če hoče biti uvrščen v
II.	skupino, v obče ne sme prodajati tujih izdelkov.
Z ozirom na to je zbornica zahtevala pojasnilo, da ni v smislu zakona, ako se tako rigorozno izvaja, da se samo radi prodaje neznatnih količin tujega blaga, ki ne donaša nobenega znatnejšega dobička, uvršča obrtnike v I. skupino.
Oprostitev malih primitivnih žag od pridobnine in skupnega davka
Na predlog zbom. svetnika g. Za- 1 dravca je zbornica stavila predlog, da se enaka ugodnost kakor kmetskim mlinom z največ 2 kamnoma prizna tudi žagam-venecijankam, ki so postavljene ob vodi, ki presušava, in jih oprosti od pridobnine in skupnega davka. V utemeljevanju tega predloga je zbornica navajala, da se obratovanje na teh primitivnih žagah vrši le kot postransko opravilo in da je radi tega zaslužek malenkosten
Žagarji drv od hiše do hiše
Zbornica je podala izjavo, da smatra osebe, ki žagajo drva od hiše do hiše, za obrtnike brez stalnega obratovališča, ki zato ne morejo biti člani prisilnih obrtniških združenj.
Krojači in izdelovanje ženskih oblek
Na vprašanje zbornice je ministrstvo trgovine in industrije z razpisom z dne
2. junija 1937, II. št. 15881/u odgovorilo, da smatra, da sme izdelovati moške in ženske obleke samo oni, ki ima pooblastilo za eno ali drugo stroko. Vendar pa velja za obrtnika (krojača) s pridobljeno pravico predpis bivšega obrtnega reda za tiste, ki so dejansko eno ali drugo, ali obe stroki izvrševali. Banska uprava je pooblaščena, da najde način, po katerem naj se ta pravica ugotovi ali evidentira.
Trgovske knjige se morajo voditi v državnem jeziku, da se jih more v davčnem oziru upoštevati kot dokazilno sredstvo
Reklamacijski odbor v Ljubljani je odločil, da se trgovinske knjige, ki se vodijo v nemškem jeziku, ne morejo smatrati za redne trgovinske knjige. Proti tej odločbi je stramka vložila tožbo na Upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da bi se trgovinske knjige, četudi se vodijo v nemškem jeziku, morale upoštevati pri ugotovitvi davčne podlage, ker je v pravilniku k čl. 120 zakona o neposrednih davkih predpisano samo, da so davčna oblastva dolžna paziti na to, da se knjige vodijo v živem jeziku. Proti tej razsodbi se je pritožil državni zastopnik pri reklamacijskem odboru na državni svet v Beogradu, ki je v razsodbi z drne 23. januarja 1937 št. 576/35 odločil, da izpodbijana razsodba upravnega sodišča ni osnovana v zakonu. Svojo odločbo je državni svet nastopno utemeljil:
Po čl. 3 ustave je službeni jezik Kraljevine Jugoslavije srbsko-hrvatsko-slo-venski. To znači, da se more pri državnih oblastvih posluževati samo tega jezika tako v ustnem, kakor v pismenem postopku. Potemtakem mora oblastvo sprejeti pismene dokaze, katerih se hoče stranka poslužiti samo, ako so v službenem jeziku, odnosno ako so iz tujega jezika na službeni jezik prevedeni in overovljeni. Z ozirom na to je moglo oblastvo trgovinske knjige, koje je stranka v tem slučaju nudila kot dokaz o višini davka, sprejeti samo, ako so vodene v službenem jeziku, odnosno so na ta jezik prevedene v overjenem prevodu To toliko preje, ker je minister trgovine in industrije s svojo odločbo VI. br. 1588 od 25. marca 1S21 (Službene Novine br. 67 od 25. marca 1921) odredil vsem tujim delniškim družbam, da morajo vse tuje delniške družbe voditi svoje knjige v službenem jeziku. Ako velja ta odredba za vse tuje družbe, je gotovo, da se nanaša tudi na domače.
Iz teh razlogov se trgovinske knjige, katere se vodijo v tujem jeziku, ne
JOŽE KARLOVSEK:
Umetnostna obrt
Polagoma se pa začno živalske podobe bolj in bolj ornamentalno in nenaravno stilizirati, da .postanejo zgolj okrasni motivi. Predmet ali izdelek pokrivajo ploskovno tako, da je ploskev enakomerno pokrita, čeprav se podobe nenaravno deformirajo ali popačijo. Ker se podobe prilagode obliki predmeta, zato so večinoma tudi počepnjene. Rogovje jelenov je često obilneje in pretirano podano, tako da izpopolni ukrasno še ves prazni prostor. Pogosto krase še manjši živalski ali drugi motivi trup večjih, da postanejo s tem slikovitejši.
