Poštnina plačana T rotovlaL Leto XVIII., št. S Ljubljana, četrtek 7. januarja I937 Cena 1 Din upraviustvu. t-juoija.ua. iviiajijcva ulica o — leieroD št. 3122, 3123, i 3125. 312ti Lnseratiu jddeleK: L.juoijana, Selen-ourgova ai. ti — 1'ei. 34i>2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. II — J eleton št 2455 Puuružmca Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček za vodili: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ANGLIJA SE BOLJ IN BOLJ ODMIKA OD NEMČIJE Sodbe londonskih listov o mednarodnem položaju Nemčije — Simpatije za hitlerjevsko politiko se v angleški javnosti vedno bolj izgubljajo London, 6. januarja, b. Razvoj španske sfere obrača čedalje večjo pozornost angleške javnosti ua politiko Nemčije. Iz pisanja londonskega časopisja se da razbrati, da kažejo angleški krogi čedalje manj razumevanja za nemške politične in diplomatske akcije, od katerih zbujajo nekatere celo pravo nezaupanje. Dokazala je to že nedavna replika oficioznih »Times« na ponovno sistematično ogrevanje nemških kolonialnih zahtev. Španska afera predstavlja novo preizkušnjo za vse germanofilsko orientirano angleške kroge, ki Nemčiji čedalje bolj zamerjajo. da ne označi jasno svojega btališča v španski državljanski vojni in da se odteguje skupnim pogajanjem. Glede nemškega odgovora na nedavno francosko-angleško pobudo v zadevi španskih prostovoljcev se polašča informiranih krogov precejšen pesimizem, dasi se prav te dni pojavljajo nova ugibanja o verjetni vsebini tega odgovora. Pobudo za nova ugibanja so dali predvsem nedavni razgovori francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Ponceta z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Pariški dopisnik konservativnega »News Chrcvnicle« sporoča, kakor zatrjuje, iz zanesljivega vira da je Neurath pri tej priliki tako-le obrazložil nemško stališče glede Španije: 1. Nemčija je pripravljena popolnoma ustaviti nadaljnje pošiljanje prostovoljcev v Španijo, ako to store tudi vse druge države; ako p»a so druge države pripravljene opustiti vso dosedanjo propagando za madridsko vlado (po radiu, časopisju itd.), bi Nemčija bila pripravljena odpoklicati iz Španijp celo tiste svoje prostovoljce, ki se že nahajajo tam. 2. Nemčija ne more na noben način dopustiti. da bi prišlo do ustanovitve kakršnekoli sovjetske države in sovjetskega režima v Španiji. 3. Špansko vprašanje se mora reševati neodvisno od ostalih evropskih vprašanj, kakor je to Nemčija že ponovno poudarila, ker noče sprejeti rešitve španskega problema kot pogoj za rešitev ostalih visečih vprašanj, ki se tičejo drugih evropskih območij. 4. Nemčija s! hoče biti še pred začetkom kakršnihkoli pogajanj glede Španije na jasnem, kakšne ukrepe sta pripravljeni podvzeti Francija in Anglija za to, da preprečita formiranje sovjetskega režima na Iberskem polotoku. 5. Nemčija bi bila končno pripravljena sprijazniti se tudi s francosko-sovjetsko pogodbo, ako sprejme Francija nemško definicijo napadalca. Glede na splošni položaj Nemčije v Evropi ob prelomu starega in novega leta pa zaslužijo vso pozornost izvajanja diplomatskega urednika »Manchester Guardiana«, ki ima najboljše zveze b Foreign officeom. List piše med drugim: Splošni ev-opski položaj ni preveč ugoden za Nemčijo. Štiri leta hit-lerjevske zunanje politike puščajo Nemčijo skoro v enaki osamljenosti, v kakršni se je nahajala pred diktaturo. Pangermanska nevarnost obstoja še nadalje, navzlic španski državljanski vojni pa se že kaže nekakšno izboljšanje, dasi morda samo začasnega značaja, kaže se nekakšna utrditev miroljubnih sil. To izboljšanje so v glavnem povzročile naslednje okoliščine: 1. tesno sodelovanje Francije in Anglije; 2. nadaljnji obstoj Blu-move vlade, ki ji Hitlerjeva Nemčija ni prerokovala dolgega življenja, pričakujoč, da bo izbruhnila v Franciji revolucija; 3. po-jemanje hitlerjevskega vpliva v Angliji; 4. čedalje večja pomembnost britanske oborožene sile; 5 vzpostavitev normalnih odnošajev mfd Londonom in Rimom; 6. izrazito miroljubna in demokratična politika Roose- Manifestacije za Francijo v poljskem sejmu Beckov ekspoze o priliki razprave o najetju francoskega posojila za poljsko armado Varšava, 6. januarja, b. Poljski sejm, ki mu je bil predložen v odobritev zakon o najetju francoskega posojila za poljsko armado, je zasedal včeraj ves dan. Na seji je prišlo do velikih frankofilskih manifestacij, ki predstavljajo v zvezi z ekspozejem zunanjega ministra Becka dogodek prve vrste. Seji so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom Skladkowsklm na čelu. Tudi diplomatske lože so bile zasedene. Po poročilu poslanca Holynskega, ki je poudaril defenzivni značaj francoskega posojila, je povzel besedo zunanji minister Beck, ki je dejal med drugim: Določbe francoskega posojila so jasne. Mi vsi se veselimo zaradi sleherne nove piLške, ki jo dobe naši vojaki v roke. To ni v nobenem nasprotju z vestjo zunanjega ministra, ki se trudi za mir. Pred dobrim tednom sem že v senatu imel priliko govoriti o ugodnem razvoju naših odnošajev s Francijo. Danes bi vam želel nekaj povedati o obliki, v kateri je prišlo do ratifikacije našega posojila v Franciji. Gre tu za tako pomemben dogodek, da vas moram nanj še posebej opozoriti, ako ga hočemo prav vrednotiti. Leta 1921 je pokojni maršal Pilsudski našel v francoskem predsedniku Milleran. du, ministru Briandu in Barthouju državnike. ki so pokazali popolno razumevanje za sklenitev trajnega prijateljskega pakta med obema državama. Po letu 1921 je doživela Evropa vse polno prevar in iluzij. Pojavile so se tudi tendence, ki so hotele pridati naši pogodbi a Francijo smisel, ki ga ni imela. Prišle so nove preizkušnje. Tudi danes se nahajamo na prelomu dveh epoh, in sicer na prelomu med polomom mirovne organizacije Evrope in novim poizkusom organiziranja miru. Prav na tej prelomnici znova poudarjamo našo zvezo s Francijo, ki predstavlja višek razvoja poslednjih mesecev — od izmenjav misli med šefom francoskega generalnega štaba Uamelinom in maršalom Rydz-Smiglijena do naših obiskom v Parizu. Soglasno vrednotenje polj-»ko-francoske zvez? ni francoski in naši strani naj bo svetu trden do^az o obstoju našega medsebojnega prjateljst-va. Svoj ekspoze je minister Beck zaključi) z naslednjim poudarkom: Utegne nastati vprašanje. «aj nam bo prinesla bodočnost Zagotavljam vse gospode poslance, da vlada med poljsko in francosko vlado popolna soglasnost in edinost v ocenjevanju osnovnega načela, da mora naša zveza ostati trdna v vseh bodočih mednarodnih pogajanjih in razgovorih. Imel sem priliko da sem se o tem dodobra porazgc-voril s svojim francoskim kolegom, zunanjim ministrom Delbosom. Mislim tu v prvi vrsti na trenutno zastala pogajanja za-padnih velesil za sklenitev tako zvanega zapadnega pakta, ki naj bi nadomestil velta; 7. izredno in nepričakovano vztraja-nje Poljske na stališču popolne nevtralnosti; 8. uspehi vladnih miličnikov v obrambi Madrida; 9. poglobitev sodelovanja na črti Praga-Bukarešta; 10. izboljšanje odnošajev in večja prisrčnost na črti Beograd-Sofija; 11. rahlo nazadovanje političnega in gospodarskega vpliva Nemčije v Podunavju in na Balkanu; 12. stacionarno stanje nacističnega pokreta v Avstriji; 13. izboljšanje in poglobitev avstrijsko-italijanskih odnošajev ter istočasna ohladitev avstrijsko-nemškib odnošajev (gospodarska pogajanja so še vedno na mrtvi točki): 14. izboljšanje italijansko-jugoslovenskih odnošajev in 15. polom Hitlerjevega septemberskega apela Evropi na križarsko vojno proti komunizmu. in to celo na Finskem, torej v državi ki je germanofilska in protikomunistična že zaradi svoje geografske lege. Finska, vse skandinavske in baltiške države so izrecno odbile svoj vstop v protirusko fronto. Glede Španije je list mnenja, da se Nemčija ne bo spustila v nobeno pustolovščino širšega obsega, že zaradi tega ne, ker njena oborožitev ni še izvedena tako. da bi dopuščala tretjemu rajhu vojne avanture. Nemčija samo izigrava sedanji mednarodni položaj, toda prijateljev si po tej poti ne bo pridobila, ker ji kmalu nihče več ne bo mogel zaupati. Edenova poslanica Delbosu London, 6. januarja b. Zunanji minister Eden je včeraj naslovil na francoskega zu" nanjega ministra Delbosa poslanico naslednje vsebine; Zadovoljen sem, ker lahko ugotovim, da je bil sporazum med Italijo in Anglijo tako ugodno sprejet od francoske vlade, s katero je bila angleška vlada ves čas pogajanj v stikih. Prepričan sem. da bo ta sporazum doprinesel k ohranitvi miru v ti" steni delu Evrope, v katerem je Francija prav tako kakor Anglija i.ndereeirana- lokarnsiko pogodbo iz leta 1925. Trdno sem prepričan, da bo poljsko-francoska zveza ohranila svojo veljavo ln pokazala svojo vrednost tudi brez ozira na morebitna nova mednarodna pogajanja o sklenitvi novih paktov, obenem pa se Izkazala kot pravo sredstvo varnosti za obe dr. žavi ter s tem faktor splošne evropske stabilnosti. Beckov ekspoze je bil sprejet z velikim odobrav 4 ljem vseh poslancev. Vsi govorniki, ki so govorili za njim, so izražali svoje veliko veselje nad tem, da je prišlo do odobritve francosko-poljskega prijateljstva, ki mora tvoriti eno izmed bistvenih osnov poljske zunanje politike. Zakonski predlog o francoskem posojilu je bil nato soglasno sprejet. S španskih bojišč Francova ofenziva pri Madridu ni dosegla nobenih pomembnejših uspehov Madrid, 6. januarja, o. Madridsko vojaško poveljstvo je objavilo naslednje vojno poročilo: V odseku Guadarrame srno zavzeli važne nasprotne postojanke in odbili sovražnika. Zaplenili smo veliko število zabojev z municijo. Na madridskem bojišču je operacije pehote oviralo slabo vreme. Naše topništvo je z uspehom obstreljevalo sovražne čete v odseku Majadajonda in Las Rozasa. Na bojišču Guadajalare prodirajo naše čete dalje in so zavzele Renarez, kjer so zaplenile mnogo vojnega gradiva. Na astur-skem bojišču so naše čete zavzele ves Mo»nt Marango, ki obvladuje vse točke okrog Ovieda. Odbit letalski napad na Bilbao Včeraj popoldne ie 18 nacionalističnih letal napadlo Bilbao- Zmetala so na mesto večje število bomb. posamezne vojaške objekte pa 60 obstreljevala tudi s strojnicami. Z letališča se ie takoj dvignila eskadri'lja lovskih letal, ki je pregnala nasprotnike. Tri nacionalistična lovska letaka tipa Heinkel so bila sestreljena. posadke so se ubile. Iz nacionalističnega tabora Generalni stan generala Franca je objavil o položaju naslednje poročilo- Nacionalistična ofenziva se je dopoldne nadaljevala Hudi boji so bili pri Las Ro-zasu pred Amito in Časa Majo Izgube na vladni strani so mnogo hujše kakor so prvotno mislili Med Majadajondo in prvimi hišami v vasi Las Rozas so našteli nad 400 trupel Posebno hude so bile izgube sovražnika pri umiku G'avni stan nacionalističnih si' severne vojske smatra, da so v boje zadnjih dni posegli samo mednarodni bataljoni in da so imeli nad 2.000 mrtvih. Danes so opazili, da jc odpor teh bataljonov mnogo manjši kakor prej. Opoldne so bili krvavi boji v Val de Morillo. General Queipo dc Liano je po radiu demantiral, da so pri Bilbau sestrelili tri nacionalistična letala, pač pa je točno, da je padlo v sam Bilbao eno letalo. General je pristavil, da je današnji dan potekel malone na vseh bojiščih v miru razen v odseku Ronde v Andaluziji, kjer nacionalistične čete zopet prodirajo. Ruska sodba o položaju v Španiji Moskva, 6. januarja o. »Izvestja« 60 objavila dališj članek o borbah za Madrid. V njem pravijo, da so strateška oporišča, na katera se je Franco najbolj zanašal, popolnoma odpovedala. Z nacionalistične strani ie prišlo v zadnjih dveh mesecih, odkar se je španska državljanska vojna koncentrirala okrog Madrida, mnogo vojakov na republikansko 6tran. Poleg tega 6e je pojavil v Andaluziji. Estrainadur,- jn Galiciji, ki so pod oblastjo nacionalističnih generalov, močan kmečkj pokret, ki povzroča mnogo preglavic upornikom. Spričo tega so tudi iz Italije in Nemčije prav v zadnjem času pričeli pošM-a--ti vedno večje kontingente vojaštva v Španijo. V Španiji je sedaj 30 do 33.000 Nemcev in 8 do 15.000 Italijanov, če se upošteva, da šteje uporniška vojska 12o do 140 tisoč vojakov, se lahko reče, da je med njimi 30 do 4o odstotkov intervencionistov. Obisk Moscickega in Becka v Bukarešti Bukarešta, 6. januarja AA. Prezident poljske republike Moscicki bo v kratkem obiskal Bukarešto uradno. Spremlja] ga bo zunanji minister Beck. Dr. KroSta o položaju v srednji Evropi češkoslovaški zunanji minister o pomenu angleško-ita-lijanskega sporazuma za sodelovanje v srednji Evropi Praga, 6. januarja, k. Zunanji minister dr. Kamil Krof ta je snoči dal poročevalcu rimske agencije Štefani daljšo izjavo o politiJnem položaju v srednji Evropi in o italijansko-češkoslovaških odnošajih. Med drugim je izjavil: Imel sem že priliko poudariti, da je izzvala vest o sklenitvi italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma tudi na Češkoslovaškem veliko zadovoljstvo. V interesu češkoslovaške je sodelovanje tako z Italijo kakor z Anglijo. Jasno je, da bi izgubili prijateljstvo ene ali druge izmed obeh držav, če bi se ne uredili odnošaji med njima samima. Zagotovitev miru na Sredozemskem morju nam zbuja upanje, da je Italija pripravljena sedaj neposredno poseči tudi v srednjeevropske probleme tako, da bi se ustvarilo koristno gospodarsko in politično sodelovanje med njo in državam: Male antante. Takflia perspektiva se mi zdi z druge strani olajšana spričo znakov zboljšanja odnošajev med Budimpešto in Prago, če se bo to zboljšanje izkazalo za resnično, bo nedvomno občutno prispevalo k pomirjen ju duhov v Podunavju. V svojem govoru v poslanski zbornici sem že dejal, da smo čehoslovaiki z zadovoljstvom ugotovili, da Madžarska nima namena z enostranskimi dejanji nasilno odpraviti vojaških klavzul trianonske pogodbe. Zato upamo, da je madžarska vlada pripravljena sporazumeti se prej z nami tudi o kočljivem vprašanju š lakopravnosti v oboroževanju, in sem prepričan, da se bo našel način, ki bo zadostil vsem potrebam in ki bo po svojem obsegu in pomenu tak. da se ravnotežje v srednji Evropi ne bo omajalo. Jasno jc, da bo vse to mnogo odvisno od italijanske politike. Približanje Italije k Nemčiji bo olajšalo srednjeevropsko sodelovanje. Nihče si doslej ni usojal ločiti Italije ali Nemčije od njunih interesov v srednji Evropi. Zato tudi ni treba posebej opozoriti na to, da je podunavski načrt predse4 lika ministrskega sveta dr. Hodže postavil kot osnovo za katerekoli rešitev srednjeevropskega vprašanja italijansko in nemško sodelovanje. Odnošaji med Berlinom in Prago se razvijajo ugodno in je treba v bodoče pričakovati njihovo popolno ureditev. Jugo-slovensko-bolgarski pakt je velikega pomena za pacifikacijo Balkana. Ni izključeno, da bo sličen pakt sklenjen tudi med Bolgarijo in češkoslovaško. Med obema državama so se že v davni preteklosti razvili naravnost sijajni kulturni in gospodarski odnošaji, spričo katerih bi bil političen sporazum tem lažji. Prav tako smo zadovoljni z zbližan j ena, ki se pojavlja med Italijo in Jugoslavijo. Ta razvoj njunih odnošajev bo nedvomno mnogo pripomogel k zaželjenemu sodelovanju med državami rimskih protokolov in Male antante. O neposrednih odnošajih med Italijo in ČSR je dr. Krofta dejal: Prav gotovo bomo tudi mi ustanovili svoj konzulat v Adis Atebi. Ta sklep, ki ga bo moral ministrski svet čimprej sprejeti, smatramo za logično posledico dejanskih razmer. Hočemo pošteno priznati položaj, ki je sedaj že jasen vsem, na drugi strani pa hočemo ' tudi zaščititi svoje trgovinske interese v italijanski vzhodni Afriki. Italijansko-grški razgovori Atene, 6. januarja, k. Ministrski predsednik Metaxas je snoči sprejel italijanskega poslanika, s katerim je ime daljši razgovor. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi sta razpravljala o pogajanjh med Italijo in Grčijo ter obenem tudi s Turčijo in Jugoslavijo za ureditev njihovih sredozemskih odnošajev. Kakor znano, se imajo ta pogajanja vršiti na osnovi pravkar sklenjenega italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma. Listi posvečajo gentlemenskemu dogovoru med Italijo in Veliko Britanijo obširne članke in priznavajo njegov velik pomen. »Katimerini« smatra, da je pogodba velik mednaroden dogodek, ter bo koristila tudi drugim državam, čeprav niso neposredno udeležene. Angleško-italijanska pogodba je docela v skladu z grškimi željami. ^Proia« komentira odstavek pogodbe, ki govori o spoštovanju statusa quo na Sredozemskem morju, in pravi, da je živi jen -skega pomena za manjše države ob oba.-laJi Sredozemskega morja, torej tudi za Grčijo. španski protest v ženevi Valencijska vlada ugotavlja kršitev mednarodnega prava z ustavljanjem španskih ladij ženeva, 6. januarja. AA. Valencijska vlada je poslala tajništvu Društva narodov noto, v kateri protestira proti ustavljanju španskih ladij v španskih vodah in proti čimdalje pogostejšemu pošiljanju prostovoljcev k nacionalistom. Nota se ne sklicuje na noben član pakta Društva narodov in ne zahteva sklicanja sveta Društva narodov, marveč se omejuje na ugotovitve mednarodnega prava in protest proti ustavljanju španskih ladij v španskih vodah, španska vlada zahteva, naj tajništvo Društva narodov sporoči njeno noto vsem članicam Društva narodov. Nota valencijske vlade o aferi „Palos" London, 6. januarja, b. španski poslanik je včeraj izročil Foreign officeu noto valencijske vlade, ki pojasnjuje afero nemškega parnika »Palos«. Nota poudarja med drugim, da je bila ladja natovor-jena z veliko količino vojnega materiala, zlasti celuloze ter radiotelegrafskega in telefonskega materiala. Nato opozarja na zaplembo španskih parnikov »Sotonas, »Aragona« in »Marte Juquara« ter zaključuje: španska vlada smatra za potrebno opozoriti angleško vlado na navedena dejstva ter želi pristaviti, da utegne tak način postopanja nemške mornarice v teritorialnih španskih vodah izzvati resne zapletlja-je. Ako bodo ladje španske vlade slučajno zalotile nemško križarko še nadalje pri kakem podobnem početju, bodo enostavno prešle v napad, da preprečijo nedovoljeno vmešavanje nemške mornarice. Ker bi pa taka situacija pomenila nevarnost za nadaljnje izvajanje politike nevmeša-vanja v španske zadeve v smislu lokariziranja sedanjega spora, naproša angleško vlado, naj bi nanovo nastali položaj predložila v presojo londonskemu nadzornemu odboru, ki je poklican, da tako postopanje tujih držav v kali zatre. Nemčija nikakor ne misli popustili Berlin, 6. januarja, b. Uradna diplomatsko politična korespondenca zavzema danes stališče k ultimatlvni zahtevi vrhovnega poveljnika nemških pomorskih sil v španskih vodah in pripominja, da bo afera zaradi »Palosa« popolnoma likvidirana in razčiščena šele tedaj, ko bo nemškemu parniku vrnieno tudi vse zaplenjeno blago in bo izpuščen potnik, ki so ga španski miličniki pridržali. Na napačni poti je, kdor misli, da bo Nemčija čakala na mi- lost oblastnikov v Bilbau ali Valenciji. Odgovornim krogom je postavljen termin treh dni, tekom katerih se lahko odločijo, ali hočejo vzpostaviti normalne odno-šaje z Nemčijo na morju. Ako ne spoznajo, da je njih postopanje nepravilno, naj se ne čudijo, če se bodo nemške represa-lije nadaljevale. V pričakovanju nemškega odgovora Berlin, 6. januarja, b. V diplomatskih krogih so mnenja, da bo Nemčija vendarle pozitivno odgovorila na francosko-angle-ško ponudbo o popolni ustavitvi nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo ter o izvajanju poostrene kontrole Pričakuje se namreč, da bo pritisk vojaških krogov na Hitlerja odločilen, ker je znano, da je nemški generalni štab odločen nasprotnik kakršnekoli nemške vojne avanture zaradi Španije. Navzlic sedanji Francovi ofenzivi so namreč nemški vojaški krogi prepričani, da ni položaj španskih nacionalistov danes nikakor tako rožnat, kakor je bil tedaj, ko sla Italija in Nemčija priznali vlado v Burgosu. Odločilnega pomena za nemški pristanek na francosko-angleško ponudbo utegne biti tudi dejstvo, da se opaža v Parizu večja naklonjenost napram nemškim kolonialnim zahtevam, kar bi lahko Nemčija izkoristila zase, toda le pod pogojem, ako je njen odgovor zares pozitiven. Italijanski odgovor bo enak nemškemu Rim, 6. januarja, o. Službeno poročajo, da bo bržkone že danes zaključena redakcija italijanskega odgovora na francosko-angleško demaršo. Odgovor bo poslan francoski in angleški vladi po redni diplomatski poti, besedilo pa bo šele objavljeno, ko bodo o njem poučene vse prizadete vlade. Italijanski diplomatski krogi naglašajo,' da bo italijanski odgovor povsem identičen z nemškim odgovorom, ki bo že danes ali jutri odposlan v London in Pariz. Portugalski pridržki Pariz, G. januarja, o. Včeraj popoldne je prispel v zunanje ministrstvo portugalski odgovor na francosko-angleški predlog o prepovedi prostovoljcev za Španijo, iz Lizbone so prispele vesti, da je odgovor načelno sicer pozitiven, vsebuje pa toliko pridržkov, da francoska in angleška vlada portugalskim pogojem ne bosta mogli ustreči. Božič našega kralja Preživel ga bo v krogu svojih starostnih vrstnikov iz vse države — Svečan sprejem badnjaka Beograd, 6. januarja, a. Pravoslavni Sveti večer so na našem dvoru tudi letos obhajali z vso svečanostjo. Naš kraljevski dom jo od nekdaj spoštoval verske in narodne običaje. To spoštovanje je prehajalo od očetov na sinove skozi vse generacije. Blagopokoj-ni kralj Peter I. ga je izročil svojemu sinu kralju Zedmiteiju. ta pa svojemu prvorojencu Nj. Vel. kralju Petru II., ki je danes, popoldne sprejel božično drevesce, badnjak, od zastopnikov svoje vojske. Kmalu popoldne 30 se na Košutnjaku začeli zbirati oddelki vseh vrst beograjske gamizije. Oskrbeli so si drevesca in jih okrasili s trakovi, zastavami in jabolki. Najlepše drevo so izbrali za dvor in ga še posebno lepo okrasili. Zvrstili so se nato v sprevod, ki ga je otvoril oddelek konjenice in v katerem so korakale tudi močne čete beogiajskih Sokolov, štirje krasni belci so vozili voz z drevescem, namenjenim za Nj. Vel. kralja. Sprevod se je najprej napotil na Dedinje, kjer ga je počakal mladi kralj, obdan od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, kneginje Olge in drugih članov kraljevske rodbine. Kralj je sprejel badnjak in prisrčno pozdravil odposlanstvo vojske, ki mu ga je bilo prineslo. Pred kraljem in knezom namestnikom je nato defilirai ves sprevod, kar je trajalo več kakor pol ure. Ker se Nj. Vei. kraljica Marija mudi v inozemstvu, bo mladi kralj obhajal letošnje božične praznike v krogu svojih starostnih vrstnikov iz vseh krajev države. Na dvor je prišlo 30 dečkov kraljeve starosti, da bodo skupno z njim In v njegovi družbi preživeli praznike v iskreni tovarišiji in mladostnem veselju. Bolgarski metropolit blagoslavlja prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo Sofija, 6. januarja, AA. Sofijski nietropo-lit Štefan je poslal po agenciji A vali jugo-•lovenskemu Darodu ob pravoslavnih božičnih praznikih pozdrav, v katerem med drugim pravi: Ob novem letu proglašeni pakt o večnem prijateljstvu med Bolgari in Jugosioveni odpira pred nami vse možnosti za toli idealizirano bolgarsko-jugoslovensko bratstvo, ki ga bosta tudi obe cerkvi s polno ljubeznijo in vdanostjo pospeševali da bo postalo gotovo dejstvo in zgodovinska resnica. Kot priče velikega veselja, ki ga bolgarski narod čuti in preživlja zaradi prijetne vesti. ki je prišla iz ust obeh odgovornih vlad. globoko verujemo, da . '.sta radost preveva tudi vse jugoslovanske brate. Rodimo vredni tega veselja, da bo postalo duša in kri v naših medsebojnih stikih tako da bodo za vedno izginili znaki naših nedavnih razprtij in krvavih prepirov. P.olgarsko-jugosloven-§ko zbližanje je brez dvoma triumf betle-feemskeošilia ev v vrednosti 2.8 milijona dolarjev so že opravpene Nov italijanski minister Rim. *> lanuarja AA. C lan jtalianske aka demije Alberto de Štefani te imenovan za ministra brez |jor!fe!ja Degrelle v Italiji Parjz, 6 januarja A A. Vodia belgijskih raksistov Degrelle je potoval skoz* Pariz v Italijo. tvornici pohištva Beograd, 6. januarja o. Dopoldne -e nastal ve-l k požar v tovarni hišne opreme, kj je la^t Zadruge mizarskih obrtnikov. Požar se ie naglo razširil in uničil zelo mnogo op_e-ine. Gasilci so prihiteli pred tovarno s petimi avto anki. Pri gašenju je bjlo net gasil cev poškodovanih. Dva se borita s smrtjo Po hudem naporu ie gasilcem uspelo loka-lizirati požar. Rešil; eo pri^ičie stavbe jr, več okoliških poslopii. Nov spomenik kralju Aleksandru Banjaluka. 6. januarja, o. V prisotnosti zastopnikov oblasti, pravoslavne in muslimanske cerkve ter veiike množice ljudstva iz vse okolice so danes v Krupi na Vrba su pn Banjaluki odkrili spomenik blagopo-kojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Tatarescu pojde v Ankaro Ankara. 6. |anuaria o. I. i sli poročajo, da bo te dni prešel v Ankaro predsednik rumunske vlade Tatarescu. Po'i;,;čni krogi zatrjujejo. da se bodo ankarsk; razgovor, državnikov nanašali predvsem na ba&aneka vprašanja. Šahovski turnir v Hastingsu Hastings, 6. ianuana br. Senzacija kola je bila zmaga Aljehina nad Fineom. Aljehin ie igral vseskozi v slogu svetovnega mojstra in je po krasni igri premagal žilavega Američana, kj je doživel s tem svoj prvi poraz t s a turnirju Feigin ie porazil Koltanovskega. Kl.inkasep Thomasa, Wjnter pa Menčjikovo Partjia Vidmar—Tylor ;e bila remis. Slan je po 8. kolu: Aljehin 7 in pol. Fine 7- El.iskačes 4 in pol, Fe.;gin, Vjdmar 4, Ty-lor 3 in pol, VVinter 3, Koltanovski 2 in pol. Menčikova, Thomas 2. Beležke Pogajanja med dr. Mačkom in JRZ Včerajšnji »Obzor« poroča, da bo prvi oficiclni sestanek med zastopniki obeh strank sredi tega meseca. Do takrat sc bo predsednik vlade dr. Stojadinovič vrnil iz Švice v Jugoslavijo. A že sedaj se izvaja kontakt med obema partnerjema in sc pripravlja teren za pogajanja. Prva faza bo imela obliko neobveznih informativnih razgovorov. Ako bo povoljno uspela, se bodo začela oficielna pogajanja »Kakor pa smo že rekli, pravi dalje »Obzor«. se ne sme pričakovati, da bi se pogajanja razvijala hitro, ker so vprašanja, za katera gre, izredno važna in jih je treba vsestransko proučiti in temeljito rešiti, ako naj se doseže res stvaren in trajen sporazum.« V včerajšnji številki smo poročali, da prinaša beog-ajska »Pra\da« neke izjave dr. Mačka o pogajanjih z JRZ »Hrvatski dnevnik« pravi sedaj, da je dr. Maček sicer sprejel dopisnike beograjskih dnevnikov, da pa nobenemu ni dal nikake izjave. Kar je poročevalec »Pravde« napisal, je posnel samo iz zasebnega razgovora, ki ga pa ni reproduciral točno m popolno. V katerem oziru so besede dr. Mačka v »Pravdi« netočno natisnjene, »Hrvatski dnevnik« ne pove. Politična večerja v Kupincu »Hrvatski dnevnik« poroča, da so v ponedeljek popoldne posetiii dr. Mačka, ki se mudi v Kupincu, njegovi ožji sodelavci, med njimi poslanca dr. Žiga Scholl in dr. Josip Reberski. Ostali so pri dr. Mačku do večera in skupno z njim večerjali. Duševno suženjstvo tujim idejam Pod tem naslovom ie napisal dr Maček za včerajšnji »Hrvatski dnevnik« uvodnik. v katerem pravi, da del hrvatskega meščanstva in inteligence še vedno nc razume hrvatskega pokreta in da so mu bližje druge, magari tudi tuje ideje od ideje tega pokreta Dr Maček vidi v tem ostanke iz dobe političnega suženjstva- ko ic zlasti kmet bil v javnem življenju brezpravna raja Vrh tega se v njih pozna odsev tujih razmer ki še tud; sedaj na naše življenje močno vplivajo Borba med kapitalizmom in marksističnim socializmom je morda ponekod potrebna 'n upravičena, na Hrvatskem in v drugiu pokrajinah, ki so ostale pretežno kmečke, pa je nepotrebna. Izogniti se moramo kolcs)u neusmiljene kapitalistične mašine pa se Komo s tem osvobodili tudi njenega deteta marksističnega socializma. Na žalost ie kapitalizem pri nas ne samo ekonomsko marveč duševno zasužnjil del meščanstva 'n inteligence ki sta sama daleč od kapitalizma, a mu služita kot orodje dokler se ne izčrpata Zaradi tega je na drug' strani tudi lepo število inteligentov. ki jih je občutek za socialno pravico vrgel v vrste socialističnega marksizma. Ne ti ne oni pa ne vidijo, da so izgubili vsako zvezo s svojim ljudstvom, ki je enako daleč od kapitalizma in marksizma. Dr. Maček poziva na koncu hrvatsko inteligenco, naj se osvobodi duševnega suženjstva tujim idejam, zlasli tudi idejam fašizma in socializma, in naj stremi za duševnim edinstvom s hrvatskim kmečkim I narodom. Politično mrtvilo v Beogradu Zaradi božičnih praznikov je nastopilo v Beogradu popolno mrtvilo nc le za poslovno, marveč tudi za politično življenje. Dnevniki do nedelje ne izhajajo in ves ta čas so zaprti tudi vsi uradni lokali. Vsi ministri, ki niso doma v Beogradu, so odpotovali na svoje domove, enako tudi narodni poslanci in senatorji. Konferenca vojvodinskih Madžarov V Petrovgradu, bivšem Velikem Bečke-reku, je bila v ponedeljek v ramošnjem hotelu »Central« konferenca vodilnih članov bivše madžarske stranke. Predsedoval je dr. lmre Varadv. kot opazovalec pa ie bil prisoten tudi predsednik petrovgrajske organizacije JRZ Vlada Živkovič. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo člani bivše madžarske stranke pri morebitnih mestnih volitvah podprli liste JRZ. Dr. Varadv je ta sklep utemeljil v daljštm govoru. v katerem je pojasnil, zakaj morajo vojvodinski Madžari podpirati viado dr. Stojadinoviča in zakaj niso mogli poprej podpirati Zivkovičevega režima. Srečna vrbaska banovina Kakor poročajo listi, bodo v vrbaski banovini še letos začeli graditi pet novih bolnic. Dve se bosta zgradili iz sredstev rednega banovinskega proračuna, ostale tri pa iz prihrankov, ki so bili doseženi v letošnjem proračunskem letu. Notarska zbornica v Zagrebu Beograd, 6. januarja o. Minister pravde je na podlagi zakona o notarjih e posebno uredbo ustanovil notarsko zbornico na [»odročiu apeiaci.;skega sodišča v Zagrebu. Franc Hausmann na mrtvaškem odru Slatina Radenci 6. januarja. Komaj se je zaprl grob po tragično preminulem višjem kontrolorju Vavpotiču, že je posegla smrt po drugi kremeniti korenini. Na svojem posestvu, kjer je živel kot vpokojenec, je danes, zadet od možganske kapi. preminul širom Slovenije znani trgovec Franc Hausmann. Zlasti zdraviliški gostje ga bodo ohranili v dobrem spominu spričo njegovega vedrega značaja in humorja. Kljub 73 letom je bil še včeraj za pogrebom na Kapeli. V pretekli noči mu je nenadoma postalo slabo. Svoji življenjski družici "se je še malo potožil in že ga ni bilo več med živimi. Pogreb bo v petek ob 10. na Kapeli. Mnogo zaslug si je pokojnik pridobil za povzdigo Slatine-Radencev. Po njegovem prizadevanju se je ustanovila zadružna elektrarna. Mnogo si je prizadeval tudi za ljudsko pevsko kulturo Nai mu bo lahka prleška zemlja. Njegovi življenski družici naše iskreno sožalje! Sever stopa Iz rezerve Finski in švedski zunanji minister bosta posedla Moskvo — Nova doba skandinavske politike Pariz, 6. januarja, b. Pariški oficiozni »Tempsc doznava iz zanesljivega vira, da se potrjujeta napovedana obiska finskega zunanjega ministra dr. Holstija in švedskega zunanjega ministra Sandlerja v Moskvi. Finski list 5. HufvudstadbladeU napoveduje da bo do obiska dr. Holstija v sovjetski prestolnici prišlo že v tem mesecu, dasi finska uradna agencija, ki je obisk sama že napovedala, datuma še ne objavlja. Pariški oficiozni organ dodaja k tem vestem naslednji komentar: Vest o teh potovanjih zasluži izredno pozornost, kajti oba obiska utegneta odločilno vplivati na razvoj rusko-skandinavskih odnošajev. Prav do najnovejšega časa 90 želele skandinavske države ostati osamljene in se izogniti slehernemu preveč poudarjenemu zbližanju z baltskimi državami, še posebej pa s Sovjetsko unijo. Finska sama- ki se je vedno bolj naslanjala na skandinavski blok. dasi se njen geopolitični položaj bistveno razlikuje od ostalih dveh skandinavskih držav, je zasledovala v svoji zunanji politiki v glavnem vendar- le linijo skandinavskih držav. Ko pn je zasedel zunanje ministrstvo dr. Holsti, so se od vseh strani pojavljali glasovi, naj bi ae Finslia naslonila tudi na baltiške države, in to ne samo v ekonomskem in kulturnem, temveč tudi političnem pogledu. Položaj skandinavskih držav, posebno Finske ter njih varnost sta v pretežni meri odvisna od splošnega položaja na evropskem vzhodu, kjer je Sovjetska unija nedvomno zelo važen faktor, ki — bodisi zaradi sodelovanja z DN, bodisi zaradi korektnih odnošajev s svojimi sosedi — zasluži vso pozornost tudi z vidika kolektivne varnosti. Dr. Holsti bo s svojim oseb-•gim stikom z odgovornimi sovjetskimi J^jTOgi got,ovo poskušal najti osnove za mogočo zvezo obeh držav. S tega vidika pozdravljajo z velikim zadovoljstvom obisk dr. Holstija in Sandlerja tudi v vseh baltiških državah Napoved Sandlerjevei a potova-I nja v Moskvo še posebej dokazuje, da želi j tudi Švedska sodelovati pri organizaciji ; miru na obeh obalah Baltskega morja. G os p Y O Naša turistična bilanca Letni dohodki od turizma se približujejo eni milijardi dinarjev Trgovinsko ministrstvo je sestavilo podatke o dohodkih našega turizma obenem 7. bilanco našega tujskega prometa z inozemstvom. Podatki se nanašajo na loto 1935.. vendar so navzlic zakasnitvi zelo zanimivi. V zadnjih letih je število turistov v naši državi naglo naraščalo, kar nam izpričujejo naslednje značilne številke: število turistov domačih inozemskih 1930 295.512 256.147 1931 339.236 209.797 1932 354.999 147.356 1933 667.792 216.654 1934 711.421 234.959 1935 /07.514 242.211 Število domačih turistov se je tudi v letih krize stalno dvigalo, medtem ko je število inozemskih turistov zaradi valutnih in drugih težkoč pa^k> v letu 1932. na 147-003, potem pa se je zopet začelo stalno dvigati. tako da smo v letu 1935. d c segli zopet 242.000 inozemskih turistov. Število nečnin domačih in inozemskih turistov se je dvignilo od 2,831.000 v lelu 1932 na 5,117-000 v letu 1035. V zvezi z naraščanjem števila turistov s>e je seveda tudi znatno povečal dogodek našega gospodarstva od turizma, ki kaže v letu 1935 v primeri r letom 1932. naslednje izpremembe (v milijonih Din,): 193?. 1935. gostinstva od dom. tur. 276.3 510.1 od inoz. tur. 216.0 317.0 V letu 1935. je imelo naše gospodarstvo od turizma 827 milijonov Din dohodkov. V preteklem letu se je število turistov še znatno povečalo in je verjetno, da se je dohodek našega gospodarstva od turizma v tem lelu približal že 1 milijardi. Točnejši podatki o tem pa seveda še niso izračunani. Nič manj zanimive niso številke o tem. kakšne dohodke so imele posamezne naše gospodarske panoge od turizma v zadnjih letih. Največ dohodkov imajo od turizma poleg prometnih ustanov gostinska podjetja. Od leta 1932 sa se dohodki gostinskih podjetij in železnic povečali takole (v milijonih Din): d ohodki železnic 1032. 312.9 99.5 1935. 469.1 163.4 Poleg tega je omeniti paroplovne družbe, ki so imele leta 1935. od turizma 38.2 milijona Din dohodkov (lota 1932. 36.9), ostala prometna podjetja 19-7 milijona Din (11.2) in trgovinska, obrtna in industrijska podjetja 136.9 milijona Din (32.4). Od turizma ima seveda prav znatne dohodke tudi naša državna b'agajna v obliki taks, carin, trošarin. poštnih, telegrafskih in telefonskih dohodkov ter monopolskih dohodkov, pa tudi naša samoupravna telesa v obliki take na tujce, ki so leta 1935 znašale 12.4 milijona Din. Tujsko prometna bilanca z inozemstvom Naraščanje dotoka inozemskih tur»ttw postaja tudi za našo plačilno bilanco z inozemstvom važen faktor. Trgovinsko ministrstvo objavlja v tej zvezi tudi podatke o izdatkih naših turistov v inozemstvu in jih primerja z dohodki našega gospodarstva od inozemskih turistov. Razmerje med temi dohodki in izdatki je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih Din): dohodki od izdatki na^ih ea-Mo inoz. tur. tur. v inoz. 1983. 273.6 150.8 + 122.8 1934 309.1 141.8 + 167-3 1935. 317.1 152.3 + 164.8 V letu 1935. so bili naši dohodki od inozemskih turistov za 164.8 milijona Din večji, nego izdatki naših turistov v inozemstvu. Za zadnja tri leta pa znaša ta presežek dohodkov inozemskih turistov 455 milijonov Tudi število naših turistov, ki gredo v inozemstvo, je mnogo manjše nego število inozemskih turistov, ki prihajajo k nam. Tako je leta 1935 Šlo v inozemstvo 82.398 naših turistov, medtem ko je iz inozemstva prišlo k nam 242.214 turistov. Iz inozemstva je prišlo k nam skoiaj trikrat toliko turistov nego je šlo naših turistov v inozemstvo. Ker pa inozemski turisti pri nas cene-je bivajo nego naši v inozemstvu je razmerje glede izdatkov za nas manj povoljno, tako da potrošijo naši turisti v inozemstvu polovico enega zneska, ki ga prinesejo k nam inozemski turistu Luški promet Sušaka in Reke Po najnovejših podatkih je znašal v preteklem letu blagovni promet v sušaški lu-ki 514.313 ton nasproti 566.122 tonam v letu 1935 in 420.000 tonam v najslabšem letu 1932.. medtem ko je znašal rekordni promet v letu 1930. 728.000 ton. Zmanjšanje prometa v lanskem letu je posledica zastoja prometa z Italije zaradi sankcij. Od skupnega lanskega prometa odpade na promet z inozemstvom 456.747 ton, na promet s tuzemstvom pa 57.566 ton. Zanimiva je primerjava z razvojem prometa v reški luki. Kakor znano je Reka izgubila, ko je bila priključena Italiji, znaten del svojega gospodarskega zaledja. Poleg tega pa občuti hudo konkurenco pri-viligiranih italijansluh luk Genove, Trsta in Benetk. Zaradi tega je promet v reški luki tudi v zadnjih letih nadalje nazadoval., Po italijanski uradni statistiki je znašal blagovni promet reške luke leta 1913. še 2.097.000 ton, leta 1925. samo 680.000 ton, predlanskim 571.507 ton, lani pa le še , 493.000 ton. Navzlic zmanjšanju nasproti | prejSnjemu letu je bil lani blagovni promet j sušaške luke večji nego blagovni promet reške luke. Gospodarske vesti = Lnifikacija naših zunanjih posojil. V dunajskem privatnem prometu se je zadnje dni znatno dvignil tečaj naših Blairo-vih posojil. To okrepitev spravljajo v zvezo z vestmi iz Beograda, po katerih namerava naša država spomladi (morda v aprilu ali maju) izdati unifikacijsko posojilo, z namenom da pretvori inozemska posojila v novo posojilo z enotnimi pogoji. V tej zvezi naj bi dobili inozemski lastnik naših obveznic neke ugodnosti. = Veliko zanimanje Nemfije za naš frni bor. V zadnjih mesecih je Nemčija v Bosni in Srbijj pokupila vse zaloge črnega bora. Nemčija kupuje ta borov les namesto ameriškega niteh-pne Wh ki ga ne more kupi ti brez deviz in ie todi mnogo dražji. Naš črni bor lahko dobro nadomesti ameriški p?tch-pine, ker vsebuje dovolj smole in ee da dobro konservirati. Potreben pa je nem-[ ški ladjedeleki m vojni industriji. Zaradi ve- likih nemških nakupov se ie cena našemu črnemu boru znatno dvignila. V sarajevski šumokj direkciji je biia te dni za črni bor dosežena prj Licitaciji cena 171 Din za kub. meter, dočim se je še lani cena gibala med 50 do 70 Din. —. Ogromno povečanje svetovnih izdatkov za oboroževanje. Berlinski institut za proučevanje konjunkture je sestavil zanimivo statistiko o svetovnih izdatkih za oboroževanje, iz katerega sledi, da so leta 1913. porabili na vsem svetu za oboroževanje 10 milijard mark, leta 1928. 15 do 16 milijard in lani 30 — 35 milijard. Medtem ko so leta 1913 in v letih 1925 do 1929. znašali izdatki za oboroževanje le svetovne čiste industrijske produkcije, je lani ta delež narasel na 11%. Delež izdatkov za oboroževanje v okviru narodnih dohodkov pa se je v primeru z letom 1928. več nego podvojil. = Znižanje diskonta v Grčiji in Albaniji. Grška banka je te dni znižala diskon-tno mero od 7 na 6%. albanska Narodna banka pa od 7.5 na 6.5%. = Zvišanje pomorskih prevoznin. Iz Splita poročajo, da so paroplovne družbe nameravale s 1. januarjem povišati tarife za prevoz blaga za 10%. Glede na proteste izvoznikov, pa se bo izvedlo povišanje le za 5%. w!agovna tržišča B0MBA2 + Llverpool, 5. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 6.77 (prejšnji dan 6.77), za maj 6.77 (6.77), za dec. 6.42 (6.43). -f- New York, 5. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za jan. 12.33 (12.35), za maj 12.19 (12.18). Vremenska napoved Zemun&ka vremenska napoved: Oblačnost se bo povečala, nekoliko jasno v vzhodnih krajih ln na jugu države, pone-nekod, zlasti v zapadni polovici dež. Na jugu se bo temperatura dvign;la, v severni polovici pa bo brez posebnih Lzpre-memb. Uomaee vesti „Vsega so krivi marksisti" Pod tem naslovom pcroia »Delavska politika« iz ljubljanske okoliške občine D.M. v Polju: »Neko soocto v decembru so neznani zlikovci skušali vlomiti v tukajšnje žup-nišče. K sreči pa so v župnišču čuli nepovabljene goste in jih odpodili. Vsak pošten člcvek obsoja takšne stvari. Tem bolj pa moramo obsojati tiste, ki hočejo vsako tatvino, vsak požar ali karkoli se dcgodi v naši fari, naprtiti »marksistom«. Go. spod župnik so namreč v nedeljo po po-skušenem vlc-mu grmeli s pi ^ ice: »Le povejte gospodom marksistom, aa nimam denarja in da naj nikar ne mislijo, da se bodo postavljali s cerkvenim denarjem!« črujte, g. župnik: Zavedni marksisti so najbrž bc-lj pošteni, kakor ne vem kakšen svetchiinec ... Vzemite na (znanje, pre-častiti, da bo tudi nam marksistom kmalu dovolj, da bi vedno služili kot tarča za tako neokusne izpade«. * Angleški kralj je pisal poslovodji zeni-škega hotela- Redko čast ie doživel zagrebški rojak Joco karavla, ki je poslovodja neke ga hotela v Zenici. DobiJ ie pismo od angleškega vladarja. Karavla je bil pri poroki pokojnega kral a Aleksandra strežni na na" šem dvoru in prj pojedini ;e slregel vojvodi od Vorka, sedanjemu angleškemu kralju. Vo/voda se je s silrežajeni razgovarja.1 in pogovor je nanesel na ptičjerejo. Karavla ie namreč član zagrebškega ptičjerejskega društva m vojvoda se ie takrat zeio zanimal za neke vrste ptic v naših krajih. Meseca novembra je Karavla v imenu zagrebškega ptičjerejskega društva vo j veni i pisal in zdai, ko je bivši vojvoda že angleški kraij, je prejel od njega ljubezniv odgovor. * Organizacija visoke muslimanske teološke šoie. Sarajevska muslimanska teološka akademija, največji muslimanski učni zavod v Jugoslaviji, bo v kratkem dobila svoj statut. Po tem statutu bo urejen program jx>uka v tej soli kakor tucli vsa osca-la vprašanja. Novi visoki šoli bosta pride-Ijena profesorja orientaiista dr. Mehmed Begovic in dr. Fehim Barjaktarevič z beograjskega vseučilišča, pri katerem bodo potem ukinili katedro za šeriatsko pravo m za orientalistiko. * Filatelistična razstava v Varaždinu. Varaždinski filatelisti bodo ob sodelovanju filatelistov iz raznih drugih krajev priredili filatelistično razstavo, ki bo otvor-jeria 17. t. m. v varaždinska gledališki dvorani. Odbor filatelističnega društva v Varaždinu je izvršil že vse priprave za razstavo. * Tujskoprometni kraji. Na notico v »Jutru« z dne 24. decembra nam pišejo, da spada med klimatičnozdraviliške in tujsko-prometne kraje tudi Sv. Lovrenc na Pohorju, ki je bil v omenjenem seznamu izpuščen. » Zvišanje prejemkov staroupoKojencev sarajevske bratovske s klad niče. Upravni odbor glavne bratovske s*kladnice v Sarajevu je na svoji zadnji seji sprejel sklep o zvišanju draginjskih doklad na temeljne pokojnine staroupokoiencev, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1925. ■s- Nova letala naše civilne aviacije. Aeroput bo izpopolnil svoj park v Ameriki in Evropi z znanimi letali Lochoud Elektra s francoskimi stroji Goudron Renault. V jeseni je že v Franciji nabavil potniško letalo te znamke in je bila to prva nabava v zvezi z