Živalska ornamentika pa ni le dekorativna, temve j še govoreča umetnost, prepojena z organičnim življenjem Umetnik stilizira žival še čustveno, t. j. tako, kakor j občuti, da učinkuje na človeka živahno. Cut za živalsko organično sestavo je pri njem popolnoma razvit. Posamezne važne dele živali ukrasno povzdigne m poenostavi. V'en-dar pa se opaža na bronastih in pločevinastih izdelkih še sled stilne tehnike rezbarij kosti in lesa.
Razvoj finejše živalne tehnike je povzročil, da je jelo nadomestovati slikanje kožuhov okraševanje z izrezan m barvastimi usnjatimi našitki. Nastal je nač n e aplikacij (našitkov), ki je še dandanes kaj značilenz vzhodne narode - Mongole in tudi Slovane Prvotni motivi so abstraktno-geometrlčnl, ki se pa čimdalje bolj p bližujejo ploskovno stiliziranim rastlinskim, posebno v zadnjem tisočletlju.
Veliko orodja, zlasti posod, si je narejal človek tudi Iz drevesnega lubja, ki je lepotičil tako, da je vrhnjo kožico izrezoval v obliki svetlejših ali temnejših motivov, podanih
v	ravnih in zaokroženih črtah. Glavni motivi, ki so pri tem nastali, so vejice (rogovje), spirale (rogovi), pravokotniki, rombi, trikotniki, zvezde, različni zobci, križci itd. Takšni motivi, in sicer v raznih črtah, so tudi običajni
na platnenih in drugih tkaninastih oblačilih, ki najbolj ustrezajo njihovi tehniki.
Kakor motivi na kožuhih, tako se približujejo v mlajših dobah tudi motivi na drugih snoveh, posebno v oblačilni stroki, po vplivu juga in lastnega razvoja poljedelstva in vrtnarstva rastlinskim motivom. Iz geometričnih in abstraktnih oblik — kroga, zvezde romba, valovnic itd. — so se porodili nekakšni izmišljeni rastlinski motivi. Po naravi povzeti motivi, kakor nagelj, tulipan, hiacinta, granatno jabolko, rozete i, e., so se jeli stilizirati geometrično in ploskovno, da so dekorativno krasili predmet z raznimi slikovitimi oblikami in pisanimi toni. Vendar pa se je pri okrasitvi polagala tudi na čustveni izraz pozornost, in sicer tako, da so se motivi svojevoljno, čutno in pripo-
Sff n^raEflnsKTMii*OT®r
mmm
Del bronastega pasu z živalsko ornamentiko.
vedujoče podajali ter niso bili dostikrat prav nič več podobni naravnim motivom. Lepe ogledke z rastlinsko-geo-metrično ornamentiko nam nudijo preproge.
Po svojem vzhodnem tipičnem slogu se odlikuje precej kitajski ornament z izredno čustveno domišljijo. V sesta-
vi	mu nedostajata tektonika in velikopoteznost. Dosti bolj pa se pazi na detajle ali posamezne motive, ki so čudovito in rafinirano (premeteno) prikazani. Glavni znak lepote je mnogoličnost. Dasi pa razmerja, perspektive in pravega senčenja kitajski ornament ne pozna, je vendar podan s takšnim občutkom, da je vzorno ubran in da estetično in globoko učinkuje. Iz te stilizacije so se izcimili tudi znani fantastični zmaji z vsemogočimi oblikami.
Staroslovanski umetnostni izdelki.
Prvotna domovina Staroslovanov je bilo Zakarpatje. Od kod so prišli njihovi predniki, še ni točno znano. Vendar pa priča marsikaj o tem, da so bili prej v vzhodnih evrazijskih pokrajinah, ki se razprostirajo od Karpatov do Altajske planote v Srednji Aziji. Ce staroslovanske umetnostne izdelke globlje motrimo, pridemo tudi do zaključka, da so prebivali Praslovani nekoč na vzhodu, kjer se je razvila samostojno nomadska kultura.
Navzlic temu pa, da morda niso prišli prav iz Srednje Azije, ima vendar za Slovane vzhodno področje velik pomen, ker je Zakarpatje še zahodni del vzhodnega kulturnega področja. Pripomniti je treba še to, da so vplivali na slovansko kulturo razni mongolski in drugi nomadski azijski narodi, tako v zakarpatski kakor v novi sedanji domovini. Naši sosedi so bili nekdaj Skiti in Sarmati, mimo nas so prehajali Huni v Evropo, z Avari smo skupno pohajali dandanašnje nove pokrajine itd. Z Madžari, Bolgari ln Turki smo prišli v dotiko že na sedanjem ozemlju.
praprebivalcl Zakarpatja so bili Pred-evropejci — Veneti, ki so že gojili poljedelstvo. Ko so Praslovani polagoma osvojili venetsko zemljo, so prevzeli od Venetov tudi to kulturo.	(Daljo sledi)
morejo koristno porabiti ne pred davč- | aim, ne pred reklamacijskim odborom. Vsled tega je reklamacijski odbor pravilno postopal, ko je odklonil trgovinske knjige, vodene v tujem jeziku kot pri- J pomoček pri ugotovitvi davčne podlage ter po zakonu ni bilo povoda za razveljavljenje njegove odločbe.
Pobiranje pristojbine za odpošiljatev blaga na obmejne carinarnice
Med ovire, ki izdatno podražujejo naše izvozno blago in mu s tem jemljejo j konkurenčno sposobnost v inozemstvu, je šteti tudi carinske formalnosti. Tako se zahteva ob vsakem izvoznem carinjenju, da morajo odpravne železniške pcstaje po čl. 97 carinskega zak ma in členov 17 in 18 carinsko-železniškega postopka sestaviti za vsako pri carinarnicah v notranjosti ocarinjeno robo iz- ! vozno prijavo v 3 (treh) izvodih. Za to delo si železnica zaračunava posebno pristojbino po tarifi za prevoz robe zvezek 1., poglavje V. točka 13 1/1, ki znaša za vagon robe Din 24. Če se prištejejo še stroški tiskovine po 3 Din, znašajo celotni stroški Din 27. To je v razmerju 2 nizkimi cenami robe — predvsem lesa '— na inozemskem trgu precej izdaten strošek za vsakega izvoznika.
Danes je do malega vsa izvozna roba | prosta carine. Obstoječe izvozne carine j predstavljajo le neznaten državni do- 1 hodek. Radi tega gotovo ni upravičeno, j da se še nadalje samo zaradi kontrole
v	izvozu ocarinjena roba nakazuje po sedanjem zastarelem in dragem postopku obmejnim carinarnicam. Analogno kot se je že delno olajšal nakazovaini postopek pri prevozni robi (C broj 43.000 od 15. XI. 1928) bi se moral tudi pri izvoznih pošiljkah, ki se ocarinjajo Pri carinarnicah v notranjosti, uvesti olajšani postopek s tem, da bi se odpravilo sestavljanje izvoznih prijav, ki bi Jih nadomestil ustrezni žig na tovornem Ker je tovorni list obvezna javna listina, ki mora po železniško-saobračaj-ni uredbi in mednarodni konvenciji o prevozu robe spremljati vsako sporovoz-no in brzovozno pošiljko, je povsem zadostno jamstvo, da bo ta dokument zadosten nadomestek za izvozno prijavo. Posledica take preureditve bi bila, da bi morala železniška uprava ukiniti pobiranje tarifske pristojbine za pošiljanje robe na obmejne carinarnice, ker bi za nadaljnje pobirainje ne bilo prave osnove.
Sklicevaje se na te razloge, je zbornica v interesu razvoja izvozne trgovine predlagala, da se razveljavi čl. 17 in 18 carinsko-železniškega postopka in predpiše na osnovi čl. 97 carinskega zakona olajšan postopek v predlaganem smislu.
Odbitnost samoupravnih doklad pri pridobnini.
Državni svet je v svoji razsodbi br. 7144 od 1. aprila 1937 razsodil, da so samoupravne doklade k pridobnini odbitne. Vendar je finančna direkcija v Ljubljani z odlokom z dne 30. junija 1937 št. 91/19—III ex 1937 o tej razsodbi intimirala davčne uprave s tem, da jim je poslala nastopni razpis ministrstva:
»U vezi akta te Direkcije broj 91/15 —III od 11. maja 1937 a po pitanju, da
li	se prilikom dostave predloga i utvr-djivanja osnovice tečevine za 1937 ima-de postupiti po presudi Državnog save-ta broj 7.144 od 1. aprila 1937 kojom je odlučeno u jednom konkretnom slučaju, da se prilikom utvrdjivanja osnovi-ce tečevine imaju od bruto prihoda od-biti samoupravni prireži plačeni na te-Čevinu ili se ima i nadalje postupati u smislu objašnjenja datog u raspisu ovog Odeljenja br. 51.729 od 25. jula 1935, sa-opštava se Direkciji, da se po prednjem Pitanju ima i nadalje postupati u smislu citiranog raspisa pošto je objašnjenje d njemu dato na zakonu osnovano. U členu 54 zakona o neposrednim pore-zima samoupravni prireži misu pome-nuti kao odbitna stavka.
Presuda Državnog saveta odnosi se samo na jedan konkretan slučaj i za poreske vlasti obavezno je samo za taj slučaj.