reorganizacijo našega lete&nega parka. Po reorganizaciji parka bo gotovo spet uvedena zračna zveza Zagreba z Dunajem, kakor tudi zveza z Dalmacijo. Ti dve zračni zvezi sta na vsak način rentabilni in ni govora samo o vprašanju prestiža* kakor je to n. pr. pri zračni zvezi Zemuna s Skopijem in Bitoljem, * Pet novih bolnišnic v Bo^ni. Prijavljajo bc načrtj za graditev treh velikih bolnišnic v Grahovu, Glamoču in Bosanskem Petroveu. Približni proračun za gradbo teh treh bolnišnic znaša 6 milijonov. Ce bodo gmotna sredstva dopuščala, bodo poleg treh veiikih bolnišnic zgradili še dve manjši bolnišnici do konca letošnjega leta. Precej gmotnih sr?dstev bodo dali prihranki v banovlnskem proračunu. * Promet na naših rekah. Iz Madžarske nosi reka Tisa velike plošče ledu in je zaradi tega promet pri Stari Kaniži in Sen-ti močno oviran. Največje težave imajo mali parniki pri prehodu preko reke. Du-nav se močno znižuje in je pri Futogu p*o-met zaradi nizkega vodovja skoraj nemogoč. Večjim ladjam preti nevarnost, da bi nasedle na pečinah. Pii Novem Sadu pa se promet še razvija normalno. * Prepoved nočnega dela v pekarnah v Beogradu je bila uveljavljena 1. t. m. Pripravljalna dela se ne smejo vršiti pred 24. uro, redno delo pa ne pred 3 uro zjutraj. Za prestopke je določena kazen od 500 do 5.000 Din, v ponovnem primeru kršitve odredbe pa zapor od enega do treh mesecev. Prepoved nočnega dela v pekarnah je hudo razburila mojstre, ki napovedujejo, da bodo v pekarnah preko določenega časa delali sami. Pomočniki so na to nakano opozorili delavsko zbornico in inšpekcijo dela. * Milijarde za alkohol. V Sarajevu so otvo-riij protialkoholno ambulanco, kjer bodo alkoholike zastonj zdraviili po najnovejši metodi z injekcijami. Pobudo za ustanovitev am-bulance je dala organizacija »Narodna obno" vat i,n njen predsednik MrLlenko Vidov i č je pri otvoritvi ambulance z daljšim govorom orisal pogubne posledice in ogromno gmotno škodo alkoholizma v naši državi. Po njegovih trditvah se popije v naši državi na leto pol milijarde litrov alkoholnih pijač. To predstav lia v denarju okrog 6 milijard in če se k temu prištejejo še izgube, povzročene od dege-neracije in nesposobnosti za delo. lahko rečemo, da znaša gmotna škoda na leto najmanj 12 milijard. * Strašna smrt pristaniškega delavca. V kanalu blizu Staresa Bečeja je na nekem šlepu živ zgorel delavec Aleksander Roža. Ko je kuril, ie zlil na žerjavico nekaj petroleja iz 10 lrtrake kante. Plamen pa je zajel ves petrolej in kmalu je bil tudi nesrečni delavec v ojniu. Vo so prihiteli na pomoč tovariši, je bilo že prepozno. * Velik kramarski sejem v Guštanju bo na dan sv. Antona v nedeljo 17. t. m. Pri ozeblinah - »OBLAKOVO KA-OLČNO MAZILO«. Iz Ljubljane u— Mir za Tri kralje. Stara slovenska navada je, da se božični prazniki obhajajo s tremi vrhunci, s tremi svetimi večeri: na dan pred Božičem samim, na Silvestro-vo, ob prestopu iz starega v novo leto, in na dan pred praznikom Treh kraljev. Letos smo Tri kralje prebili v Ljubljani na izredno skromen, tih način. V torek zvečer je po hišah še enkrat zadišalo kadilo, še enkrat so se prižgala božična drevesca, včerajšnji dan pa je bil samo še eden izmed praznikov, kakršnih bo tudi v tem letu kakor lani blizu sto. Na policiji, reševalni postaji in v bolnišnici so bili skorajda brez prometa. Le mali sveti trije kralji, ki v dobi gospodarske krize vsako leto praznujejo god svojih slavnih patronov z beračenjem od kljuke do kljuke, so se še enkrat razživeli, potem pa se bodo spet obrnili v svoj kot, da na tihem pričakajo novega božiča. Plesna vaja SAT petek 8. I. — Trgovski dom. u— Novi grobo*i. Na Vidovdanski cesti 9 je umrl po daljnem trpljenju g. Aleš Strniša. K večnemu |x>č.hku ga "bodo spremili jutri ob 14. - - V Ijublianskj bolnišnici je umrla gospa Marija Knapičeva, dolgoletna raz-našalka »Juira«. Pogreb bo danes ob 14. izpred bolniške mrtvašnice. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie-' u~ Predavanje ZKD v SiSki. Sokolsko društvo Ljubljana—šiška pr.redi jutri v petek S. t. m. ob 20. uri v svojem domu predavanje »Razvoj gledališča«. Predaval bo predavatelj ZKD g. šest Osip. u— Zanimalo vas bo, da pripravljajo v drami Hodgeovo igro »Dež in vihar«, ki obravnava študentovskoj življenje in ljubezen. Goli se v univerzitetnem mestu na Škotskem. V igri so zaposleni: dame: Nablocka, Severjeva in Levarjeva, od gg.: Jan, Debevec. Sancm, Potokar, Drenovcev. Delo režira Ciril Debevec. Da bo prihodnja operna premiera iHovan-ščina« v sledeči zasedbi: Ivan Hovanski Primožič, Andrej Franci, Goličin Marčec, čak loviti Janko, Davi tej Betetto, Marta Golobova, pisar Banovec, Ema Ribičeva, Varzonijev Kolacio. Opero je zrežiral Ciril Debevec. Muzikalno vodstvo je v r">-kah ravnatelja Poliča. Da bo prihodnja opereta zopet Beneševo delo, ki uživa kot komponist prav posebno priljubljenost pri naši publiki. Tokrat se dejanje ne godi na deželi, temveč v mondenskem okviru. Gla\n.o vlogo ima mlado navihano dekle, po kateri se imenuje opereta »Navihanka«. Glavno partijo navihanke poje kot gost. ga. Marica Brumen-Lubejeva. Kot zanimivost pri tej predstavi omenjamo, da sodeluje v njej tudi dramska članica ga. Nablocka v vlogi originalne bogataševe žene ge. Webstrove. Njenega moža igra g. Zupan, njuno hči Bessie ga. Poličeva, grofa Morettija bo igral g. Goloviai, Fre-da Gorski, Andyja p.^ček, Jeanjouja San-cin, iiarringtana Burger, Akslona Simon-čič, Chathavino Japljeva, policijsko oblast bodo predstavljali: Danes, Sekula in Hvastja, KLnlavja Jelnikar, plačilnega natakarja Kristančič. Koreografija: P. Go-lovina. Režiser: prof. šcist. Dirigent Vinko šušteršič. Premiera bo prihodnji teden. u— Namočena poleiiovka Fr. Khani, Miklošičeva ti. Iz Maribora a— Igljčeva je okrevala in nastopi drevi v glavni vlogi operete i Visokoc-i pleše«. a— Pol milijona podpor za brezposelne. Pri mariborski borzi dela je bilo v preteklem leiu izplačanih 3.064 brezposelnim osebam 484-9-3 t>in podpor. Službe je iskalo 3.043 moških m 1921 žensk, skupno 4.964. Posredovanj ie biio izvršenih l'J-,0 in sicer 324 za moške in 926 za ženske delovne moči. iz stanja brezposelnih je izpadio v teku leta 3J1U oseb, ki so se izselile ali pa si same poiskale službe (2222 moških in fcte8 ženok). bLanje brezposelnih ob koncu vsakega meseca je dosegio v decembru višek 1839 in sicer 1440 moških in žensk, med tem ko je bilo v avgustu najmanjše: 902 moška in 2(54 žensk, skupaj 11W. a— Sodne zanimivosti. y avtobusu lenar-ške avtoprometne družbe je lani 25. januarja gospodična Anica Leskovarjeva, učiteljica v Kamilici, dejala neki svoji tovaiišjci od Sv. Ane v Slovenskih goricah, da mora bjti njen nadučitelj (g. Jakob Stuhec. starosta sokolske čete prj Sv. Ani) »grozen denun-cianti:. Zaradi tega je g. Stuhec vložil pri mariborskem sodišču tožbo proti Anici Le* skovarievi, kj pa ee ie zagovarjala, da ni milila pri tem g. Stuhca, marveč, da je hotela le zagovarjati učiteljske premestitve, češ da ni bil noben učjteij premeščen brez vzroka, marveč da so bili premeščeni na lastno prošnjo ali P3 ker so se prj volitvah preveč eksponirali oziroma denuncirali. Zanimiva zadeva je zdaj pred sodiščem končana. Sodnik je po zaslišanju vseh prizadetih prič obsodil 22. julija 193t> g. Anico Lesko* varjevo na denarno kazen 180 Din, ki se odloži pogojno za eno leio ter na plačilo sodnih stroškov. To sodbo je kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča dne 29. decembra 1936 potrdil, ko je ponovno zaslišal •vse prizadete priče. Ker ni proti tej sodbi nikakšnega pravnega leka, je pravda' e tem končno veljavno končana. a— Mariborčani gradijo tovarne. Bivši vodja tuk. Ehrlichove tekstilne tvornice Ivan Braun }e hotel svoj čas skupno z industrij-cem g- Hermanom Bergom graditi novo tekstilno tvornjco v obsegu objektov Bergove usnjarne ob dravskem obrežju. Zdaj pa gradi g. Braun novo tekstilno tvornlco v Fužinah pri Konjicah. a— Akademski ples, ki ga vsako leto prireja mariborsko Društvo jugoslov. akademikov pred praznikom Treh kraljev, je tudi letos prav lepo in dostojno uspel. Na plesu je bila zbrana eltita Maribora ob polnoštevil-ni udeležbi mariborskega naprednega starešinstva ter akademetva. Med *odlični mi goeti so bili bivši župan dr. F. Lipold, narodni poslanec dr. Jančič. župan dr. Juvan, sreski načelnik za Maribor levj breg P. Popovič, prvi državni tožilec dr. Zorjan, policijski šef dr. Trstenjak ter mestna svetnika (Lr. Pihler ln dr- Kovačec. a— Kam?... Že štiri dni 6ean ni nikakšnega sledu za l71etniftn Alojzijem Klojčni-kom. Stanoval je pri svoji teti v Jadranska ulici 24 jn na lepem pobegniL a— »Pooblaščeni« nabiralec. Pri raznih mariborskih trgovcih 6e je pojavil netkj mo-škj z naročilnico gasilske čete v Kanin i cj za razne predmete. Pojavil se je tudi v trgovini g. Perhavca v Gosposki uldoi, kjer je predložil naročilnico, po kateri se g. Perhavec naproša, da mu izroči na račun gasilske čete v Kamnici večjo količino slivovke in likerjev za veselico. Ko pa je g. Perhavec te-lefonično vprašal predsednika gasilcev v Kamnici g. Lavrenčiča glede količine naročenih predmetov, je izvedel, da takšna naročilnica sploh ne obstoja- Moškega, ki je identičen z 321etnim ključavničarjem Josipom Heričem. so aretjraili in so ga po priznanju krivde izročili sodišču. Slične grehe jrma že od lani na vesti, a— Nevaren vlomilec za zapahi. Orožniki so iztaknilj 321etnega, že večkrat kaznovanega Antona Pernaita, ki je osumljen raznih tatvin Ln vlomov v mariborski okolici. Pri hišni preiekavj neke njegove znanke na Pobrežju jn v skladišču nekega gostilničarja v Tattenbachovj ulici so našli pravcato zalogo čevljev, oblek in perila. Pernat tajj vsako krivdo in pravi, da je predmete kupil od nekega neznanca. Izro&li so ga sodjšču, preiskava se nadaljuje. Iz Kranja r— Repriza Cankarjevih »Hlapcev«. V proslavo 60-ietnice Cankarjevega rojstva je gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju s sodelovanjem delavskega izobraževalnega društva »Probude« postavil na oder njegovo dramo »Hlapci« v režiji g. inž. Valenčiča. Pred predstavo je imel g. Klavora v počastitev spomina pokojnega književnika daljši nagovor S to predstavo je gledališki oder Narodne čitalnice pokazal, da je zmožen postaviti na oder tudi težavnejše igre. Samo dobro naštudirati je treba taka dela. »Hlapce« smo videli na našem odru že pred desetimi leti v režiji profesorja g. Kolarja. Kakor takratna je tudi zadnja predstava doživela velik uspeh Lahko bj rekli, da sta bili obe predstavi glede igre same na približno isti višini. V splošnem so pri zadnji igri vsi igralci častno rešili svoje naloge in upamo, da se bodo v bodoče še bolj potrudili in skušali odpraviti nekatere nedostatke. Zadnjo nedeljo so »Hlapce« ponovili. Za reformo našega šolstva Želje najširših slojev naj se upoštevajo Pedagoško društvo v Ljub'jani si je nadelo lepo nalogo, da vsak teden ali po potrebi od časa do časa priredi sestanek, na katerem se zberejo učitelji, profesorji, starši, in da na takem sestanku obravnavajo stvari, ki živo zadevajo aktualne vpra šanje vzgoje. Tak sestanek je priredilo Pedagoško društvo nedavno v risalnici na učiteljišču. Na sporedu je bil razgovor o potrebi reforme našega šolstva in vsega, kar je s tem v zvezi. V obliki poročila, ki je slonelo na študiju modernih, razprav o sodobnem šolstvu in praktičnih šolskih izkušnjah, je podal g. Hreščak nekaj tehtnih misli glede tega vprašanja. Danes se od vsepovsod čujejo glasovi, ki iz -ineva v dain izražajo samo nezadovoljnost z današnjo šolo in njene uredbo. Pri vsem tem pa je potrebno ugotoviti, odkod izvira ta nezadovoljnost in klic po koreniti reformi. Nekje vendar morajo ti-čati vzroki, ki upravičil je jo take glasove. Zato najbrž ne bo pretirano, če se postavi trditev, da izvira klic po reformi iz zahteve časa, družbe !n sodobnega znanstva in je v svojem globokem smislu zatorej izrazito sociološkega in psihološkega značaja. Predvsem bi bilo pri reformi potrebno uvaževati zahteve in potrebe ljudstva, kmetov, delavcev in ostalih družbenih slojev, zahteve ženskega gibanja in sedanje gospodarske razmere. Reforma pa ima tudi svojo psihološko utemeljitev, ki sloni na novih modernih znanstvenih izsledkih kompleksne, eksperimentalne, strukturne, individualne in diierencialne psihologije, upoštevati pa je treba, tudi psihoanalizo in moderno karakterologijo. Iz teh dveh utemeljitev, sociološke m psihološke, bi bilo potom treba izvajati tudi izpremembo učnega in vzgojnega smotra, učnega postopka, odnosa med učiteljem in učencem, učiteljeve priprave na pouk, odnosa med učitelji in starši, izpremembo šolske zakonodaje, uiprave, na eteor-stva itd., dalje tudi izpremembo učilnic in učiteljskih šol. Iz učnega načrta naj bi odpadla vsa učna snov, ki je sama sebi namen, predvsem vsa sistematika iz naraveznanstva in nacionalnih predmetov, namesto tega pa mora učna snov pospeševati formalno izobrazbo in vzročno vživetje v domorodne prilik©; zato morajo določati učno snov pedagogi in ne strokovnjaki. Dalje morajo biti učni načrti okvirni in imajo predpisati le minimalno izmero tehnike iz posameznih predmetov. Tudi pojm vzgoje je treba razširiti, odpraviti vsak verbalizem v vzgojnem delu, med učenci pa je treba organizirati vse šolsko delo in šolski red tako, da izhaja iz te organizacije etična vzgoja sama po sebi. Pri učnem postopku je treba pospeševati aktivnost učencev do najvišje mere ln omejevati njihovo pasivnost do najnižje možne mere. Zato bi mo- rali omejiti učno snov v glavnem na učencev okoliš, da se tako opusti čim največ mogoče učiteljevo podajanje snovi. Učence je treba navajati, da po možnosti sami izbirajo prispevke za novo učno snov, zato pa se mora za vsako metodično enoto izdelati z učenci že v naprej podroben načrt; za vsak predmet posebej je treba proučevati možnosti sam odela vnih učencev. Pri novem učnem postopku g~e torej poudarek v prvi vrsti na formr.lno stran izobrazbe: na podlago nadaljne £a-moLz-ohraz.be, na sposobnost pravilnega sklepanja in razsojanja, temeljitega pona-zorovanja, praktične upora.be naiučene snovi in na sposobnost razumevanja vzročne življenjske zveze. Odnos med učiteljem ln učencem nad bo prijateljski; čim več medsebojnega odkritega zaupanja, tem več jamstva za izobrazbeni in vzgojni uspeh. Zla^t* pa *o učenci, kj U»žko doomevajo, ki ž'Ve v slabih socialnih razmerah, ki uživajo doma in v svetu najmanj toplote, potrebni največje učiteljeve ljubezni in ne samo priza. nesljivosti. Ljubezen pa zahteva akcijo v njihovo pomoč in ne samo besed — akcijo po učitelju, učencih in starših. Učitelj naj učence navaja na stalno proučevanje gospodarskih in socialnih razmer svojega okoliša zaradi življenjskosti pouka. Učitelj bi moral temeljito poznati gospodarske in socialne razmere staršev svojih učencev. Starši morajo videti v učitelj« prijatelja svojih otrok, pomočnika pri vzgoj in svetovalca v vseh okoliščinah. V razgovorih s starši se mora opozarjati na celotno vzgono problematiko učenca g'ede zdravja, prehrane, značaja, nadarjenosti; napak itd. O otroku bi morali go-vor'ti z razumevanjem in prizanesljivostjo. Nova šolska zakonodaja bi šele uredila vprašanje novega učnega in vzgojnega smotra, novega učnega načrta, nov način nadziranja šol, upeljavo šolskih zdravnikov, ki bi bili posebej šolani ali pre'zkuše-ni za to službo in bi bili učitelju ob strani. Dalje pa bi bilo treba urediti nov sistem šolstva in ustanoviti učiteljske kolegialne zbore. Vse to bi napravilo iz učilnice učencu prijetno bivališče in delavnico, ki bi imela separirane mize in stole, zadostno število omar in polic itd., šola bi imela moderno telovadnioo. prirediteijsko dvorano, igrišče na prostem itd. Učiteljske šole pa morajo vzgajati učiteljski naraščaj, ki kaže temeljito poznavanje socioloških in ps ho-lošk h osnov pedagogike, teoretično in praktično poznavanje modeme metodike, poznavanje medsebojnih odnosov telesne konstrukcije in duševnega življenja, dobro poznavanje higiene in zdravstvene gimnastike. živahna debata je nato Dokazala na celotno pereče vprašanji našega šolstva, iz katerega je treba odstraniti balast, ki danes mladino obremenjuje. Regulacija Malega grabna Lansko jesen so pričeli z drugo etapo — Izprehod ob Cesti dveh cesarjev in po Mestnem logu K regulaciji Ljubljanice spadata — kar je umevno — tudi pritoka Gradaščica in Mali graben. Leta 1928 so m^d Včorn tn Rolezijo uravnali Gradaščico, 1. 