Pošto do primene odredaba čl. 54 i 55 dolazi samo onda kada se poreska ■osnovica tečevine utvrdjuje na osnovu bilansa i računa gubitka i dobitka — što su redki slučajevi — to je državni za-stupnici u svim eventualno nastalim sporovima po prednjem pitanju podno-siti žalbe reklamacionom odboru, od nosno tužba Upravnom sudu i Držav-nom savetu.
Odeljenje poreza držače prednje pitanje u evidenci ji i prilikom prvih izme- 1 na Zakona o neposrednim porezima iste J regulisati.«
Številka in datum razpisa ministrstva iz odloka finančne direkcije ni razvidna.
Pavšalizacija pridobnine za peke.
Na konkretno vprašanje je zbornica pojasnila, da imajo pravico na pavšali-zacijo samo oni obrtniki iz druge skupine št. 2b, katere je smatrati za male obrtnike. Ako peki prodajajo strankam kvas, po davčnih pojmih niso več mali obrtniki, ampak spadajo med obrtnike, ki prodajajo četudi le deloma, drugje izdelano blago. Taki peki pa spadajo v skupino 1. in plačajo 10% pridobnino.
Vsled tega bi ne bilo neumestno, ako bi peki izven Ljubljane in Maribora, v kolikor reflektirajo na pavšaliranje pridobnine, prodajo kvasa, ki jim gotovo veliko izdatnejše poviša davek nego znaša celoten dobiček pri tej prodaji, po možnosti opustili.
Tolmačenje pojma »dve konjski sili« v razpisu št. 22427/III ex 1937.
Z razpisom ministrstva financ z dne 1. aprila 1937 št. 22427/III so bile priznane gotove ugodnosti tudi onim malim obrtnikom, ki z ozirom na naravo svojega posla porabljajo stroje na pogon. Obrtnikom, ki porabljajo za pogon svojih strojev največ 1000 kilovatnih ur, se pod gotovimi pogoji predpiše pridobnina, ki ustreza pavšalu pridobnine. Pri teh ugodnostih se izenačujeta 2 konjski sili s 1000 kilovatnimi urami. To se pravi, da sme oni obrtnik, ki porablja v svojem obratu električno energijo, porabiti ne glede na konjske sile, s katerimi stroj razpolaga, največ 1000 kilovatnih ur, dočim pri onih, kateri porabljajo drugo pogonsko silo, na primer paro, vodo in slično, pridejo v poštev edino konjske sile, pri čemer pa je irelevantno, koliko teh konjskih sil se dejansko porabi. To razlikovanje stvarno oni upravičeno, vendar pa priznavamo, da je pri teh pogonskih silah registracija porabljene sile jako težka, če ne naravnost nemogoča.
Zato je pravilno, da se v tem pogledu navaja količina uporabljene sile le z največ 2 konjskima silama. Toda krivično je napram onim, ki pogonsko moč le sporadično porabljajo, celo leto morebiti komaj 1 mesec ali 2, da se enako obravnavajo, kakor oni, ki to moč trajno ali jako pogosto porabljajo, n. pr.
6—8 mesecev v letu. Zaradi tega se pojavljajo med našim obrtništvom predlogi, da se 2 konjski sili upoštevata v tem smislu, da so mišljene te sile v primeru, da jih dotični obrtnik stalno porablja. Za primer pa, da se porabljajo samo en del leta, se te primerno pomno-že, n. pr. mlin ali žaga, ki obratuje letino samo 6 mesecev, bi smela porabljati motorno pogonsko silo 4 HP ali diesel motor, ki obratuje samo 2 meseca v letu, bi smel imeti 12 HP, ne da bi lastnik izgubil v odst. II. razpisa br. 22427-III navedene ugodnosti.
Zbornica je upoštevaje te želje svojega obrtništva stavila ministrstvu financ konkretne predloge, da se uvodoma navedeni razpis v tem smislu dopolni.
Namestniki članov davčnih odborov
Na zahtevo posameznih gospodarskih organizacij, da se pozovejo namesto rednih članov davčnih odborov njihovi namestniki, ko se obravnava stroka, kateri pripada namestnik, je ministrstvo finatnc z odlokom z dne 8. II. 1937 br. 59893/III pojasnilo sledeče:
»Ni zadržka, da se na sejo davčnega odbora pozove namestnik, ako pripada isti stroki, kateri pripada tudi davčni zavezanec, za čigar obdavčenje gre, če redni član ne pripada tej stroki.«
Predsedniki pomočniških izpitnih komisij
Z razpisom z dne 28. VI. 1937, VIII. No. 4172/1, je kralj, banska uprava sklenila, da je imenovanje za predsednika ali njegovega namestnika pri komisiji za pomočniške izpite vezano na zakon. Mojstri, ki ne poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, torej ne morejo biti predsedniki odnosno njihovi namestniki pri teh komisijah.
Dimnikarski okoliš v srezu Dol. Lendava
ki je sedaj razdeljen v dva dela (Beltinci in Dol. Lendava) naj bi se po predlogu občin delil v tri dele. Zbornica je
soglasno z združenjem dimnikarjev stavila kralj, banski upravi predlog, da se sedanja razdelitev okoliša ne spreminja.
Zakaj se krošnjarstva ne more uspešno pobijati.
Na konkretno ovadbo zbornice, je uvedlo neko sresko načelstvo kazenski postopek proti osebi, ki je ponujala kruh po vaseh od hiše do hiše. Po izvršenem postopku je sresko načelstvo dotično osebo kaznovalo radi nedopustnega krošnjarjenja. Na ponovne pritožbe zbornice, da kaznovani ni prenehal s krošnjar j en jem in da se je v dotičnem kraju poleg njega pojavila še druga oseba, ki dnevno krošnjari s kruhom od vasi do vasi, je prejela zbornica od do-tičnega sreskega načelstva obvestilo, v katerem dosledno pravi: »Na dopis od 3. VI. 1937, No. 8738 se obveščate, da je uvedeno policijsko kazensko postopanje proti K. kot proti P. radi krošnjarjenja s kruhom. Ker pa upravna izvršba ostane običajno brezuspešna, zarubljenih predmetov nihče ne kupi, globe se ne plačajo — je treba izvršiti zaporne kazni. Tozadevni kredit pa do danes še ni nakazan in tako pač vse postopanje počiva. Vse to pa vzbudi vtis nedelavnosti policijskih oblastev odnosno pri kaznovanih osebah občutek, da se jim nič ne bo zgodilo, če vztrajajo pri sedanjem načinu razpečavanja kruha«.
Načrt novega zakona o nadzorstvu nad življenjskimi potrebščinami
Ker je zbornica zaznala, da se v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje pripravlja osnutek zakona o nadzorstvu nad življenjskimi potrebščinami, je prosila ministrstvo, naj se ji pošlje načrt v proučitev, da bo mogla pravočasno predložiti svoje mnenje, ker gre za vprašanja, ki prav živo intere-sirajo trgovino, obrt in industrijo. Na to je ministrstvo dne 2. t. m. odgovorilo zbornici, da je načrt pred ministrskim svetom in da ga bo poslalo zbornici, ko bo definitivno izdelan.
Prijave ustavitve obrata.
Obrtni zakon ne obvezuje trgovca ali obrtnika, da ob prijavi prestanka obrta vrne oblastvu pooblastilo ali dovolilo. Da se preprečijo morebitne zlorabe obrtnih pooblastil ali dovolil, ki ostanejo tudi po prestanku obrtovanja v rokah strank, je ministrstvo trgovine in industrije naročilo vsem banskim upravam, da mora stranka ob prijavi prestanka obrtovanja priložiti svoji prija-
vi	originalno obrtno pooblastilo ali dovolilo. Obrtna oblast, ki sprejme prijavo prenehanja obrtovanja na znanje, mora na obrtnem pooblastilu ali dovo-lilu zabeležiti pripombo, da je obrt prenehal in da je dotično obrtno pooblastilo ali dovolilo izgubilo vsako veljavo. Pooblastilo ali dovolilo s tako uradno pripombo se nato vrne stranki.
Razsvetljava v obrtnih delavnicah
Samo pri dobri razsvetljavi bo rokodelski izdelek res prvovrsten
Združenje elektrotehniških obrti za dravsko banovino v Ljubljani izdaja j svoje glasilo »Elektrotehniški Vest- j nik« v obliki revije, ki je ena naših i najvzornejše urejenih strokovnih publikacij. V zadnji številki je izšel članek o »Svetlobi kot pripomočku pri delu«, izpod peresa g. ing. S. Zajca- Radi njegove zanimive in za obrtnike važne vsebine priobčujemo kratek izvleček.