1932 pa da Ije do izliva v Ljubljanico. Mali graben od izliva do opekarskega mosta je bil urejen leta 1931. imel je mnogo udrtin ali kotlin, ki so jih pravilno zasuli. Šele lansko leto so pričeli z gradnjo prve etape. Vse navede ne ureditve ublažujejo precejšnjo vlažnost trnovskega sveta in mnogo doprinašajo k izboljšanju razmer ob času velikih povod en j. Kakor že znano, izvršuje ta dela terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice iz banovinekega bednostnega sklada. Zaradi pomladne košnje v Mestnem logu ®o prenehali z regulacijskimi deli v Malem grabnu. Štiri mesece poslej so v«akršna dela v tem predelu počivala in šele 23. septembra letos so delavci znova zastavili krampe i«i lopate ter razpredaj tirnice ob obeh bregovjh Malega grabna. Postopek pri urejevanju breiin je enak onemu, ki so ga izvajali že pri vrši'tvi prve etape. Delavci namreč pripravljajo nekakšne s protjem obložene, debeli moški roki podobne >kloba6ec ali kakoir jih ®trokovnjaško imenujejo »fašime«, v katere stavijo srednje veliko gramozno kamenje, v«e skupaj povežejo v dolge, brezkončne verige rn nato v več vrstah zložno polože v brežino nad vodno gladino. Te »evaljke« pritrdijo z majh nrimi, nizkimi količi. Spodnji so mnogo debelejši in trdno povezani s palec debelo žico- Vso težino strmih brežkn, obloženih z debelo plastjo prsti, drže potemtakem te zvaljane verige. Med njo polagajo ruševino, kj služi kot obloga vrhnji brežini. Ob vsakokratni povodnji narasla voda ne more od- našali rahle zemlje, ker je ven breg pre-piežeii z vsakovrstnim protjem. Tako urejevanje brežinskega »vela se je v prvi eta|>J prav dobro obn^lo v teku poletja je izgnalo bujno vrbovje e|.x>daj brega, zgoraj pa je ruša sveže ozelenela, kar napravlja na gledalca prav ugoden vtis. Največ so zapo^ijevalj okrog 70 delavcev, ki jih pošilja mestni socialni urad ljubljanskih z brezposelne Čste. To so delavoljni Ln zvečina družinski očetje- Za svoje de-o dobivajo |K) 3.25 Din na uro. Prvo etapo, ki meri navzgor opekarskega mosta do posestnika Caniernika na Cesti dveh cesarjev štev. 14. okrog 600 nieirov strugine dolžine, so končali že pomladi, na jesen pa s<> pričeli z regulacijskimi deli že v drugem predelu. I&totaiko v izmeri nadaljnjih 000 metrov. Pravkar vlada živahno vrvenje okrog posestnika in prevoznika Albina Hrastarja ob isti cesti št. 34. Mnogi posestniki, ki imajo ob tej cestm* Stranj 6voje hišice in za njim i tik ob sedanjem bregu Malega grabna dobičkanosne sadovnjake, bodo z za«u;tjem starega rokava pridobili velik kompleks rodovitnega sveta, ki bo jim bo že v prihodnjem letu v nemalo korist. Mali graben ob deževju hitro narase, zato je delo otežkočeno v slabem vremenu, zlasti ker je zemlja večinoma razmočena. Ker je vreme pač ugodno, delajo v Malem grahnu tudi pozimi ko so nezaposleni delavci zaslužka najbolj potrebni Kakšen je bil Mesvesa opomogla. Leta 1821 za časa kongresa, ki sta se ga udeležba avstrijski cesar Franc in car Aleksander, so napravili velik lov na race v .Mestnem logu. Odtod 'me cesarska uta. S Ceste uveh cesarjev je bil Mali grabesn premosten zaradi vožrnje 6ena in Lesa iz MesAnega ioga na Opekarsko cesto. Leta 1795 še ni l>Mlo tega mostu, temveč je »tal nekoliko višje. Opekarska cesta ie nastala kot podaljšek 1. 1795 začrtane poti v Rakovo jelšo, ko je bila 1852 Gmajna razdeljena. Po prevratu je ob Cesti dveh cesarjev zrasla tudi značilna naseU^na »Sibirija«, kjer stanuje v hišicah, ki so jih njeni prebivalci, zgradi,hi deloma s pomočjo mestne občine, okrog 80 družin s približno 400 osebami. Življenje v kraju, ki nima solnca Litija, 6. januarja. Tik pod Sitarjevcem, strmim hribom, v katerem so najdišča svinčene rude že iz rimskih časov ,je skrita Litija. Zato trpi vso zimo na pomanjkanju solnca. Medli dnevi se obetajo našemu kraju do Sveč-nice, šele takrat bo pokukalo solnce preko Sitarjevca in vrglo milostne žarke v naš trg. Kar nerazumljivo je, kako mračnjaški so bili predniki* ki so silili pod hrib, ko je drugod obilo lepšega prostora. No, se-danjiki imajo vse drugačen pohlep po svetlobi in solncu, zato pa rastejo na obrobju Litije: na Grbinu, na Dobravi na Sitarjevcu in drugod hiše," kakor gobe v mlačini jeseni. Tako živahnega stavbnega gibanj, kakor smo ga imeli prav do poslednjih novoletnih dni, ne pomniimo že nekaj let. Najbolj sta se razkcšatila Frtica in Dobrava, kier je nastal nov del trga. Družabno temo pa preganjamo v Sokolskem domu, kjer imamo razgibano sezono. Odlično je uspela Tučičeva »Golgo-ta« v režiji ravnatelja meščanske šole g. Vlada Rojca' ki je igral tudi naslovno vlogo. Pohvalo pa zaslužijo vsi ostali igralci in igralke. V najlepše zadoščenje -r.aj bo našemu odru, da je z »Golgoto« izpolnil že dva večera. Igro pa bodo pokazali menda tudi na okoliških odrih, kamor jih vabijo sosedje. V kratkem bo organiziral okrožni odbor ZKD prireditev, na kateri bodo sodelovala vr»a litijska in okoliška društva, ki so včlanjena v nsali prosvetni matici. Vsa naša društva se prtdno gibljejo, skupna prireditev pa naj da vsem novih pobud. Posebno pridno se vežbajo naši pevci, prav tako tudi orkester »Lipe«, ki ga vztrajno vodi mladi dirigent g. Darko Brili. V poslednjem času je sodeloval na več prireditvah in smo se prepričali o lepem napredku naših godbenikov in pevcev. V letošnjem letu pa so nas presenetili naši Sokoli in Sokolice z lepo uspelim baletom, ki ga je navežbal domačin br. Ivo Rotar' študent medicine. Balet »Kraljica lutk« je bil podan tako precizno, da so ga morali na splošno željo ponoviti. Kraljico Ititk je učinkovito predn&šala s. Zdenka Rupnikova, izvrstno so sodelovale vse ostale, lepo kostumira-ne kitke. že ves teden nas obiskujejo mladi kralji... Ta narodni običaj se je zdaj pre-vrgel v moderno beračenje. Mladijna, da, celo otroci v predšolski starosti hcdijood hiše do hiše, pojejo in prosijo denarja. K nam pa prihajajo celo mali modnjani-beračkj iz Zagorja, Trbovlja in drugih krajev. Smo res lahko ponosni, da smo postali moderni Betlehem. Namesto dr. Lovra Hacina, ki je odšel za upravnika ljubljanske policije, smo dobil* novega sreskega načelnika vladnega svetnika dr. Alojzija Gregorina, ki je dospei iz Kranja. Novemu šefu našega sreza želimo v naši sredi prijetno bivanje in ob.lo uspehov. iz življenja na deželi ST. VID — GIU>BJ£.LNO. Te dni je za večno zalisml oči mizar Franc Novak, ki smo ga vsi poznali pod imenom Lukežev Francek. Pokojnik je štel 50 let. Bil je zmerom delaven na prosvetnem področju. Ze kot 20-ietni mladenič je nastopal na našem odru v raznih igrah, bil dober tenorist pri pevskem zboru in vnet član gasilske čete. Pred kakimi petimi leti si je v tukajšnji bližini na Stopčem postavil s svojo ženo trgovko go. Moniko mično domačijo. Kako priljubljen je bil, je pričal njegov pogreb 21. decembra. Zelja počivati v oomači grudi se mu je izpolnila, šentvid-ska gasilska četa je korporativno spremljala svojega člana in tovariša na zadnji poti. Na gasilskem vozu je ležala krsta obdana z venci. Sprevodu so se pridružili tudi odposlanci gasilske župe v Šmarju pri Jelšah s praporom, številno občinstvo je izkazalo zadnjo čast svojemu prijatelju in rojaku. Ob grobu so mu govorili v slovo župnik g. Kolenc, predsednik gasilske čete g. Skale in v imenu domačinov podna-čelnik g. Antlej, ki je v lepih besedah opisal njegovo delovanje v št. Vidu. Njegovi pevski tovariši so mu zapeli pred domom in ob grobu žalostinke, ki jih je prej sam prepeval ob smrti prijateljev in znancev. Žalostno je zapel gasilski rog in poklonil se mu je gasilski prapor. Ohranili te bomo v lepem spominu. Sožalje vdovi ge. Morilki in hčerkici Betki! — Pri nas se vrši že drugi gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje 15 deklet pod vodstvom učiteljic Marice Bercetove in Ivanke Gorenčeve. Dekleta se zelo pridno učijo raznih ročnosti in kuharskega znanja. Prvega tečaja se je udeleževalo 18 deklet. Obema učiteljicama vse priznanje za vesten pouk! — Za pred-pust nam obeta gasilska četa lepo prireditev. r\ Kje ostaja letošnja zima? Zalivski teh in azorsko lepo vreme delita Evropo v deževno, toplo severno in solnčno, hladno južno polovico Ljubljana, G. januarja. Minil bo ze prvi tcueu jauuaija, tmia pia-vt> uelt) ziui&kc opojnosti se ui od nikoder. Naiiiestu o snožuili metežih smučarskih prireditvah vseli vist 111 seveda tudi uevštč-liostih suega. poiocajo dnevniki o pojavih, ki bi jih bilo »reba uvistiti v vse druge letno čate prej ko v sredo žime. V pomladno toplem solneu južnega Jadrana bodo letos ze zgodaj vabili zlatonimeni plodovi oranž na trgatev, v toplih uolinah zaledja sili že pr\ o cvetje sadnega drevja na dan. Dan 7.a dnem ponujajo otroci iz ukolice [kj mestu 7M razcvek- zgodnje pomladne zuattilke. prisojna rebra so že nekaj drn pozlatili drobni cvetovi nežnejših trobentic. l'o deželi so opazili že pivu metulje in kakor da bi šek» zdaj utonila jesen. so prišli iz severa na toplejši jug prijazni znanci škorci in jate tolstih rac. Zima se pretvarja m muliavo sledi zgledu minulih d veli let. Poudarili .smo že jeseni, da zgodnji nalet »nega šc nikakor ni merilo za skorajšnji, kaj šele ostri nastop zime. Ze izkušnje minulih dveh jeseni in sledečih zini so potrdile ugotovitev, da po jesenskem izrodku gospodujoča sila snega v pravi zimi zmerom bolj pojema. Ali je razvoj prve polovice sedanjih treh zim samo neobičajen presledek v vrsti ostrejših period, bo pokazala bodočnost. Naravno pot naših poslednjih treh zini v blažjo smer, z zmerom manjšimi snežnimi padavinami, si pa lahko razlagamo iz vsakdanje kronike vremenskih kart. Kakor prejšnji dve leti se je tudi letošnji prvi del zime nad Evropo neobičajno čvrsto usidral anticiklonski sistem visokega zračnega tlaka. Iz dveh smeri, z Azorov in iz notranje Busije. je posegalo visoko sproščeno ozračje do srednje Evrope in razdelilo našo celino v razmeroma dva enaka dela. Severna Evropa, nekako do grebena Alp. Krkonošev in Karpatov, je bila podvržena v veliki meri oblačnemu, deževnemu vremenu, južno odtod je gospodovalo vedro nebo, s solncem in meglenim morjem po dolinah. Skoraj mesec dni je- bila razdeljena Evropa v dva vremenska tabora. In med tem. ko se je sever, zagrnjen z neprestanimi rezervami oblakov, večkrat napajal v dežju, se je jug kopal v solncu in bil le v rorlkih presledkih deležen padavin. Stanovitne) Ippo vreme, skoraj mesec dni. nam je naklonil krepko zasidran anticiklon. Kadarkoli se je zdelo, da se bo že moral umakniti pritisku vlažnega ciklona s severa. se je zmerom znova pojavilo jedro lepega vremena z Azorov ter se iz dneva v dan prestavljalo v eni smeri od Španije k Franciji in Angliji do Islanda ali pa je potovalo v vzhodni smeri iz Španije v Francijo in po alpskem grebenu na vzhod, kjer se je spet ojačilo s stalno zasidranim ruskim območjem visokega zračnega tlaka. Tako vkleščena južnejša polovica Evrope je prejela prav malo padavin snega v Španiji, srednji F. os ni in Makedoniji Šibke sredozemske depresije so sprožile nekfj dežja v južni Franciji, na. Sardiniji, v srednji in južni Italiji in na Balkanu. Neprimerno večje so bile padavine v severni Evropi. Zalivski tok je stalno bruhal iz sebe mogočne depresije, ki so potujoč na sever povzročile močno deževje po Britanskem otočju, Skandinaviji in v baltskih deželah. Ko je gospodovalo nad južno Evropo dan za dnem jasno nebo. na severu skoraj ni minil dan brez dežja. Topli atlantski cikloni so potovali visoko na sever in tako se je primerilo, da je bilo na ruskih obalah Severnega Ledenega morja zjutraj topleje kakor daleč na jugu. v Jugoslaviji. Pod jasnim nebom je namreč zemlja pri nas močno izžarevala svojo toploto. Zato so bile noči vedno bolj mrzle in na licu mesta nastali mraz se je kakor hladno jezero raz-lezel po naših dolinah. Na evropski sever je pa letos neobičajno pozno segreti Zalivski tok vztrajno današal topli zrak. V takšnem razpoloženju seveda ni bilo pričakovati snežnega naleta zime. Pod vplivom Zalivskega toka je deževalo celo visoko ob obalah Ledenega morja. Le trikrat; pred božičem, na Šentjanževo in prvi dan novega leta se je zdelo, da se bo mrzli severni val s snežnim naletom utrgaj proti jugu. Za depresijami je iz Severnega Ledenega morja pritisnil na Skandinavijo in v Rusijo mrzli zrak ter v omenjenih dneh vrgel sneg do Baltika, Temperature v Ar-hangelsku. Ljeningradu in Moskvi, ki so bile prej višje kakor pri nas so padle na 11 oziroma 17° pod ničlo. To je bil višek letošnjega mraza na severu, snežni plaz z mrzlim valom je pod pritiskom svežih depresij z Atlantika opešal in na nov pohod prave zime l>o treba še čakati. Pod vplivom blage zime v deželah ob baltskem morju so ostale na severu še mnoge jate ptic — selivk. Zato je verjetno, da so se pritisku snega in mraza ob koncu | starega in začetku novega leta selivke i umaknile na jug. Od tod tudi jate selivk, ki so letele minule dni čez naše kraje. Prihodnji nastop severnega mraza bo gotovo prignal še kakšne zaostale znance k nam. Evropa je tedaj pod vplivom neobičajno visokih toplotnih struj za sedanji čas. Treba bi bilo le primerjati letošnje temperature ruskih mest z onimi v normalnih zimah. Trikraljevski dan. pravoslavni badnjak. že skoro vsako leto običajni menjalec vremena. nam je nadomestil hladno in solnčno, pa megleno ozračje z vlažnim, deževnim ov-zdušjem. Na gore je leglo spet nekaj novega snega v dolinah je po treh tednih zamenjalo prah nevšečno blato. Smučarske postojanke in trudna zemlja čakajo na snežno odejo, zime. prave zime pa zaman iščeš na evropskih tleh. — ff/ci £ stal, preden se je krilo popolnoma odlomilo. Pred leti je imel znani ameriški maga-zrn »Popular Mechanics«, v katerem se razpravljajo najvažnejši izumi, obširen članek o njegovih iznajdbah in izboljša- njih raznih tehničnih naprav pri aeropia-nih. Poleg članka je bila priobčena tudi njegova slika. In svoječasno je imelo Scripps-Howard časopisje, kateremu pripada tudi elevelandski »Press«, celo vrsto člankov o tem našem slavnem letalou. Zvijača je priklicala zdravniško pomoč v zapuščeno dalmatinsko hribovsko naselje Kakor je v drugih naših gamizijah običaj tako so na katoliški praznik Sv Treh kral/ev tudi pravoslavni v naši vojski slovesno praznovali tradicionalno hojo po badnjak. Kmalu popoldne se je pred komando dravske divizije v vojašnici vojvode Mišica zbrala vojaška povorka s komandantom badnjaka, polkovnikom Maši-čem, in njegovim štabom ter godbo 40. pešpolka na čelu, ki se ji je pridružilo tudi lepo število civilnih prebivalcev Povorka je skozi mesto krenila v tivolski gozd, kjer so vojaki po starem običaju nasekali badnjake za vsako komando posebej, pa še za divizionarja in za Oficirski dom Okrog 14. je prišel slovesni sprevod pred stanovanje komandanta divizije generala Laze R Tomiča v Beethovnovi ulici, kjer so se na pragu odigrali vsi stari kul-turno-zgodovinsko pomembni obredi Nato so se odpravili v Oficirski dom, kjer jih je sprejel predsednik doma general Popa-dič. Sem so prinesli badnjak za vse tiste oficirje in vojake, ki nimajo družinskega doma, in tu se je tudi razvil najbolj prisrčni del vse pravoslavne božične slovesnosti. Ob 16. je bila v domu servirana praznična zakuska, katere so se razen najod-ličnejših zastopnikov častiškega zbora udeležili tudi številni predstavniki naših civilnih oblastev, ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič pa zastopniki Sokolstva in ostalih nacionalnih društev. I 'obče je prvi dan pravoslavnih božičnih praznikov potekel nadvse slo\tsno in lepo. Bratje z juga, ki prebivajo med nami, so izražali samo svoje iskreno obžalovanje, da jim je nebo za božič namesto snega naklonilo dež. Stara pravoslavna vera namreč pravi, da je mnogo srečnejše novo leto, če ga je na začetku blagoslovil sneg. slovenskega letalca v Ameriki Ž ©rž Kraigher je postal šef-pilot največje zrakoplovne družbe v Texasu Split, 6. januarja. Iz Niskega, revnega hribovskega naselja, ki spada med najrevnejše kraje Dalmacije, je dobilo sresko načelstvo v Splitu brzo-jav naslednje vsebine: Sresko načelstvo Split. Od neznane pošasti umrli štirie ljudje. več jih je zbolelo. Pošljite zdravnika. Poglavar vasi. Brzojav tako čudne vsebine je razburil uradnike načelstva in zdravstveni referent jc takoj odredil, da se je zdravnik bakteriološkega oddelka Higienskega zavoda pripravil na pot in ga spremljal v hribe za preiskavo primerov smrt: in bolezni od nekakšne pošasti. Zdravniška komisija se je z največjo naglico pripravila na pot in ker sama ni znala raztolmačiti pošasti.' o kateri jc govoril brzojav, je vzc'a s seboj najrazličnejše serume. Zdravniki so mislili, da so se ljudje zastrupili pn zavživanju mesa kake živali, ki je poginila, kar sc v revnih dalmatinskih krajih večkrat zgodi, pripravljeni pa so bili seveda tudi na raz-sajanje kake epidemije. Po poti v Nisko so ustavljali mimoidoče kmete, a nihče ni znal kaj povedati o pošasti, mrličih in bolnikih. Tako jc bilo tudi, ko so prišli v daleč naokrog po hribih raz-streseno naselje. Najprej so zdravniki ob iskali župnika in tudi on jim je povedal, da o kaki pošasti in o smrtnih primerih ničesar ne ve. Povedal jim je celo, da v njegovem okolišu že dolgo ni bilo nobenega smrtnega primera. Naposled so našli vaškega glavarja in ta jim je brez obotavljanja priznal, da si je »pošast« in mrliče izmislil, da bi dosegel zdravniško pomoč za svojo ženo. V zapuščeno vas že dolgo ni bilo nobenega zdravnika. Zdravniki so glavarja zaradi zvijače pokarali, a ko so sc poučili o zdravstvenih razmerah v gorski naselbini, so morali priznati, da je bil zdravniški obisk zelo potreben. Kamorkoli so prišli, povsod so našli največjo revščino in zapuščenost. Bivališča revnih vaščanov so pravi brlogi in videti jc. da se morajo ljudje zahvaliti čudovitemu naključju in svoji trdoživosti, da jih še ni pobrala kaka nalezljiva bolezen. V neki kolibi so našli mlado bolno ženo, katero so vaške vražarke zamotale v sirovo. še krvavo ovčjo kožo. Nesrečna žena je imela na sebi samo umazano raztrgano srajco, katero je nosila že nekaj let od svoje poroke. Zdravniki so nudili pomoč tej ženi in mnogim drugim revežem Vrnili so se v Split v prepričanju, da nudi hribovska naselbina široko polje dela za mnoga narodna in dobrodelna društva. Zbor trgovskih potnikov in zastopnikov Premalo stanovske zavesti — Česa želijo in potrefeajejo Cleveland, decembra. V dokaz, da £o Slovenci dali svoji novi ameriški domovini že lepo število slavnih in koristnih mož, opisuje božična »Ameriška domovina« velike uspehe letalca žorža Kraigherja, ki je danes šef-pilot velike ameriške potniške letalske družbe Pan American Airways s sedežem v Brovvnsville, Texas. Kraigher je doma iz Hrašč pri Postojni in je svojo letalsko karijero pričel med svetovno vojno na av&tirijsfcem vojaškem .lefl-ališču pri Dunaju. Kot vojaški letalec se je udejstvo-val na italijanski fronti, od koder je leta I 1918 s svojim letalom odlctcl preko strelskih jarkov na italijansko stran, da bi na ta način prispeval svoj delež, da se čimprej uniči nest\'or, ki mu je bilo ime Av-stro-ogrska in da vstane iz njegovih razvalin mlada Jugoslaivija. Po vojni je prišel v Ameriko in dobil službo pri znani zrakoplovni družbi Cur-tis v New Ycwku, kjer je ostal nekaj let. Njegova zaposlitev je obstojala večinama v tem' da je z vladnimi fotografi prirejal lete nad podroijem države New York. Njegove odlične tehnične in praktične letalske sposobnosti so mu pripomogle do službe pilota pri prej omenjeni potniški zrakoplovni družbi, ki sprejema v svojo službo le najboljše pilote. Tudi ta družba je pravilno ocenila njegove sposobnosti in imenovala ga je za šef-pilota ali za načelnika svojega velikega podjetja. Do službe pri tem podjetju Je nedavno Kraigher pomagal svojemu rojaku, Izvrstnemu letalcu Jožetu Potrati, sinu poke^ lega sotrudnika »Glasa Naroda«. Tudi v Ameriki je doživel Kraigher tekom svoje kariere marsikaj zanimivih pa tudi razburljivih dogodkov, kar je pač pričakovati pri ljudeh v tej službi. Tako je n. pr. nekdaj vozil v Mehiki visoke mehikanske vladne funkcionarje, ko je opazil, da se je nalomilo krilo aeroplana. V očigled največje nevarnosti je za trenutek hladino pomislil, nato pa slekel svoj težki kožuh ter ga izročil potnikom z navodilom, naj fi ž njim ovijejo glave, ker se je bal najhujšega. Toda drznemu ln hladnemu človeku, ki v nobeni priložnosti ne izgubi glave' je bila tudi to pot srela mila. Po spretnem manevriranju, s katerim je olajšal pritisk in nosilno silo na-lomljenega krila, je srečno in gladko pri- Liubljana. 6. januarja V dvorani Trgovskega doma je bil do-|K>Idne občni zbor Društva trgovskih pomikov jn zastopnikov v Ljubljani, kj so 6e ga inimo ostalih predstavnikov našega trgov-stva udeležili tudi predsednik Merkurja dr. VVindisoher. predsednik Združenja trgovcev Sons in tajnik Zveze trgovskih združenj Šniuc. Ko je predsednik društva Janko Krek otvarjal skupečino, e izrazil svoje obžalovanje. da je med trgovskimi |K>tniiki in zastopniki tako malo smisla za njihovo stanovsko organizacijo in je opotn;kov, a komaj pičla desetina izmed njih so zanesljivi člani strokovne organizacije- Mnogo živega zanimanja ie vzbudila njegova na[>oved. da se bo v kratkem vršil' vsedržavni kongre> trgov-kih potnikov in zastopnikov. Pred kratkim je predsednik društva izročil na odločujočih me stih obsežno resolucijo, ki zahteva med drugim v železniškem prometu nekatere nujne olajšave za trgovske !>otnike, predlaga najbolj nuine ukre]>e proti jvoplavi tujih trgovcev in agentov v naši državi (s tem v zvezi naj se malo strožje izvaja uredba o za|K>-slitvi inozemskih delavcev pri nas), predlaga uvedlK) kontrole nad poslovanjem tujih podjetij v državi. a[>elira na pospeševanje domačega dela. zahteva uvedbo socialnega zavarovanja za vse trgovske potnike in zastopnike, ki so nameščeni bodici s stalno plačo, bodisi na provizijo ter daje pobudo- naj zakon o minimalnih mezdah obseže tudi delovno razmerje med trgovskimi potniki in njihovimi delodajalci. 0 Šifrerjevem skladu, ki predstavi, a osrečimo i>osinrtn;rusko zavarovalnico trgovskih po;nikov in zastopnikov, je tajnik i>odal precej malo razveseljive podatke, da ima fklad v neki (josojilnici na',oženih 57 tisoč Di,n. da pa ne more vdovam svojih članov izplačati niti najbolj skromnih posmrtnim V dveh zad-niih primerih je posojilnica celo odklonila, da bi izstavila hranilne knjižice na imeni dveh vdov. ki jima pripadajo precej skromni prispevki iz sklada. Mnogo radosti med članstvom pa je vzbudilo sporoč'o v zvezi z dopisom Zbornice za TOI, da je tarifni odbor na svoji zadnji seji v precej ugodnem smislu razpravljal o vprašanju voznih olajšav na državnih železnicah. Odbor je konkretiziral štiri variante, v katerih naj 1 >i se po možnosti rešil ta problem: bodisi, da ce izdajo vozni listkj na proge. l.i je predlagaj društveni upravj absoluiorii s posebno zahvalo blagajniku Orilu. k: vzorno vodi društvene finance. Na koncu je bil soglasno izvoljen v glavnem stari odbor s predsednikom Jankom Krekom na čelu. Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Joseiova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. OgL rrg 8. br. 15485/35 mmmm^mm^mi^^^* Utrociček je zažgal domačijo Žetalc, 6. januarja. V Nadolah pri Žctalah je imela 23-lctna ncoženjena gospodinja Marija Mohorkova svojo kočo, ki si jo je po dolgih letih s težko prisluženim denarjem pridobila v svojo last. Tam je živela z dva in po! leta starim sinčkom Francetom Fantiček, ki jc po izpovedi matere zelo priden, jc večkrat ostal sam doma. ker jc morala mati za delom od hiše. Zadnjo nedeljo jc mati popoldne šla k sosedu, kjer so obhajali bo-trino, in pustila fantička samega doma. Ko je bil otrok sam v zaklenjeni hiši, jc šel k štedilniku in začel iz njega jemati žareče oglje z majhno železno lopato in ga vsipati na posteljo. Seveda sta se posteljnina in slama vžgali. Soba je bila kmalu polna dima, ker so okna in vrata bila dobro zaprta. Deček je zaradi prevelikega dima padel v nezavest. Po naključju sc jc sosed ozrl proti hiši in opazil dim, ki je skozi špranje pri vratih in okr.ih silil na prosto. Hitro jc poklical druge na pomoč. Tudi mati je prihitela domov. V naglici so odpahnili vrata in v zadnjem trenutku prinesli iz hiše nezavestnega otroka. Iz hleva so rešili kravo. Med tem je začela goreti že vsa hiša. Otroka so po dolgem trudu spravili k zatesti, a so ga morali prepeljati v bolnišnico. Hiša jc zgorela do tal, tako da sta mati in sinko brez strehe. brez živeža in brez obleke, škoda jc toliko občutnejša, ker hiša ni bila zavarovana. Za načrtno zdravstveno politiko v Sloveniji Ko je uprava naše obče bolnišnice te dni zaključila bilanco svojega lanskega prometa, so računi izkazali, da je v tem času iskalo zdravja na njenih oddelkih 28.959 bolnikov, medtem ko jih je bilo predlanskim še samo 26.400. Lani je torej število novih pacientov poraslo nič manj kakor za 2.559. naval pa je še vsak dan večji. Te številke pač dovolj glasno pričajo o upravičenosti akcije, ki so jo naši zdravniki in visokošolci te dni pod-vzeli v najširši javnosti, da mobilizirajo ves narod v zahtevi po zgradbi moderne klinike v Ljubljani. S tem v zvezi naj zabeležimo naslednje aktualne ugotovitve in pobude, ki nam jih je dal na razpolago upravnik ženske bolnišnice prof. dr. Zalokar: Pri razglabljanju o izgradnji nove bolnišnice v Ljubljani si moramo biti najprej na jasnem, kaj pomeni velika osrednja bolnišnica za narodno- zdravje in kakšen položaj naj ji damo v sklopu javnega zdravstva. Naša zdravstvena politika mora bedeti. da nc zaidemo v pretiravanja ali v omalovaževanje. O pomenu in namenu bolnišnic ima naša javnost precej pomanjkljive aH celo napačne pojme. Navadno jih presojamo s stališča bolnega človeka. Predstavljamo si, da imamo bolnišnico samo zato, da tam uravnavajo polomljene kosti, šivajo rane. izrezujejo slepiče, zdravijo pljučnico in blažijo od bolezni razrvano kožo. Nevarno pa je. če tako mislijo tudi oni, ki bolnišnicam režejo kruh. Sicer je res, da je neposredna naloga vsake bolnišnice, skrbeti za individualno zdravljenje bolnikov, toda to ni vse. Dalckosežncjše in za splošnost pomembnejše je ono delo bolnišnic, ki po- sredno, četudi manj vidno, služi napredku celotnega narodnega zdravja. Individualne koristi, ki jih prinašajo bolnišnice, so velike in za javnost najlaže razumljive. Ustvarjeni smo pač tako. da se laže intere-siramo za posameznega bolnika kakor za zdravstveni dobiček, ki ga ima od bolnišnic narodni kolektiv. Psihološko uteme- ljeno enostransko ocenjevanje pa je nevarno in se mora v zdravstveni politiki izpopolniti s širšimi pogledi. S splošnega vidika, s strani naroda in njegovega zdravja, je bolnišnica zavod, ki skrbi za zdravstveno kulturo Vsakemu bolniku, ki se je v nji pozdravil, daje na pot zaklad higienskih naukov, da ga porabi sam za svoje nadaljno življenje in da iz njega deli znanje in nasvete najbližji svoji okolici. Kot prava zdravstveno-vzgojna ustanova pa se bolnišnica uveljavlja s tem. da izobražuje in vzgaja strežniški naraščaj. Bolniškim strežnicam in strežnikom je poverjena naloga, da z razumom in ljubeznijo negujejo bolnika po navodilih, ki jim jih daje zdravnik. Njihovo delo ni samo nega bolnikov po bolniških zavodih, ampak tudi nega bolnikov v domači hiši. Za ta poklic jim je treba šole, treba jim je dati dovolj teoretske izobrazbe, da lahko z razumevanjem opravljajo svoj posel, treba jim je pa tudi mnogo praktičnih izkušenj, ki si jih pridobivajo edinole s praktičnim šolanjem ob bolniški postelji. V okvir bolnišnice spadajo torej šole za bolniške in zasebne strežnice. Nadaljnja pedagoška naloga boln-išnice je strokovno izpopolnjevanje in praktično vežbanje mladih zdravnikov. Zaloga znanja ,ki jo prinese mladi zdravnik z univerze. predstavlja dragoceno gradivo, ki pa ni obdelano in izoblikovano. Pomagati mlademu zdravniku, da to bolj ali manj teoretično zalogo pravilno in smotrno izrabi v korist bolnika, da ve, iz katerega predala naj v konkretnem primeru vzame ustrezajoči postopek, da si pridobi praktičnih izkušenj — to je naloga bolnišnice. Preiskovalne in zdravilne metode, ki se v bolnišnici preizkušajo in kritično presojajo, pa so odločilne tudi za zdravnika, ki stoji zunaj bolnišnice v praktičnem delu. Bolnišnica mora zaradi tega nuditi vsakemu zdravniku možnost, da se o tem kritičnem presojanju pouči. To se lahko zgodi na ta način, da bolnišnice organizirajo tečaje za izpopolnjevanje izobrazbe praktič- nega zdravnika, ali pa tako- da se praktični zdravniki udeležujejo od časa do časa vsakdanjega dela v zavodu.Na jvišia organi-zatorična oblika tega pedagoškega dela so tako imenovana akademije za nadaljnjo izobrazbo zdravnikov, kakršne so vpeljane ponekod v inozemstvu. Iz dejstva, da odhajajo ;z bolnišnic higiensko instruirani bolniki, teoretično in praktično izobraženi, strežniki in strežnice, v svojem znanju ustalieii mladi zdravniki in s preizkušenimi novimi medicinskimi pridobitvami osvežene starejše zdravniške generacije, nujno sledi, da duh bolnišnice obvladuje zdravstveno delo v zadnji gorski vasi in v najbednejši družini. Kakršen je duh bolnišnice, takšno je zdravstvo po vsej deželi. Dober vpliv moderne, po opremi in osebju prvovrstne bolnišnice daje celotnemu zdravstvu znak sodobnosti. Slabe, nezadostno opremljene in neprimerno organizirane bolnišnice pa so splošnemu zdravstvu v škodo. S to ugotovitvijo je določeno stališče- ki naj bi ga bolnišnice zavzemale v celotnem kompleksu nar. zdravja in zdravstvene politike. Dati bolnišnicam, česar jim je treba, se pravi, dvigati nivo narodnega zdravja. Smatrati bolnišnico za zavod za individualno zdravljenje, je temeljna pogreška; iskat: nasprotij med kurativno in preventivno medicino, je napaka, iz katere se rodi mnogo zdravstvenega gorja. Skušal sem nakazati, da bolnišnice ne smemo presojati s perspektive bolnika, ki vidi samo sebe in svojo bolezen, ampak s perspektive zdravstvenega politika, ki mu je poverjena naloga, skrbeti za zdr^je kolektiva, za zdravje naroda. Zapiski naše zdravstvene zgodovine nam pripovedujejo, da od osvobojenja dalje nismo dovolj uvaževali niti zdravstvenih potreb poedinca niti zdravstvenih potreb na- roda. Kakšna zdravstvena politika jc bila ta, ki je n. pr. dovolila, da je Slovenija producirala nad 400 zdravnikov, pa samo nekaj nad 100 babic? Kako jc bilo mogoče, da nismo vzgojili dovolj zdravstvenega pomožnega osebja, ki bi mogio zanesti higiensko kulturo v zadnjo kočo? Z idejo nove moderne bolnišnice naj bi zmagala tudi ideja pametne, načrtne zdravstvene politike. Vsem, ki danes v vprašanju bolnišnice ne vidijo drugega kakor žalostno dejstvo, da ležita po dva bolnika v eni postelji, naj bi se odprle oči, da bi spoznali, koliko nesmisla leži v tem, da lepotičimo fasade, da pa notranjih organčnih zvez ne vidimo in ne poznamo. Odmeriti in pretehtati, kaj nam je treba za zdravljenje, kaj za izobrazbo pomožnega zdravstvenega osebja, kaj za zdravo materinstvo in kaj za "isoko medicinsko znanost — to je naloga o kateri moramo premišljati, ko se vbada-mo za novo gradnjo bolnišnice. Dc Kruif jc v svoji najnovejši knjigi razgalil zdravstveno kulturo Amerike, ki poleg svojih blestcčih zdravstvenih zavodov trpi, da umirajo otroci zaradi pomanjkanja mleka. Ali ni za našo zdravst\*eno politiko značilno, da nad 50*lt slovenskih žena poraja brez vsake strokovne pomoči, da en kilometer daleč od ljubljanske splošne bolnišnice živi sedemletni ottok, ki ne pozna mleka■ da toliko tisoči tuberkuloznih in rakastih bolnikov hirajo brez strokovne nege in brez uspešnih zdravilnih sredstev? Slovenski Dc Kruif bi naše' še marsikaj podobnega in morda bi pripomogel, da se zdravstvena politika usmeri na pot realnega, za naše razmere primernega zdravstvenega dela. Naj bi nova bolnišnica prinesla zboljšanje ne samo za kurativno medicino, ampak tudi za zdravo zdravstveno politiko! Prof. dr. Alojz Zalokar t R. URBAN: 36 Vstajenje gospoda Treeja Roman Tako se je zgodijo, da je neznanec mahoma upre-žal priliko, pritegniti kolena k sebi, se z obupnim sunko-m rešil prijema in sam zgrabil nadzornika za grlo. Boj je bil tih, in le njuno hropemje je pričalo o besnosti spopada. Barton je že čutil, kako mu pojemajo moči; tedaj je še enkrat zbral vso voljo, in posrečilo se mu je, da je z rokami dosego! nasprotnikov obraz. Nato mu je položil palce na oči in pritisnil. Tisti mah je stropna svetiljka za-žarela. Boja je bilo hipoma konec. Nasprotnika sta spustila dirug drugega in se počasi vzravnala. Barton je nejasno zagledal moža, ki je stal pred njim. Šele čez nekaj trenutkov je dobilo vse spet razločne obrise, in tedai je spoznal Taylorja, ki je držal v roki samokres. Kdo je bil torej nasprotnik ? Še vedno sedeč na tleh, je počasi okrenii glavo in — odrevenel. Zraven njega je sedel — Robin. : Ha, ha, ha,« se je glasno in mrzko zagrohotal Tay!or, videč, koliko je ura, in spravil samokres, »to je pa res prijazno presenečenje. Visok obisk iz Scotland Yarda! In gospoda sta skočila drug drugemu v lase? Nesporazum ček, kaj? Ha, ha, ha.« »Takšna neumnost,« je zastokal Barton. »Bedaka sva, tovariš,« je zarenčal Robin in tru-doma vstal.. »Prepričan sem, da imata gospoda nalog za hišno preiskavo,« se je škodoželjno razkoračil Taylor. »Figo imava,« je dejal Robin. »Drug drugega sva imela za vlomilca.« »Vsak na svojo pest sva vas hotela iznenaditi, vi ste pa posabžli zakleniti vrata,« je dopolnil Barton in si zatOačil rutico pod srajco, da bi ustavil kri: rana se mu je bila med tem ruvanjem znova odprla. »To lahko pripovedujete vragovi stari materi,« ga je strupeno zavrnil Taylor.« Za de vica ne bo po ceni. Jutri se pritožim notranjemu ministru. < Zastram mene se pritožite škofu, malopridnež, in Boga zahvalite, da tekate še prosti okrog,« je rekel Barton, ki je od jeze pozabljal svojo v ogo. Nato je krenil proti vratom, Robin pa za njim. Šele ko sta nekaj časa vštric korakala po ulici, sta je-la spet govoriti. :>Kaj mi pa kvasite, da mislite iti spat,-< je očit.ljivo rekel Barton. »Neumno naključje,« je bevsnil višji nadzornik. »Doma sem se nekaj ujezil, pa me je obšla nesrečna misel, da bi stopil semkaj pogledat. Strašno sva se osmešila. To bo še neprijetna istorija.« »Težak poraz sva utrpela,« je menil Barton in vrgel okrvaljemo rutico od sebe. 20. poglavje Tretja dan po tem dogodku — bilo je v sredo, dne 1. aprila — je šel gospod Kat že zjutraj v park na sprehod. Stanley, glavar brigade, ga je čakal na običajni klopi. Moža sta imela precej dolg pomenek, med katerim je bilo precej govorjenja o usodi nekaterih zmožnih uradnikov v Scotlarvd Yardu. Nato se je Stanley poslovil in jadrno od-hitel, med tem ko je Kat globoko zamišljen po-čas: in preudarno, kakor se spodobi starejšemu gospodu, krenil proti domu, ukvarjat se s svojim izumom; tako je vsaj mis.il vratar. Pri izhodu iz parka je sta! berač, ki je poprosil sprehajalca za miloščino. Kat je raztreseno segel v žep in podal možu novec. Pri tem ga je nehote obletel z očmi, osupnil in ga nato tako bistro pogledal, da se je beraču kar čudno storilo. r.Ali se mm res tako slabo godi, da morate beračiti?« je sočutno vprašal gospod Kat. Seveda, seveda,« je za tarnal mož, »kdo pa da staremu človeku dandanes še kako delo?« Imate svojce?« -Ne, žive duše nimam. Sorodnike?« Vsi so že mrtvi! -< Kje stanujete?« »Navadno v zavetišču. Poleti kadar je lepo, spim pa kar v parku.« »Kako vam je ime?* »John Millard.« Kat ga je še vprašal odkod je doma, in si dal pripovedovati vse njegovo življenje. Na to mu je pomolil funtski bankovec, rekoč: »Poslušajte, Millard! Pojdite' zdajle v kopališče in S3 storite č.o- veka. Dobro si ogtejte mojo brado in moje laee. Prav tako se dajte tudi vi ostrici in obnti; a natanko tako! Če ne, se več ne poznava. Hočem tako, pa mir besedi. Ob sedmih zvečer bodite spet na tem kraju. Ako me ne bi bilo, tedaj jutri ob istem času, in če me jufai ne bi bilo, po jutrišnjem. Za to dobite vsak dan po en funt. In modcsite lca-kor grob o vsem, kar sem vam rekel.« »Držal bom jezik za zobmi.« ja zatrdil berač, »če ne, bi stalo jutri petdeset mojih tovarišev na tem kraju.« „ , . , ■ Kat mu je kratko pokimal in odšel. Cez nenaj korakov je obstal ki se vrnil, s Se nekaj, « je dejal. »Brez skrbi mi lahko poveste resnico. Ali vam je policija že kdaj odtisnila prste?« Berač se je zaklel, da ne. »Prav,« je menil Kat »povpraševal bom še." .Nato je res odšel. Berač je gledal za njim in majal z glavo. »Upajmo, da drevi ob sedmih res pride, norec,« je mish-l sam pri sebi. Ce bi bil slutil, kakšne namene je imel norec z njim — niti deset konj ga ne bi bi:o več spravilo na tisti kraj! 21. poglavje Ko je stopil gospod Kat v hišo na Langfordsfci cesti št. 11, je prišel iz vrat ar je ve lože gospod dobrodušne vnanjosli z rdečepiavkastimi angleškimi brki in se predstavil kot višji nadzornik Robin iz Scotland Yarda. Želel si je nekih podatkov in je zato prosil gospoda Kat a, da bi smel z njim na vrh. Nato je gospod Kat sam pri sebi nekaj za-goJrnjal in kreni! naprej v stanovanje. Smučanje po vsem svetu ^enda ga že ni kraja na zemeljski obli, kjer bi se ne bili navdušili za lepote smučarskega športa O domovini in zgodovini smučarstva so strokovnjaki zelo v sporih in vsak zagovarja svojo teorijo po svoje, vedno seveda a stališča, da je njegova edino pravilna. V tc razprave smo glede Evrope v zadnjem času prišli tudi mi Slovenci, ki se lahko ponašamo, da so bili naši davni pradedje na Blokah prvi, ki so si z lesenimi plohi na obutvi pomagali pri hoji v debelem snegu. Zgodovinski viri iz tistih dob so seveda silno skromni in že zato je razumljivo, da nam to prvenstvo odrekajo ne samo severnjaki, ki so imeli za te športe vedno najidealnejše pogoje temveč tudi še marsikateri drugi narodi, ki hočejo imeti v zakupu vse, kar je današnji svet sprejel kot obče koristno. Ne glede na vse spore pa je gotovo toliko, da so si stari narodi, ki so živeli v krajih z dolgimi zimami in hudimi snežnemi neprilika-mi, tako ali tako morali pomagati, če so hoteli iz kraja v kraj, čeprav samo iz same potrebe za obstoj. Po tej teoriji si nekateri zgodovinarji zamišljajo domovino svetovnega smučarstva v daljni Aziji, kjer iščejo pač tudi zibelko vsega človeškega rodu. če je bilo tam. kjer so živeli naši prvi predniki na zemlji zime in snega, so si gotovo znali izdelati sredstva, s katerimi so lahko kljub slabemu letnemu času skrbeli za vsakdanje življenje. Dokazov za to je dovolj po vseh celinah! Tamkaj v Aziji je mnogo najdb, po katerih se da sklepati, da se je smučarstvo najprej razvijalo v goratih predelih na zapadu in vzhodu, tamkaj pač. kjer je bilo zaradi vremenskih razmer najbolj potrebno. Pozneje so ga prevzeli žilavi Japonci. ki so danes to panogo razvili do tako visoke stopnje, da hočejo 1. 1910. organizirati kar svojo zimsko olimpiado. Ker ta narod goji celo vrsto drugih športov, 3\i mu krepijo telo, je umljivo, da je dobilo smučarstvo tamkaj v najkrajšem času armado pristašev. Sicer pa je znano, da se je v zadnjem času ta zimskosportna panoga zelo razvila tudi v Turčiji, kjer vodijo zanjo propagando. Nemci. Angleži so šli v onih krajih še bolj visoko in prirejajo smučarske tečaje na Himalaji. Še bolj čudno kot smučanje na Himalaji se sliši trditev v smučanju ob ekvatorju. človek bi ne verjel, da tamkaj pod afriškim solncem smučajo vse leto, in sicer 250 m pod vrhom Mount Kenva z ledenikom, kakršnih cclo Evropa nima mnogo. Temperaturne razlike so za ona višinska smučališča še posebno ugodna. Popularizacija smučarskega športa je tam uspela že tako daleč, da prirejajo prave prvenstvene tekme. Afriške, v resnici! še posebno težko je bilo med črnci udomačiti smučarijo- za to. ker nihče med njimi ne pozna opreme zanjo in pa ker smatra vse, da povzročajo snežne viharje le zli duhovi. Zdaj so premagane te zadnje težave in Afričani so postali navdušeni ljubitelji smučarskega športa. Brez »Tibin kreme, da bi dobili polt za reklamo po mestnih ulicah ... Buren in edinstven je bil seveda razvoj smučarstva v deželi neomejenih možnosti, čudežni Ameriki. Saj ni dolgo tega. ko so snežne žamete in vse zimske vremenske prikazni smatrali onstran luže za samo oviro njihovega tempa. Prav nič drugega niso videli v zimi kot letni čas. ko je bilo treba za čiščenje mest in prometnih žil najeti tisoče in tisoče posebnih delavcev in trosit' denar za stvari, ki niso prinašali nobenih pravih koristi v njihovem smislu. Toda Američani so hitro zagrabili tudi dobro stran zimskega vremena in kar čez noč so se prebivalci velemest za njimi pa številni drugi, vrgli v smučarski šport. Seveda po ameriško. Uvedli so na stotine smučarskih vlakov, ki od pustega Ne\v Yorka do solnčne Ka-1 forni je prevažajo za vsak -■-.veekend« roje smučarjev v zimske pokrajine na severu. Tam so spet prav tako v tempu, kot se spodobi njim. zgradili številne hotele in odkrili nepregledne smučarske terene tako, da so zgradili nalašč smučarske postaje sredi teh pokraj;n. Na teh postajah — sredi progo in odprtih samo pozimi — se vlaki ustavljajo za ves čas bivanja potnikov, ki imaio v njih seveda vse. kar si želijo. Prenočišča, osrledovalnice. kopalnice in celo »popravijainice« za polomljene uroč:io odbora, volitve novega odbora, volitve kapitanov moštev i« slučajno:'';!. Udeležba za vse članstvo obvezna. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Smučarske tekiue COS bodo leto njo zimo v Krkonoših konec januaija. 0! grgjle bodo teke na 18 in 50 km. s'-oke. zdiuž r.o tekmo, dalje tekmovanje štirje, spojeno s .streljanjem ter končno združeno tekmo v sinuških likih in smuku. Zmagovalci tekem bodo nato sestavili vrsto COS. ki se bo udeleževala slovanskih sokolskih smučarskih tekem, katere bodo leta 1037 v okviru zveznih tekem jugoslovanskega Sokolstva. češkoslovaški Sokol v Buenos Airesu v Argentini je najstarejše -:okols o društvo v teni kraju. Ustanovljen je bi! še pred svetovno vojno, leta 19CS. V najetih prostorih ima vzorno urejeno telovadnico, kjer imajo prostore tudi j;:go"lovenski Sokoli in sokolsko družtvo ru ih 'zseljen-cev. Pretiravanje Američan je naročil v gostilni za kosilo piščanca. Ku so mu ga ptinesli, je vzkliknil: »Kaj? To naj bo piščanec? V Ameriki so piščanci vsaj trikrat debelejši'.« In take je klatil pri vsaki jedi. Gostilni čariu ie bilo kmalu vsega dovolj in rekel je ženi: »Ta človek bo pri nas prenočil. Preden poide spat. mu daj v posteljo velikega raka Žena je to storila. Okoli desetih zvečer je počilo. Američan je začel tekati po hodniku: »Kakšna stružna žival ie v moji postelji?« je vprašal brez sape gostilničarja. la pa je stopil v sobo. pogledal raka in mirno rekel: »To? Navadni) stenica. Pri nas so taktne. Pa večje imuno tudi!« 1 D'r. lavfU * D:i. ta ilro »!■ lajanje imIto« 5 D:n S' i' sn i 'i *.op»»k '7 r*i> Frizerko dobro moč, . On Viiiranjš" 17 t»ln Starinske predmete kakor tuii dobro oltranje-a- preimeU;. ki jih telite prodati, vzame v kom:?;j f-« c- sk:i družina na Stkaovaivr hrunri, ki Kimica, soIihV na v< i!k.1 -"!u. "tyrrg rrti-t-er. Xasi'v ■■ v«k-Ii posl. Jutra, ANI Stanovanje v novi vili d v t* ron . kabinet, zaprt* veranda, in pritikiine. t Mr-tah. 7 niiuut o-l tr'i*n». mecena najtirmina Dii fioojd^jrs t"koj ali f?f-k ■(7 Din 2 trisob. stanovanji »odam, eeo !*koj. drugo februarja Vprašati: Za družna hnaniiuica Dalmatinova ulica. ?3o-31 «•♦11 Dr. javtJi 3 L''.:; vi 5'fro ali da;sr."»! ria-t "'3 Dii NajmanjSi -i>(-tk ",7 Din. Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Dopise na os!. >jd. pod »DiaC.iiu«. S? f Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest. da nas je dne 6. t. m. po dolgem in težkem trpljenju ter previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil naš dragi nepozabni oče. stari oče. tast in stric, gospod ALEŠ STRNIŠA Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v petek, dne 8. januarja 1937, ob 2. uri popoldne iz Vidovdanske ceste št. 9. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Mengeš, Žirovnica, Subotica, Zagreb, dne 6. januarja 1937. Žalujoče rodbine: STRNIŠA, OZVALD, DEVET. Velika industrija SPREJME deset prvovrstnih delavcev izvežbanih v gradnji in montaži mostov. Pismene ponudbe »Propagandi« a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d.. Beograd, pošt. pret. 409 pod »640«. ..HOHNER" najpopolnejše harmonike sveta '6CNERALM0 ZASTOPSTVO F. SCHTfElDER, cZagpeb, Mikoličeva ul.lO. Ph Ro-timan: TEL. __SNSERIRAJ 2 9 51 V „JUTRU"! izbirne za prvenstvo slovanskega Sokol- j pogoji, da s skupnimi močmi, rame o') siva. Tekmovalo se bo v naslednjih panogah: sobota 16. januarja ob 15. člani: tek na 18 km I. in II. razreda za sestavljeno tekmo ali samo tek. Ob 15.30 članice: tok na 6 km, vsi razredi. Moški naraščaj: tek na 3 km z nevarnimi zaprekami za A in B razrede, starost tekmovalcev od 14 do 18 let. ženski naraščaj: tek na 4 km, razreda A in B. V nedeljo ob 8. člani smuški liki, vsi razredi, članice, smuški liki, vsi razredi. Moški naraščaj, smuški liki, oba razreda. Ob 14 uri: člani, tekma v smuških skokih za sestavljeno tekmo in prosti skoki za vse tri razrede. Moški naraščaj, tekma v i'kc-kih za oba razreda. ramenu, podpiramo drug drugega in da — čeprav po ločenih potih — vsi skupno delamo za čim veiji razvoj smučarstva v vsej državi. To je naš skupni smoter, ki ga hočemo z združenimi močmi doseči. Sokol Otepanja vas. Letos :c priredil prvič tudi Sokol v Štepanji vasi božičnico za naraščaj in dcco. Obdarovanih jc bilo 29 dečkov in deklic. Želeti bi bno da bi se božičnicc prirejale vsako leto in še v večjem obsegu, ker so take socialne podpore v rcsnici potrebne in so tudi v spodbudo sokolskega naraščaja. Tudi iMikla^ž je obiskal sokolsko dcco in naraščaj ter jih obdaril z raznimi dobrotami. Obdarovanih jc I bilo preko 100 KLIŠEJE ENO /ECBAM1L JUGOG&ANKA HPETHAflASIPa ! Na vsa zimska j 1 oblačilu dajemo ] 15 dO 20' č popusta. Presker Sv. Petra e. 14.1 Gospod Kozamurnik gre m letovanje Najboljši trbo\eljHki PREMOG orez prahu nudi l. Pogačnik, try. •< kurivom BOHORIČEVA 5. Telet iU-.V.i RADIO APARATI U VSE VAlNE DOLŽINE HA TOKU m BATERIJI PROH PLAČILU V GOTOV/NI IN NA OBROKE IZNOS OBROKA ODRT D JU JE KUPEC ZAHTEVAJTE KATALOG. MERKUR "BEOMM-PASiČEM 113 Vsa upeiiaua ie legla vrla dvojica tisti z.večrr zgodaj spat. »Najino letovanje me stane več ko štiri jurčke!« je vzdignil gospod Koza murni«, preden je obrnil ženi hrbet. »A shujšal sem vsaj za hakih osem in štirideset kil, to tudi ni od muh!« Drugo 1 K)poldne je dejala gospa Ko-zamurnica: »Možiček, zdaj le skočim h gospe notarjevi; čez deset minut bom že doma!« Podpis sredozemskega sporazuma Angleški poslanik v Rimu, sir Eric Drummond podpisuje džentlmenski sporazum z italijansko vlado. Poleg Drummonda stoji italijanski zunanji minister, grof C i a n o V zaledeneli steni če prehiti plezalca neugodno vreme • •. Dva mlada planinca iz Monakova v »tarosti 19 in 21 let sta se odločila, da preplezata za novoletni dan vzhodno steno gore Watzmanna. Spočetka sta v zaledeneli steni dobro napredovala, toda vreme se je nenadno spremenilo in kmalu nista mogla več ne naprej ne nazaj. Rešitev je v doglednem času skoraj izključena. Sicer bodo poskusili z rešilno ekspedicijo priti do obeh mladih nepre-Biišljemcev od zgoraj, vendar ni verjetno, (da jim bo to v sedanjem položaju uspelo. Preostajajo tako skoraj edino poskusi, da bi jima z letali pripeljali živil in oblačil. Tudi to je izredno težko, ker sta plezalca na ozkem grebenskem pomolu 100 m nad Kraljevim jezerom in je malo upanja, da bi predmeti, ki bi jih jima vrgli iz letala, ne zleteli v globino. Navzlic temu je eno rešilno letalo ta poskus že napravilo in mu je res uspelo, da je vrglo pet zavitkov z živili, odejami in raznimi drugimi predmeti v bližino obeh plezalcev. Pri tem so ugotovili, da sta mlada človeka še živa, toda kakor vse kaže, tudi zelo izčrpana. Videti je bilo, kako sta poskušala priti do odvrženih zavitkov. 17 let zdravnik, ne da hi Mi zdravnik Izvrsten diagnostik, ki ni nikdar študiral medicine V kraju Flavy le Martel pri Saint Quen-tinu na Francoskem se je zgodil nenavaden primer. Že 17 let je prakticiral tam neki dr. Hecker, ki je bil zavoljo svojega obsežnega medicinskega znanja in svoje priljudnosti med ljudmi splošno priljubljen. Seclaj pa se je ob priliki neke upravne zadeve izkazalo, da ta zdravnik nikoli ni študiral medicine in da si tudi ni pridobil doktorskega naslova. Pacienti, ki so jih oblasti zaslišale, so izpovedali vsi, da jim je Hecker dajal vedno dobre zdravniške nasvete. Kot diagnostik je slovel po vsej deželi. Ta in oni je sicer opazil, da so lekarnarji zmajevali z t.—--—- Milijoni v vazah V njenem stanovanju v Rouenu so našli umorjeno bivšo lastnico ene največjih trgovin v mestu, go. Riffaultovo. Gre za roparski umor, kajti storilci so odnesli nekaj nakita in okrog 5000 frankov v gotovini. Njih plen pa ni bil poseben v primeri s tem, kar bi bili lahko dobili, če bi pogledali v dve vazi, ki sta stali na kaminu. V teh dveh vazah je imela umorjen-ka namreč pol milijona frankov v bankovcih. V svečani uniformi umoril mater V odličnem stanovanju newyorške 96. ce-gte je živel 64-letni bivši mornariški častnik John Vulture s svojo materjo. Vulture je bil med redkimi, ki so preživeli katastrofo ameriške oklopne kri žarke »Mame«. Pri katastrofi ie dobil zelo težko poškodbo lobanje in se mn je včasih mešalo. V takšnem napadu se je oblekel v svečano uniformo. napadel svojo mater in jo s sabljo umoril. Nato si je poleg njenega trupla z isto sabljo razparal trebuh. glavo nad recepti, ki jih je zapisoval Hecker. a ker so jim ti reccpti pomagali, raiso dalje premišljevali o stvari. Med tem ordi-nira Hecker dalje, dokler ne bo kazensko postopanje dognalo, kako je z njegovo stvarjo. »Blagajna čiste vesti" Uprave Blagajne čiste vesti v Wa®hing-tonu je siporočila, da je prejela pred kratkim znesek 2,400.000 dolarjev, katerega pošiljalec ni navedel svojega imena- Ta blagajna je ustanova, namenjena osebam, ki so državo opeharili za davke, pa hočejo škodo povrniti, ne da bi jim bilo treba imenovati svoje ime. Velikanska vsota, ki je sedaj prispela, izvira gotovo od kakšnega spokomega milijardarja. Vest tega moža je morala biti lepa! Silvestrove pojedine v Londonu Ce so izdatki občinstva v Silveetrovi noči kakšno merilo za gospodarski položaj, tedaj se je morala na Angleško vrniti naj-sijajnejša »prosperity«. Samo v dvajsetih londonskih odličnih lokalih so ljudje v novoletni noči izdali za naše pojme neverjetne vsote. V teh lokalih je Silvestrova pojedina veljala povprečno 3 funte, z vinom 6 funtov, a tudi cene v cenejših kavarnah in restoranih, kjer se zbira lx>Ijša družba, so dosegle 2 do 3 funte. Več nego 18.000 oseb si je lahko privoščilo luksus, da so poslušali zadnji udarec zvona v preteklem letu v teh lokalih, a njih lastniki so spravili v žep več nego S4.000 funtov. Koliko stane Marlenin poljub V zadnjem barvnem zvočnem filmu Mar-lene Dietrichove je prizor, v katerem se lepa igralka poljubuje s svojim so igral tem. Za vaje s tem priborom je bilo treba skupaj pet ur. Filmska družba je sedaj izračunala.-da so znašali stroški 7.a sam ta prizor 6000 dolarjev. Toliko stane torej poljub lepe Marlene. Eksplozija pri prevozu vojnega materiala V Marše jI len je eksplodiral na enem izmed 20 tovornih avtomobilov, kj po prevažal; voi-ni material, peklenski stroi. Ta material je bil namenien za madridsko v^do in bi ca morali natovorjti na parnik ^Barcelonsko mesto«. Odkr*eli ^afstarejšega človeka umrl V neki klinik; v r>na« je nekaj časa slikarjeva prijateljica ki bi ga. po nasvetu zdravnika imela voditi skozi življenje, a vedno bolj propada v t#>j nemogoči, dekadentni družbi. dokler ne konča na ulici kot lovski plen (srna!) in se globoko razočarana ustreli v ateljeu. V dejanju te drame in v vseh osebnostih je zbrano \oliko abstraktnega, absurdnega in celo paradoksnega, da jo jc res težko analizirati. Zaradi tega se je uprava gledališča spustila kar naenkrat v tri eksperimente. Uprizoriti »Srno« je že samo po sebi eksperiment, čigar oceno je uprava prepustila kritiki in publiki. Režiral je Vjekoslav Afrič. sicer odlični dramski igralec, ki je tudi sam igTal zdravnika dokaj povprečno, vendar pa seveda v svojem prvem režiserskem nastopu ni mogel rešiti dela. In končno je še v vlogi »Srne* debutirala Ea Mondekar. talentirano in simpatično mlado dekle, ki je nastopila v tej težki pasivni vlogi dokaj sigurno. Najboljša kreacija je bil slikar Janka Rakušc. Tudi književnik Predraga Milanova jc dober v svoj: absurdnosti. Večji del kritike je odločno odklonil delo kot nemogoče, dasi ne smemo pozabiti, da je osnovni motiv »Srne« kljub idejnemu realizmu vendar izrazito lirični, kar bi bil mora.1 avtor naglasiti. O. A. Zapiski Slovenska matica izda v letu 1937 štiri redne publikacije, ki jih prejmejo Matični člani za članarino 50 Din. Izide IV. — zadnji del Cervantesovega »Don Kihota« v prevodu Stanka Lebna in z ilustracijami Nikolaja Pirnata. S to knjigo, ki bo obsegala okrog 360 strani, bo veliki roman iz španske literature zaključen. To bo za Tolstojevim romanom »Vojna in mir« in Reymontovimi »Kmeti« tretji obširni roman iz svetovne literatui-e, ki ga je pri nas v prevodu priskrbela Slovenska matica. Kot drugo knjigo izda Matica Bratka Krefta zgodovinsko dramo »Velika puntarija«, ki jo je sprejelo v svoj repertoar tudi ljubljansko narodno gledališče. V tej drami je avtor orisal upor in poraz slovenskih in hrvaških kmetov leta 1573. V delu nastopajo tudi zgodovinske osebe: Gubec, Gregorič, Gušetič, škof Draškovič, grof Tahi in drugi. Obseg knjige: okrog 130 strani. Avtor napiše drami tudi kratek uvod o kmečkih puntih. Kot tretja knjiga izide zbirka pesmi pesnika Toneta Seliškarja, ki bo podala pregled najboljših pesnikovih pesmi od prve zbirke do danes. Obseg knjige: okrog 120 strani. Četrta knjiga Matičnega knjižnega daru za 1937 še ni definitivno določena.— Ob tej priliki naj tudi navedemo, da ima Slovenska matica v načrtu izdati Homerja (Ilijado in Odl-sejo) v prihodnjih letih. Prevedel bi ga v verzih znani prevajalec iz grščine profesor Anton Sovre. Radio Petek, 8. januarja Ljubljana 12: Slovenski biseri (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored. obvestila. _ 13.15: Schubert; Simfonija v h-molu (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura; Versko naravna vzgoja v družini (gdč. Srečka Laberniik). — 18.20: Pesmice za kratek čas (plošče). — 18 40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Jzvanci o Črni gori in Črnogorcih (Bla* žo Curovjč iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20: nošče. — 20.30: Koncert Ud.ru" ženia ljubljanskih konservatoristov (prenos iz Kranja). — 22: Cas, vreme, poročiila. spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Narodne pesmi. — 17.50: Orkestralna glasba- — 20: Spevoigra. _ 22.80; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Celo koncert. _ 20.30; Koncert pevskega zbora. — 21.30; Klavirske sikiadbe. _ 22.20: Plesna muzika. _ Praga 19.35: Vojaška godba. — 20.20; Zvočna igra. — 22.25: Plošče. — Varšava 19.15: Pesmi in plošče. — 20.15: Prenos Offenbachove opere ilioffmatrnove pripovedke«. _ 23: Plošče. — Duifaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Mladinski koncert. — 16.05: Plošče. — 17.30; Koncertna ura. — 19.15; Orkestralen koncert. — 20.15; Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30; Spre hod po Praterju. — Berlin 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.15: Paradne koračnice- — 20.10; Rrahmsove liubavne pesini in valčki. _ 20.30: Orkestralen koncert. — 22.30; Melodije za lahko noč. — Mijnchen 18; Pet minut pred pustom. — 19.25; Vedra glasba za delopust. — 20.10: Dramski večer. — 22.30: Orkestralen koncert __ Stuttgart 18; Plošče od vseh vetrov. — 19.15: Zborovsko petje: _ 20.10; Plesni večer. _ 2]: Spomin na Grabbeja. — 22.30; Prenos iz Berlina- — 24: Nočni koncert. ?ol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Urejata Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribni^. - Za Na*>dao tistega« 4 4 kot tiateuaarja Jt*aru Za faueratai dal jo odgovoren Aloj« Novak —