Kdor često prihaja v obrtne delavnice, bodisi po poslu ali v svrho ogleda, komaj polaga pažnjo na to, kako je preskrbljeno za umetno razsvetljavo delavnice kot celote ali po posameznih delovnih mest. Zal je v tem pogledu tudi obrtnik sam mnogokrat precej nepazljiv in to v svojo škodo. Preveč se osredotoči na to, da skrbi za dobro dnevno
pravilno usmerjeno svetlobo. O tem predmetu hočemo na kratko podati nekaj misli in smernic, katere naj bi zdramile mojstra obrtnika, da preusmeri svojo miselnost od nepravilne, prevelike štedljivosti pri razsvetljavi svojih delavnic in vsakega delovnega prostora. Marsikatero izboljšanje delavni-ške opreme v tehničnem pogledu prinese podjetniku izboljšanje uspeha in večji razmah. Toda raziskovanja kažejo, da se z izboljšanjem razsvetljave doseže često petdeset in več odstotno povečanje delazmožmosti človeka in s tem storitve delavnice. Premalo pažnje se polaga na to važno vprašanje umetne razsvetljave in često se obrtnik prej odloči za nabavo dragega stroja, ki ga
Prva slika kaže nezadostno in neprimerno razsvetljen delovni prostor. Bleščeča luč in velik del svetlobe, ki gre v izgubo, sta velika ovira pri delu. Na drugi sliki se vidi razliko dobre in pravilne razsvetljave delovnega prostora z vsestransko prestavljivo svetilko. Celotna svetlobna luč je naravnana na delovno mesto s pomočjo parabolično
ukrivljenega sojnika
luč, kar je do gotove meje naravno, saj urejuje svojo delavnico v glavnem po dnevu. Toda velika je razlika med dobro osvetljenim delovnim prostorom pri dnevni luči in slabo opremljeno umetno razsvetljavo delovnega prostora. Umetna luč je itak le nadomestilo za dnevno luč in kot taka naj bo čim boljša, ker nam podaljša normalni, naravni delovni čas. Dan današnji mirno lahko rečemo, da največ svojega dela opravljamo ob umetni luči, da bi brez iste ine bili v možnosti, da zadostimo zahtevam, ki nam jih stavi tempo življenja. Pomisliti moramo tudi, da vsako naše delo posredno vodi oko, bodisi da delamo ob stružnici, za mizarsko klopjo ali za risalno desko. To naporno delo očesa, pa lahko stalno in brez škode opravljamo samo tedaj, če imamo na razpolago dovolj in dobro ter
Najmoderneje urejena lekarna Dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika« Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specijalitet Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven na malo in veliko.
seveda rabi za dosego večjega uspeha, kakor za mnogo cenejšo smotrno in namenu ter svrhi ustrezajočo razsvetljavo svoje delavnice, kar bi mu prineslo mnogo večji uspeh.
Kakor je popolnoma naravno, da namestimo stroj ali delovno mizo, čim bliže oken, da se čim bolj približamo mestu, kjer je največ dnevne svetlobe, tako bi moralo biti samo po sebi umevno, da si oskrbimo za večerno ali nočno delo čim bolj smotrno luč in v tem pogledu sledimo napredku elektrotehnične industrije, ki nudi skoraj že vsakemu namenu ustrezno, najpravilnej-šo napravo. Zal pa je umetna razsvetljava delovnih mest še vedno zelo pomanjkljiva. Kar neverjetno je, da se le prečesto zadovoljimo s tem, da krat-ko-malo v delavnici obesimo nekaj žarnic in pri tem še zelo štedljivo, da bodo manjši stroški. Če se potem izkaže električna razsvetljava pomanjkljiva, pač zamenjamo žarnice z močnejšimi, ali pa kvečemu dodamo še kakšno sve-tiljko. S tem pa večinoma ni dosežena ustrezajoča razsvetljava niti v tehniškem in zelo pogosto tudi ne v gospodarskem pogledu. (Dalje prihodnjič.
Krojaška stroka
Mezdna gibanja
Z novo uredbo o minimalnih mezdah se je kot skoro v vseh strokah, pričelo mezdno gibanje tudi v krojaški obrti. Imeli smo več pogajanj glede sklepanja kolektivne pogodbe, toda kljub mnogim sestankom ni prišlo do končnega sklepa. V malokateri stroki je ta problem tako težko rešljiv in zamotan kakor v krojaški stroki. Za delojemalce se pogajajo delavske organizacije. Nimajo sicer organiziranih vseh pomočnikov, vendar imajo pravico do sklepanja kol. pogodb. Za delodajalce se pogajajo združenja, katera imajo po novi uredbi to pravico, če se jo žele poslužiti. Pokazale pa so se težkoče v tem, da so včlanjeni v istem združenju mojster na deželi kot naj večji obrat v mestu. Isto-taka pa je razlika v delu, cenah in zahtevah med temi člani. Razdelitev mojstrov v razrede pa je v današnjih razmerah skoraj nemogoča, ker vsak mojster sprejme poleg boljšega tudi slabše in cenejše delo. Razumljivo je, da se za vsako delo ne more enako računati in tudi ne nuditi pomočnikom enakovredna plačila. Pri eventuelni vpelja-
vi	enotne tarife v vsako delavnico pa bi nastale tudi težkoče v tem, da niso vsi pomočniki enako zmožni, spretni in uporabni, to predvsem zato, ker primanjkuje res dobrih pomočnikov. So to načelne stvari, katere je res težko rešiti v obojestransko zadovoljstvo. Nič manj kočljivo pa ni vprašanje urnih in kosovnih mezd, katere je treba spraviti v sklad z zahtevami pomočnikov in cenami, katere mojster lahko zahteva od svojih strank. Da to odgovarja vsem članom enega združenja, je res zelo težko in komplicirano vprašanje. Kakor nam je znano, so ravno radi teh težkoč nekatere firme v Ljubljani sklenile posebne tarifne pogodbe za svoje delavnice.
Kjer bodo združenja sklepala kolektivne pogodbe za vse svoje članstvo, kar je gotovo v interesu mojstrov samih, bo treba dosti dobre volje in obojestranske uvidevnosti.	I.	I.
Objava. Uprava Obrtnega-vestnika razglaša, da dosedanji naš uslužbenec g. Kralj Božo ni upravičen prejemati naročila ali denarna nakazila za naš račun.
v krojaški stroki Prvi kongres krojačic v Zagrebu
Sekcija ženskih krojačev in krojačic pri Udruženju obrtnikov v Zagrebu priredi 29. avgusta 1937 v Zagrebu v dvorani Obrtnega doma prvi kongres vseh ženskih krojačev in krojačic v državi. Ob tej priliki bo tudi modna revija (Wiener-Modelgesell-.-chaft). Na kongres bodo poslala tudi naša združenja svoje delegate. Ker bo v tem času Zagrebški velesejem, bo veljala polovična vožnja.
Razstave in prireditve
VI. Mariborski teden bo od 31. julija do
8.	avgusta kot važna gospodarska in kulturna revija severnega dela naše banovine. Razstava obsega sledeče panoge: industrijo, obrt, trgovino, kmetijstvo, fitopatološko razstavo, vinarstvo, umetnost, grafiko, tujski promet, akvaristično, kuncerejsko, golobarsko in razstavo malih živali. Modno revijo, mednarodni plesni turnir itd. Ob istem času se bodo vršile razne prireditve, koncerti in športne prireditve. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi tudi letos obrtno razstavo mojstrov, pomočnikov in vajencev v prostorih dekliške meščanske šole. Priporočamo obisk Mariborskega tedna.
Od 1. do 8. avguste bo odprta obrtniška razstava v št. Vidu pri Ljubljani. Obrtniki, obiščite in oglejte si krasne izielke šentviških mizarjev.
Tudi v Celju je v tem času razstava celjskih obrtnikov. Ko potujete mimo Celja ne pozabite ustaviti se na celjski obrtniški > razstavi!
V	Kamniku priredi Obrtniško društvo 15. avgusta veliko tombolo in vrtno veselico. Pričetek ob pol 3. pop. v ljudskem vrtu.
Najsiovejši gospodarski in stanovski vestnik
X 23. julija je umrl v Beogradu Nj. Sv. patriarh Varnava. Pokojni pravoslavni najvišji dušni pastir je bil prijatelj in najožji sodelavec naših kraljev Petra I. Osvoboditelja in Aleksandra I. Ujedinitelja.
X Podpisana je kolektivna pogodba v j pleskarski in soboslikarski stroki. Pogod-! bo, ki je stopila v veljavo 15. p. m. je pod-! pisalo 67 podjetij.
X IJmrl je v Londonu izumitelj Gugliel-mo Marconi V starosti 64 let. Njegov glavni izum brezžične telegrafije sloni na delnih izumih Nikole Tesle, prof. Popova,
Branleya in Hertla. Marconi je torej vse te izume le spretno izkoristil za brezžični prenos telegrafskih znakov.
X Svoječasno smo že poročali, da upravne oblasti premeščajo učitelje, ki so dovršili tečaje za poučevanje na obrtno-nada-ljevalnih šolah v take kraje, kjer teh šol ni. Kljub intervencijam naših obrtnih organizacij pri merodajnih činiteljih,, se razmere še niso izboljšale. V interesu naše splošne prosvete prosimo, da se te krivice popravijo.
X Pred narodno skupščino je bil sklenjen konkordat med Vatikanom in našo državo.
X Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v sredo 4. t. m. poučno ekskurzijo v premogovnik Trbovlje.
X Ob priliki kongresa gasilcev, ki se bo vršil meseca avgusta t. 1. v Zagrebu namerava gasilska zveza prirediti tudi razstavo vseh gasilskih priprav in aparatov kakor tudi vseh drugih sredstev, ki služijo v pomoč ob požarih ali drugih elementarnih nezgodah. Razstava bo deloma zgo-dovinka, kjer naj se pokažejo udeležencem kongresa gasilske priprave od najbolj primitivnih do najbolj modernih, obenem pa bo nudila razstava tudi domačim podjetjem možnost, da pokažejo svoje izdelke. Vse natančnejše podatke o razsta-
vi	je zahtevati pri naslovu: »Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije«, Beograd, Kralja Ferdinanda cesta 21-H.
X Skupščina je sprejela novi zadružni zakon. Odslej zadruge ne bodo smele opravljati nobenih posredniških poslov.
X Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sklicuje za 4. t. m. konferenco o voznem redu za bodočo sezono. Zveza je preko Zbornice podala svoje mišljenje glede izboljšanja voznega reda.
X Zveza je prejela povabilo, da se tekmovanja v friziranju, ki bo v oktobru t. 1. v Berlinu udeležita dva naša obrtnika frizerske stroke, ki bosta od meje dalje gosta nemške obrtniške zveze. Zveza bo sporazumno z združenjem v Ljubljani odposlala dva obrtnika.
X Zveza je na inicijativo Združenja krojačev v Mariboru pokrenila akcijo, da se trgovcem takoj prepove vsako prevzemanje naročil za obrtniško delo.
X Na mnoge prošnje, ki so prišle na naš naslov in deloma tudi na Zbornico v zadevi našega članka o »zamenjavi obrtnikov v druge države« sporočamo, da to akcijo organizira Zveza obrtnih društev v Ljubljani, na katero se je treba obrniti radi informacij. Prvotno je bilo mišljeno, da se že letos zamenja z Nemčijo do 10 obrtnikov; radi kratkega časa 'in raznih intervencij na merodajnih mestih bo prva
IVAN KRAVOS
MARIBOR Aleksandrova cesta 13
Krojači!
i nabavi vsakovrstnega blaga za moške leke, kakor tudi podloge in pribora, Vas do najbolj vestno in pri najugodnejših nah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
IGNACIJ MAJNIK
SPLOŠNO STROJ. KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ — BLEIWEISOVA ULICA ŠT. 29
Rač. pošt. hran. št. 16.061 — Telefon št. 79
PRVO PODJETJE
NA GORENJSKEM
napravo jeklenih
»movron
ZA NAPIi TVflMt
valjčnih zastorov
nudi specialno napravo valjčnih zastorov kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila
Izdeluje tudi ogrodja za sončne plahte, škarjasta omrežja, štedilnike, železna vrata, okna itd.
#
Izdelava prvovrstna! Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
JESENSKI LIPSKI SEJEM lq)7
OD 29. AVGUSTA
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog sajma Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
DO 2. SEPTEMBRA.
in častni zastopniki:
Ing. G. TONNIES — Ljubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 in JOS. BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97.
-	■	.v	;	■	.■
Sukna iz prvovrstnih angleških, čeških in domačih tovarn, za moške obleke in površnike nudi v veliki izbiri in po nizkih cenah
M. PŠENIČNIK
Celje
manufakturna in modna trgovina.
splošno
ključavničarstvo
Tvornica tehtnic
Celje
iiHinai
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam	g
iimmiB
mednarodna zamenjava obrtnikov izvedena šele v aprilu prihodnjega leta. Ob priliki bomo obširneje poročali.
X V zvezi z zavarovanjem za starost,
onemoglost in smrt delavstva, ki se bo pričelo izvajati 1. septembra 1.1. pravi »Delavsko zavarovanje«, da bo še mnogo pritožb zaradi te uredbe. Da pa bo tako kot je dejal praški župan Zenkl za čehoslova-ško, tudi pri nas kopnelo nasprotstvo proti zavarovanju v razmerju s številom starostnih rentnikov. Dalje pravi, da bo treba organizacijo zavarovanja izvesti posebno natančno, ker se bodo dajatve starostne in invalidne rente ravnale po višini plačanih predpisanih prispevkov. Zato je važno, da se organizacija te panoge izvede tako, da bo izključena vsaka zamenjava in pomota v imenu zavarovanca in vsaka napaka v prijavljenem zaslužku.
X V Ameriki je uveden poseben način strojenja kož pod značko »L-j-« (leather — plus). Na ta način ustrojena koža je nepremočljiva, gibčna in zelo trajna.
X V Ameriki skušajo uvesti na tržišče novi rastlinski ekstrakt, ki bi služil za vegetabilno in za kombinirano strojenje, brez ozira na kvaliteto kož. Baje bi na ta način bilo namakanje in barvanje nepotrebno. Ekstrakt bo prišel v promet v najrazličnejših nijansah.
Licitacije m dobave
Ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku dobavo rabljenega osebnega avtomobila. Dobavne pogoje dobijo interesentje pri ravnateljstvu mest. troš. urada, Kresija H. nad£tr., soba štev. 2 med uradnimi urami. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti pri navedenem ravnateljstvu do 10. avgusta 1937 do 11. ure dop.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno ofertno licitacijo v roku 14 dni za dobavo notranje opreme v prizidku Delavskega doma ob Bleiweisovi cesti, in to: železne postelje, posteljnino, perilo, odeje, leseno pohištvo in razne drobne predmete. Ponudbe je oddati do 9. t. m. 9. h dop.
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRŠI Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
ZAHAHKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajcva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.—
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB
PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 20-30 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Odg. urednik Rudoll Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani