kmetijske stranke za Slovenijo
Inserati:
1 mm inseratnegft stolpiča stane za
Izhaja vsak četrtek naročnina:
•e oieino	.	..... ....
paiuleino ...	... ......
Posamezna številka .	....
male oglase . uradne razglase reklame
uredništvo in upravniitvo lista še v Mublfani na (Kongresnem trgu št. S (nasproti dvorca)
Beograd5 dne 16. avgusta. Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je danes ob 17. uri 30 minutah umri.
se oddolžimo dostojno s tem, da se zberemo vsi okoli njegovega prestola, na katerega je sedaj stopil njegov sin, vzgojen v idejah svojega roditelja in utrjen v velikem boju za osvobojenje, kot njegov prvi bori-telj in vrhovni komandant naše hrabre vojske.
Slava kralju Petru!
Živel kralj Aleksander!
V Beogradu, dne 16. avgusta 1921.
Slede podpisi vseh ministrov.
Iz življenja kralja Petra L
Kralj Peter je bil rojen dne 29. junija leta 1844. v Beogradu kot tretji otrok tedanjega srbskega kneza Aleksandra Karadžordževiča. Ljudsko šolo je dovršil v Beogradu, nato je odšel v Švico, kjer je nadaljeval svoje študije. Leta 1864. je dovršil vojaško akademijo v St. Cyru in stopil kot oficir v francosko vojsko. Leta 1870. se je udeležil nemško-franco-ske vojne in bil odlikovan med prvimi oficirji z redom častne legije. Po končani vojni je nadaljeval svoje študije v Švici. Ko so se leta 1875. uprli Bosanci Turkom, je bil kralj Peter med prvimi, ki je pohitel na pomoč svojim bratom. Na svoje stroške je zbral veliko četo vstašev in se udeležil pod imenom Petar Mrkonja vseh bojev. Po večletnem četovanju je nadaljeval svoje študije, nato pa se leta 1883: oženil s kne-ginjo Zorko, hčerko bivšega črnogorskega kralja, ki mu je rodila pet otrok: kneginjo Jeleno, kraljeviča Jurija in kralja Aleksandra. Druga dva otroka (Milena in Andrija) sta umrla. Ze leta 1890. mu je umrla žena. Kralj Peter se je nato preselil v Švico, kjer je živel kot zasebnik. Ko je prišlo leta 1903. do prevrata v Srbiji, je bil izvoljen za kralja Srbije, za katero se je pričela s tem nova era. Z vso vnemo je skrbel kralj Peter za gospodarski procvit dežele in zmagoslavno končal carinsko vojno z Avstrijo. Tako je bila Srbija gospodarsko osamosvojena in s tem je prišel čas osvoboditve. Prišla je slavna prva balkanska vojna, kateri je sledila enako slavna druga 1n srbski narod na vzhodu je bil osvobojen. Treba pa je bilo še dokončati delo osvobojenja na zapadu in Avstrija se je potrudila, da se je pričelo to delo že leta 1914. Pod vodstvom kralja Petra, pod vplivom njegovega vzgleda je vzdržala srbska vojska vse napore, dokler ni osvobodila tudi nas, svoje rodne brate.
Po ujedinjenju je prepustil kralj Peter regentstvo sinu Aleksandru, ki se je izkazal za vrednega naslednika svojega velikega očeta.
Poštnina plačana v gotovini.
$t 33.	V LJublSani, dne 18. avgusta 1921.	Leto 161.
2
Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet njen gospodar! Kmetje dosežemo to le z organizacijo.
Kmetski tabor v Št. Vidu nad Ljubljano.
«Samostojna kmetijska stranka>> more zabeležiti zopet nov velik uspeh — kmetski tabor v Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je to tabor naše zmagovite misli, bil je to dan triumfa za našo stranko in njene vrle poslance, bil pa je to tudi dan absolutne zmage državne misli in popolnega poraza vseh hujskačev in vseh klevet-nikov, ki z zaplotnim obrekovanjem poizkušajo razbiti našo državo in na njenih ruševinah skovati sebi političen kapitaL
Kakor se je kmetijsko ljudstvo energično izreklo za najvišje misli kmetskega gibanja, tako odločno pa je tudi povedalo svoje zahteve. Kot pravo delavno ljudstvo je nastopilo za procvit dela in proti vsem postopačem, kot pošteno ljudstvo se je izreklo za red v državi in kot kmetsko ljudstvo je z gromkim glasom zahtevalo izvedbo agrarne reforme. Tako je dokazal naš kmet svojo politično zrelost ter si s stvarno in mirno sodbo priboril prvo mesto med graditelji narodne države.
Tabor v Št. Vidu pa je dobil še poseben pomen,, ker ga je obiskal tajnik skupščine, narodni poslanec dr. Janjič, eden najvplivnejših članov srbske radikalne stranke. Zadnja bilka klerikalnih nad, da pridejo s pomočjo radikalcev zopet v vlado, je splavala po vodi, kajti kmetski tabor v Št. Vidu je dokazal, da se vse trezno slovensko kmetsko ljudstvo zbira pod zelenim praporom in da zastopa SLS. le še hinavce, zapeljan-ce in sovražnike naše narodne države. Zato so radikalci uvideli, da s klerikalci ni mogoče delati, ker bili so že enkrat kruto prevarani in bili bi vnovič, če bi jim zaupali. In da je to dr. Janjič glasno priznal, je nov uspeh šentvidskega tabora.
Kmetski tabor v Št. Vidu pomeni končno tudi popoln prelom z nekdanjo staro politiko. Če je prišel prejšnje čase kak minister med ljudstvo, tedaj se ni ljudstvu dovolilo
preko 2000 mož in žen je bilo zbranih, ko je otvoril ob štirih popoldne
tovariš Koman
kmetski tabor.
S krepkimi besedami je pozdravil vse navzočne, osobito tovariša ministra Puclja in narodnega poslanca drja. Janjiča, se spominjal časov, ko se je pričelo dandanes že tako zmagovito kmetsko gibanje, nagla-sil, da je bil prav Št. Vid tisti kraj, ki je razprostrl prvi zeleni prapor, omenil je na kratko uspehe, ki jih je dosegla SKS. in ki se bodo še pomnožili, če se bomo trdno oklenili vsi svoje organizacije in tudi svojega «Kmetijskega lista», kateremu gre popolno priznanje. Če pa smo odločni strankarji, če nam je interes stranke naravnost prirastel k srcu, vendar se obenem zavedamo, da smo državljani in da je državni interes važnješi od strankarskega interesa. Zato bomo vedno delovali za oba interesa, ker sloni na njih lepša bodočnost slovenskega kmetovalca in obrtnika. Naprej za zmago popolnega ujedinjenja, naprej v boj za Staro pravdo!
Po viharnem odobravanju zboro-valcev je oddal nato tovariš Koman besedo
tovarišu ministru Puclju,
ki je govoril nekako tako-le:
V veliko čast si štejem, da morem biti v Vaši sredi. Zato sem povabil na tabor tudi g. dr. Janjiča, da vidi, kako je razpoloženje onih, ki slede našemu klicu in kako stalno raste naše gibanje. Toda ne samo v čast, temveč tudi v dolžnost sem si štel, da sem pohitel med Vas.
Ko ste zaupali dne 28. novembra m. 1. svoje glasove nam, ste s tem obenem glasno izrekli, da mora biti konec staremu načinu vladanja, ko je smatrala SLS., da ima politično moč le zategadelj, da si ustvarja politične priganjače. Dne 28. novembra ste zrušili tisto moč, ki je vlada-
drugega, kakor da se je smelo in; la nad 30 let nad slovenskim naro-
moralo klanjati gospodu ministru. Na glavarstvih so določili, kaj morajo ter kaj smejo in ne smejo govo-
dom in ki je poznala narod samo pred volitvami. In ker mi tega ne priznavamo, zato je bila moja dolž-
riti deputacije, ki jih bo milostno I nost, da sem prihitel med Vas in da sprejela njegova ekscelenca gospod minister, nato pa je bila na račun
Vam poročam o svojem delovanju.
Protiustavno delo klerikalcev.
Ko so šli klerikalni poslanci prvič v Beograd, so govorili, da so največji
davkoplačevalcev velika pojedina in «ljudsko» delo gospoda ministra je bilo končano.
Čisto drugače pa je bilo sedaj,	pristaši našega ujedinjenja, pri delu
Niso zvonili niti zvonovi, niti niso	za ustavo pa so se razkrinkali, kak-visele s cerkve in županstva zasta-; šni so. Zahtevali so od Beograda,
ve, nobenih preprog ni bilo in no-	da bi jim prepustil popolno vlado v
benih hinavskih pozdravov ni za-	Sloveniji. Ko je Beograd uvidel, da
grešilo ljudstvo. Čisto preprosto, kot	tega ne more storiti, pa so začeli z
pravi kmetski minister je prišel to-	bojem proti ustavi. Bili so kakor pa-
variš Pucelj med kmetsko ljudstvo	glavec, ki ima očeta s šesterimi otro-
in samo iz srca prihajajoč in buren	ki in ki zahteva, naj da oče njemu
pozdrav delavnega podeželnega	vse, ostalim svojim otrokom pa ni-
Ijudstva je pričal o njegovem vese-	česar. In ker oče tega ne more sto-
lju, da ga je posetil prvi kmetski mi-	riti, nastopi proti očetu samemu, ceš
nister. In pomislite to «nezasliša<	če ne dobim jaz vsega, pa naj vrag
noat», da je izjavil potem na taboru	vse vzame. Tako je bilo klerikalno tovariš minister, da ne smatra sebe delo v ustavotvorni skupščini.
za nič drugega kakor za slugo svojih volileev! Bolj popolno pač ni mogel biti dokumentiran prelom s starim režimom z ničemer drugim kakor s tem, kar je dejal tovariš minister Pucelj.
Da je dosegel kmetski taborvšent Vidu tako velike uspehe, tako srca povzdigujočo zmago, pa je v največji meri zasluga , delavnega kra-
Ko je tovariš Pucelj pojasnil nekatera klerikalna obrekovanja, je prešel k poročilu o delovanju usta-votvorne skupščine same.
Naš narod je poslal svoje zastopnike v ustavotvorno skupščino z namenom, da
izdelajo ustavo,
ne pa da pridejo domov brez nje. Te naloge so se poslanci SKS. ved-
jevnega odbora v Št. Vidu, ki ie s- zayegali Vedeli so pa tudi, da v svojim delom ponovno dokazal da ! skupščini s 419 poslanci ne more 9 eden glavnih borcev za Staro slancev doseči vsega tistega, kar
je
pravdo kakor je tudi bil med prvimi, bihoteli kerjetole potem pametnega t-; o/-, r-ovirili toIatii nMnnr Vse rtri- .	J . 1 • ,____Rt
ki so razvili zeleni prapor. Vse priznanje in vsa čast mu za to! Visok mlaj, kakršen je dandanes
in pravičnega kompromisa dosegljivo; zato so poslanci SKS. takoj v početku jasno povedali, kaj hočejo
že prav velika redkost, je kazal pro- jn kaki so njihovi pogoji, da poma-stor, kjer naj se vrši kmetski tabor. gaj0 vladi pri sprejemu ustave. Pri vhodu na zborovališče sta bila z našo pomočjo je bila sprejeta
postavljena dva manjša mlaja z napisom: Za staro pravdo!
ustava, in sicer taka ustava, kakršne nimajo niti veliko naprednejši naro-
Že pred časom, ko se je imel pri- j di.	,
četi tabor, je bilo živahno vrvenje! Poleg ustave pa je bilo treba resi-na prijaznem prostoru in kmetsko ti še vse polno tekočih poslov, ki so ljudstvo iz vse ljubljanske okolice se bili za kmetijstvo največje važnosti je zbralo, da manifestira za pravice in ki so jih samostojni poslanci slovenskega kmeta in obrtnika. Bili, dosegli.
so na taboru kmetovalci iz Polho- i Kmetijska družba je prešla v roke vega gradca in Iga, z Vrhnike in pravih zastopnikov kmetskega ljud-Brezovice, posebno sijajno pa je bi- stva, občinske volitve so bile izve-la zastopana neposrednja okolica dene in slovenskemu ljudstvu so bili Št. Vida. Dež je sicer zavlekel za eno pribor jeni tako ogromni gospodar-uro pričetek tabora in deloma tudi ski uspehi, kakršnih mu še ni pribo-preplašil oddaljenejše pristaše, toda rila nobena druga stranka, ko se je pričel, je bil ves obširni i Vsi ti uspehi so bili doseženi, ker prostor na Poljanah nabito poln in se je koalicija vladnih strank pošte-
no izvajala, kar se bo zgodilo tudi v bodoče.
Tovariš Pucelj kot minister.
Ni mi sicer prijetno govoriti o svojem delovanju, toda na drugi strani je potrebno, da poročam o svojem delu, da spoznate, ali sem izpolnil svojo nalogo ali ne.
Zavedal sem se vedno, da mi je dana oblast od ljudstva, da sem zato le sluga volileev in ne njihov gospodar. Poleg tega pa me je vodila zavest, da moram voditi svoje ministrstvo tako, kakor zahtevata to interes kmetovalcev vse države in pa moja čast. V vsakem drugem oziru pa sem popolnoma neodvisen in priznati moram, da so mi prepustile tudi vladne stranke popolnoma proste roke.
Uspehi tovariša Puclja.
1.)	Za gorenjsko kmetijsko šolo
je bilo v proračunu določenih le 250.000 kron. Še ta znesek je bil pozneje črtan iz proračuna. V svesti si, da ljudstvo to šolo zahteva, sem zaukazal, da se kredit za gorenjsko šolo poveča na pol milijona in tudi dosegel, da je ministrski svet dovolil ta kredit, ki je tudi že v letošnjem proračunu.
2.)	Slovenija ima precejšnjo nad-produkcijo toplokrvnih konj. Zato sem dosegel, da je bila carina na izvoz toplokrvnih konj znižana od 800 na 250 dinarjev in dosežen končno tudi prost izvoz za klanje namenjenih konj.
3.)	Iz časov ministra Roškarja je' obstojala prepoved klanja telet in njih vnovčevanje do starosti dveh let. To krivično prepoved sem od-. pravil in danes je klanje telet dovo- j ljeno.
4.)	Ker ima Slovenija nadproduk-' cijo živine, sem dovolil 3,200.000 . kron za nakup živine v Sloveniji, ki ■ se bo kupovala za Macedonijo in. Črno goro.
5.)	Izposloval sem; dalje izvoz j 1000 ovac na Koroško in s tem, ka- j kor pričajo ustne zahvale, silno ustre- j gel kmetovalcem.
6.)	V Mariboru se bo osnovala srednja vinarska šola, kmetijske šole pa se osnujejo v Prekmurju, Vršcu, Aleksincu i. dr.	I
7.)	Poleg vsega tega pa je bilo nebroj manjših stvari, ki sem jih rešil v zmislu potreb kmetovalca in ki so zanj naravnost življenskega po-j mena. Tako sem preprečil uvoz živine iz Rumunije in enako preprečil uvoz vin iz Grške.
8.)	Končno pa je bilo treba še neštetokrat intervenirati in tudi v tem oziru pričakujem z mirno vestjo sodbe svojih volileev.
Vse te naše uspehe morajo naši pristaši poznati, da morejo razkriti laži nasprotnikov in njih ostudne klevete.
Za primer navede nato tovariš Pucelj drastični primer, kako laže nasprotno časopisje.
«Slovenski gospodar» je pisal dne 4. avgusta, da je minister Pucelj proti prostemu izvozu živine, «Na-prej» pa je pisal istega dne o blaznem izvozu živine, ki se je pričel pod Pucljevim ministrovanjem.
Tako lažejo nasprotniki, zato pa je naša dolžnost, da gremo od moža do moža in pomoremo resnici do zmage. Njena zmaga pride gotovo in skoraj, če store vsi pristaši svojo dolžnost.
Viharno in dolgotrajno odobravanje je sledilo govoru tovariša ministra.
Nato je povzel besedo, navdušeno pozdravljen, tajnik srbske radikalne stranke dr Jjmjič
V temperamentnem, globoko občutenem patriotskem govoru je po-vdaril naše dolžnosti do države na način, da ni bilo videti v njem stran-karja, ampak samo idealnega rodoljuba.
Govornik je najprisrčneje pozdravil slovenske kmete, zbrane okrog SKS., -ne. samo v svojem imenu in v imenu svoje stranke, temveč tudi v imenu države, ker s sprejetjem ustave je izvršila SKS. veliko patriotsko delo.
Bratje, ne pozabimo, da je bila naša država stvorjena potem, ko je bilo žrtvovanih poldrug milijon ljudi. Ker te žrtve ne smejo biti brezuspešne., zato na delo za državo!
Naš program je bil, da stvorimo veliko narodno imperijo in če sega ta danes samo od Triglava do Džev-dželije, tedaj mora segati enkrat od Soče do Soluna.
Zategadelj pa je nujno potrebno, da gremo vsi na delo za notranjo okrepitev države kakor smo tudi vsi enaki. V naši državi ni plemstva, ni plemenskih privilegijev, temveč vsi smo si enaki in vsi enakopravni.
Nočemo nobene skupnosti z ljudmi, ki hočejo nadvlado kakega plemena, ker popolna enakopravnost je naše geslo.
Proti našim klerikalcem.
Dr. Janjič je dejal nato, da je šla radikalna stranka nekoč skupno s klerikalci, toda tedaj se je grozno urezala in zato ne more biti nobene skupnosti več s klerikalci, kajti čeprav je sam duhovnik, vendar je odločno proti vsakemu klerikalizmu. Ne more pa tudi biti govora o kaki zvezi z Radičent, ker okoli njega se zbirajo samo prikriti in neprikriti avstrijakanti.
Enako pa je tudi s komunisti, to nemško - madžarsko-arnavtsko-turško razbojniško stranko, za katero je bil že skrajnji čas, da jo je vlada zatrla.
S sprejemom ustave gre naša država iz krize v urejene razmere. 2e se prikazujejo prvi znaki njene moči, ker danes imamo armado 1,400.000 vojakov, ki je v stanu zlomiti vsakega nasprotnika, notranjega in zunanjega.
Poizkušali so komunisti, da bi vrgli našo deželo v kri, toda ko so izvršili napad na regenta, ko so umorili plemenitega moža, ministra Draš-koviča, tedaj je vstala vsa skupščina in zrušila rušitelje države.
In kakor komuniste, tako bo naša država uničila tudi vse separatiste, ker oni slabe našo državo.
Mi potrebujemo močno in krepko državo, ker tuje sile so nam utrgale naše brate, da žive še danes pod tujim jarmom. Zarobljene moramo osvoboditi, zasužnjence odrešiti, to bo naše najlepše delo. Zato pa po-zivljem Vas vse na skupno delo ter Vam kličem ne kot strankar, temveč kot patriot: Na delo za našo močno, divno in sijajno Jugoslavijo, na delo za našo mlado državo, ki je taka, kakor malokatera na svetu, na delo pa tudi za naš narod oni, ki živi osvobojen v naši državi, in oni, ki trpi tam preko, da bo zgrajena naša močna imperija.
Živel narod!
Nekončljivo odobravanje je sledilo govoru drja. Janjiča. S takim tem-; peramentom, s tako donečim in pri-: jetnim glasom so bile izrečene njegove tople besede, da si je osvojil vse poslušalce in da se je na novo utrdila vez, ki nas za vedno spaja z brati Srbi.
Govorniški oder je zavzel nato viharno pozdravljen
poslanec Kušar.
Naše geslo je: Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi vrav-navajsisam! S tem klicem smo šli v politični boj in temu klicu smo ostali zvesti ves čas. Temu pravilu pa morajo ostati zvesti tudi vsi kmetovalci, ker samo tako bomo izvojevali Staro pravdo, pa naj govore potem nasprotniki karkoli hočejo.
Kakšen krik so zagnali klerikalci, ko smo odšli v Beograd in prisegli. «Srbom smo prodali slovenskega kmeta» so zato kričali o nas, lepega dne pa so tudi oni prisegli, ker so jitn bile poslanske plače več kot vse drugo.
Mi smo delavno ljudstvo, imamo svojo zemljo, ki jo moremo obdelovati le v miru. Zato smo za mir in red. To vse pa zopet ni všeč našim klerikalcem, ki niso nič drugega kakor krščanski komunisti.
Klerikalci so kričali dalje, da smo mi dali mohamedancem 1.200,000.000 dinarjev na škodo slovenskega kmeta. Resnica pa je to, da smo vstopili v vlado mi I šele tedaj, ko so bili mohatnedanci ! že v vladi, ko je bila odškodnina mo-i hamedancem že sklenjena. Mi nismo I nikogar prodali, pač pa bi klerikalci •prodali vse (klic: «Še Boga bi pro-|dali!»), samo da bi imela od tega ' korist njih stranka. | Ker trosijo klerikalci take laži o nas, zato je potrebno, da mislijo j ljudje z lastno glavo, da ne nasedajo ' vsaki klerikalni laži.
Z velikanskim hrupom so zagnali klerikalci v Sloveniji klic po avtonomiji. Toda kaj naj bi bila njih avtonomija? Velik kitajski zid okoli Slovenije, da bi prišli vsi v klerikalen žakelj, iz katerega nas nihče več ne bi mogel osvoboditi. Kako pa bi pri tem vzdrževalo 800.000 prebivalcev lastno vlado, za to se seveda nihče ne meni.
Klerikalno junaštvo pa se vidi tudi iz njihovega nastopa ob priliki prisege na ustavo. Kako so se ši-rokoustili klerikalci, zlasti Škulj, da nikoli ne bodo prisegli na ustavo! Ko pa se je reklo, da ne dobe v tem primeru dijet, pa je bilo konec njih junaštva.
Mi pa se nismo širokoustili, temveč delali in tekom štirih mesecev dosegli več kot vsi poslanci SLS. tekom vsega časa nj?h poslančevanja.
Nad vse priljubljen očitek klerikalcev je, da smo mi proti veri in da je vera v nevarnosti. Toda med našim ljudstvom ni vera v nevarnosti, ker v srcih priprostega ljudstva je vera pač globoko zapisana, ne pa v srcih razne gospode, ki hoče ščititi vero.
Zelo so tudi kričali klerikalci po ženski volilni pravici. Toda naj bi raje preskrbeli našim ženam cenen sladkor, ker bi jim s tem stokrat bolj ustregli.
Zategadelj kmetje! Če si ne bomo pomagali sami, nam nihče ne bo pomagal. Za nas vse veljaj naše geslo: Kmet, pomagaj si sam in Bog Ti pomore!
Kakor prejšnje govornike, tako so nagradili zborovalci tudi tovariša Kušarja z navdušenim odobravanjem.	«
Nato je govoril
tovariš Ažman iz Hraš.
Uvodoma se je spominjal nekdanjih časov, ko se je moralo ljudstvo globoko klanjati, če ga je obiskal kak minister. Danes je to minilo in med nami je naš kmetski minister, ki se je vsekdar zavedal svojih dolžnosti do kmetskega ljudstva. Kot član strankinega načelništva moram izjaviti, da je tovariš Pucelj vselej, kadar je šlo za kako važno odločitev, poročal o njej načelništvu, da mu je ono izdelalo direktive.
In tako irera biti, kakor je nekoč dejal regent, ko je izjavil: Jaz kraljujem, toda ljudstvo naj vlada! "o se godi v naši stranki in kdor tega ne bi izvrševal, bi odletel in jaz sain bi nastopil proti njemu z vso odločnostjo in, če bi bilo treba, tudi proti prijatelju tovarišu Puclju.
Ni pri nas tako kakor pri drugih strankah, kjer govore vedno kmetu, da hoče Bog tako in da mora zato vedno ubogati.
Mi hočemo nasprotno, da ukazuje kmet in nihče drugi.
Toda ta vlada ne pomeni za nikogar krivico, ker le v okviru zakonitosti hočemo, da se vladaj.
Iz tega stališča se je naša stranka tudi zavzela za sedanjega namestnika Hribarja, ki je naše krvi ia ki hoče upravljati deželo v zmislu poštenosti. Z zadoščenjem pa tudi konstatiramo, da je danes na vladi mož, ki se priprosto imenuje Ivan Hribar brez tistega slavnega dr.
Nato je govoril tovariš Ažman še
0	komunizmu in poudarjal potrebo, da se združijo vsi, ki delajo na deželi v močni skupni falangi, ker le tako moremo uspešno braniti svoje interese.
S pozivom, naj se udeleže vsi zborovalci kmetskega praznika na Bledu, ki bo dne 8. septembra in ki mora postati ena naših najsijajnejših prireditev, je zaključil tovariš Ažman svoj jedrnati, ognjeviti in nad vse ugajajoči govor.
Nato je prebral tovariš Slapaičar resolucije, ki jih je tabor z navdušenjem in soglasno sprejel.
Resolucije se glase:
Na kmetskem taboru v Št. Vidu nad Ljubljano zbrani kmetovalci in
1	obrtniki:
; 1.) Zahtevamo kar najodločneje, !da dovoli vlada vsled katastrofalnih posledic suše carine popolnoma prosti izvoz živine, da preskrbi živino-! rejce s ceno krmo in da najbolj prizadetim kmetovalcem dovoli davčne olajšave.
2.) Zahtevamo, da podpira vlada z vsemi sredstvi razvoj obrti v deželi, da ščiti domače obrtnike im da 'jim ne nalaga prevelikih davkov.
Nabiraj mo pridno prispevke za tiskovni skiad SKS., kajti stranka brez tšska, je kakor vojska brez orožja!
Ne podpisujte nobenih izjav, ki jih predlagajo pristaši SLS., ker vse njih izjave so sama sleparija!
3
Vse te govorice pa niso nič drugega kakor neoprostljiva nevednost ali pa grda laž. Ustav a je biJa razglašena že pred mesecem dni, tako da je imel pač vsakdo prilike in časa dovolj, jo prečitati in vsled tega prenehati z lažmi o ustavi. Da pa £ončamo vendar enkrat za vselej laži o proti-verski ustavi, hočemo danes navesti, kaj naša ustava glede verstva in ver določuje. Člen 12. ustave pravi: «Svoboda vere in vesti je zajamčena. Usvojena veroizpovedanja so enakopravna pred zakonom ter smejo svoj verozakon javno izpovedovati.* «Usvajajo se one vere, ki so v kateremkoli delu kraljevine že pridobile zakonito priznanje.*
Pri nas je usvojena vera rimskokatoliška. S tem sta naši veri priznani popolna svoboda in popolna enakopravnost. Zaradi tega določuje ustava, da « usvojene in priznane vere urejajo samostojno svoje notranje verske posle ter upravljajo svoje zaklade in fonde v mejah zakona*. S tem je torej zajamčena popolna avtonomija cerkve.
In sedaj poslušajte, gospod dobrov-ski župnik-, kako grdo neresnico ste natvezili svojim ovčicam. Peti odstavek člena 12. ustave se namreč glasi tako-le: »Usvojene in priznane vere smejo vzdrževati zveze s svojimi vrhovnimi verskimi poglavarji tudi izven državnih mej, kolikor to zahtevajo duhovni predpisi posameznih vero-izpovedanj. Način, kako se vzdržujejo te zveze, se uredi z zakonom.* Govorjenje torej, da prepoveduje ustava škofom občevanje s papežem, je grda laž, Ustava pa skrbi tudi, da morejo posamezne vere gmotno uspevati, ker pravi: «V kolikor so v državnem proračunu določeni za verozakonske svr-he izdatki, se morajo med posamezna usvojena in priznana veroizpovedanja deliti sorazmerno s številom njih vernikov in z dejansko dokazano potrebo.* S tem je priznano, da mora država skrbeti za verske potrebe, toda na drugi strani je tudi preskrbljeno, da ne more nobena vera izrabljati državne podpore.
Pa tudi govorice o brezverski šoli so popolnoma brez vsake podlage. V členu 16. je namreč rečeno: »Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpove-danjih in v soglasju z njih verskimi načeli.* To določilo ustave je tako jasno, da ne potrebuje nobene razlage.
Potrebno pa' je omeniti še neko važno določilo, tičoče se verskega pouka v šoli. Ustava veleva namreč, da morajo »vse šole razvijati duh verske strpljivosti.* To moderno določilo moramo samo pozdravljati, ker verski boji se ne smejo obnoviti.
Čq dajo ustava veram pravice, je pa tudi čisto naravno, da jim nalaga go-tpve dolžnosti. In ena izmed teh glavnih dolžnosti je obsežena v takozva-nem «kancelparagrafu», ki se glasi:
«Svojo duhovne oblasti ne smejo verski predstavniki pri bogoslužju ali s sestavki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljati v strankarske namene.*
Kdo izmed poštenih in za Kristusove ideale res vnetih duhovnikov more nasprotovati tej določbi? Kdo je za to, da bi izrabljal sveto vero v strankarske namene? Ali ne zasluži tak človek, da se ga kaznuje, in ali nI pravilno, da proti takemu človeku nastopi država?
Poštenjaki, presodite in izrecite svojo sodbo!
Če pa ščiti ustava popolnoma vere, pa je na drugi strani tudi potrebno, da ščiti posameznika. In tudi to nar logo izpolnjuje ustava v polni meri, ko pravi:
»Nihče ni dolžan javno izpovedovati svoje versko prepričanje. Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varstveni in vojaški oblasti.*
Ta določba je silno potrebna za vsako državo, ki hoče veljati za svobodno. Že Bog je dejal, ne sodite, da ne boste sojeni, in če kdo ne vrši svojih verskih dolžnosti, je to le stvar njegove vesti in ne skrb države. Če se sili koga k verskim obredom, ni to nič drugega kakor vzgajanje hinavcev.
Končno moramo omeniti še neko določbo ustave, ki je naravnost državna potreba, in sicer določbo, da se nihče ne more oprostiti svojih državljanki!) in vojaških dolžnosti in obveznosti, sklicevaje se na predpise vere. Zašli bi naravnost v anarhijo, če ne bi bilo te določbe.
Razložili smo vse glavne določbe ustave, ki se tičejo posameznih ver. Iz njih mora vsakdo izprevideti, da so veram zajamčene popolna svoboda, enakopravnost, avtonomija, svobodno občevanje z verskimi poglavarji tudi izven državnih mej, da je tako za verski pouk v šolah kakor tudi za gmotni obstoj ver poskrbljeno, da pa je tudi vsaka zloraba vere onemogočena.
Sedaj pa sodi, pošteno krščansko ljudstvo, če je naša ustava res tako brezverska, kakor lažejo nekaterniki, ker so vsled strankarske strasti pozabili na resnico!
Kadar ne vladajo samostojni.. .
Prav poučen slučaj, kako je preskrbljeno za koristi občine, če vladajo v njej nesamostojni kimovci SLS., nam daje občina Jurklošter.
Leta 1918. je umrl v Jurkloštru, občini v laškem okraju na Štajerskem, župnik Tribnik. Glasom zapu spisov (A 90/18) je imel prejeti občin ski ubožni zaklad iz njegove zapušči no K 6641-07. Župnikovo zapuščino je prevzel njegov nečak, ki jo je tudi izplačal. Ker pa sta v občini Jurkloštru dva ubožna zaklada, občinski in župnijski, je pošta pomotoma dostavila župnijskemu ubožnemu zakladu denar, katerega je prejel župnik Blaž Brdnik.
Župnik je dobro vedel, da je spravil tuj denar, toda vseeno je lepo molčal in ga obdržal za svoj zaklad. Občina je dobila od sodišča obvestilo, da je bil denar odposlan, toda denarja seveda ni prejela, ker je bil oddan, kakor je dognalo sodišče, župniku Brdniku.
Med tem so bile občinske volitve. Vsled neoprostljive nerodnosti naših pristašev je bila prepozno vložena li-
sta SKS., vsled česar je prešla cd nekdaj napredna občina jurklošterska v klerikalne roko. To je izkoristil župnik ter sklical nove občinske odbornike k seji, na kateri je dosegel, da je podpisal novoizvoljeni (toda ne še potrjeni) župan Jakob Blatnik izjavo, v kateri se v imenu občine odpoveduje zapuščini, katero prepušča župnijskemu ubožnemu zakladu. V tej izjavi se končno tudi obljubuje, da se bo za prikrajšane občinske ubožce skrbelo na drug način in da se bo priredila tombola, na katero se vabi tudi slavna s o d n i j a (!).
Jasno, da se naivnemu, da ne rečemo kaj drugega, povabilu sodnija ni odzvala, znano pa tudi ni, če se je obljubljena veselica res vršila. Na vsak način pa občina ni prejela nobenih prispevkov Jz dohodkov tombole, oziroma veselice.
Tako so kimovci občino spravili ob njen denar. Take so posledice, če vladajo v občini ljudje, ki ne mislijo s svojo, ampak s tujo glavo. Tako pride nesreča nad občino, če občani ne store svoje volilne dolžnosti.
Čudimo se državnemu pravdništvu, da se za stvar prav nič ne zanima. Vsekakor pa zahtevamo, da stori okrajno glavarstvo svojo dolžnost, to je, da prisili župnika, da izroči denar občini.
Nujno pa je tudi, da politično oblastvo razveljavi spredaj omenjeni sklep občinskega odbora, ker je -oči-vidno v škodo občini.
Jasno je tudi, da se takirn kim°.v-ccm ne sme zaupati občinskega gospodarstva. Volilni red daje pasivno volilno pravico samo možem, v občini jur-klošterski pa so v občinskem svetu šalobarde in ne možje, ker drugače ne bi mogli kaj takega skleniti.
Naše poslance pa pozivljemo, da so za vso zadevo zanimajo in da izposlu-jejo pri pokrajinski upravi odreditev nove občinske volitve.
Vsem kmetovalcem bodi ta primer v resno svarilo, kako je preskrbljeno za občinske koristi, če vladajo v občini nesamostojni, klerikalni kimovci.
Ali ste že nakupili srečke Sokolske efektne loterije v Novem mesta? Žrebanje bo dne 20 avgusta 1.1. Glavni dobitek 60.000 kron. Srečka 1 dinar.
V Srbiji.
(Napisal B. Skalicky.)
Po sedemnajsturni romantični in krasni vožnji po veličastnem vele-toku Dunavu nas je pristalo v malem pristanišču Prahovu v srbski Krajini, ne daleč od bolgarske meje, dvajset vinarskih strokovnjakov, med temi šestnajst prečanov (izvunsrb-skih). Po polurni vožnji z vlakom smo dospeli v okružno mesto Nego-tin, od tam pa zopet po polurni vožnji z vozom v državno vinarsko-sadjarsko šolo v Bukovu, da se posvetujemo in sklepamo o najvažnejših vprašanjih vinarstva, kletarstva in vinskega prometa v vsej državi.
Iz vsake pokrajine naše širne države je poročal po en strokovnjak o vsakem posameznem vprašanju, razvijala se je zanimiva razprava in sklenili smo marsikaj važnega, kar bo tako vladi kakor njenim organom vodilo pri delovanju za procvit na šega vinogradništva, kletarstva in vinske trgovine.
Vinarsko-sadjarska šola v Bukovu obstoja že nad 30 let. Nahaja se na posestvu starega bukovskega mo-
nastira (samostana), katerega poslopje in crkva sta ne daleč od šole.
Dasi je trpela šola mnogo vsled vojne, je vendar v lepem redu, dobro opremljena s potrebnimi učnimi pripomočki in, kar je najbolj razveseljivo, dobro obiskana. Stosedemnajst krepkih, čilih kmetskih mladeničev jo obiskuje, resnost in veselje do stroke jim žari iz oči. Šola je triletna in vkljub temu tako obiskana. Toda pri nas? Ako naj pošlje naš kmet sina za eno leto v kmetijsko šolo, ki mu naj da čvrsto strokovno podlago za vse življenje, ima tisoč izgovorov: potrebuje ga za delo, ne more ga pogrešati, stane preveč itd. Zategadelj tudi vse naše kmetijske .šole trpe na pomanjkanju učencev. Ali ni to žalostno? Ali smo res tako daleč pred Srbi, kakor se radi ponašamo? In naša mladina? Ali ni vneta za vse drugo, samo za pouk, izobrazbo in napredek ne? Kam plovemo?
Ob zaključku konference, preden smo se poslovili od Bukova, nas je povabil arhimandrita (predstojnik samostana) na ogled starinskega sa-mostana, ki stoji že od trinajstega stoletja. Ko smo se približali samostanu, so pričeli zvoniti z vsemi zvo-' novi. Spogledovali smo se, ali ne velja to nam? Stopili smo na dvorišče; na cerkvenem pragu nas je čakal gospod arhimandrita v polnem ornatu z bogatim starinskim križem v roki in nas — po večini katoličane — pozval v pravoslavno cr-kvo. Pred oltarjem nas je nagovoril, pozdravil nas kot brate v Kristu, kot brate Jugoslovane, ter izrazil svoje veselje, da more oozdraviti ravno reprezentante vinske stroke v državi, saj si je vino izbral sam naš Izveli-čar, da v njem vpodobi svojo sveto kri. — Po pozdravu smo si ogledali samostan, ki smo ga po kratkem okrepčilu zapustili zopet ob zvokih vseh zvonov. Sedaj nismo več dvomili, da pojo zvonovi nam na čast.
Lepa slovanska gostoljubnost in verska strpnost srbskega duhovnika sta nas naravnost ganili. In pri nas? Pri nas bi gotovo v takem primeru vse vpilo: «Vera je v nevarnosti!» — Kako daleč smo v tem oziru še za brati Srbi! In vendar je njih vera prestala veke trpljenja pod groznim turškim jarmom, ne da bi se okrnila, ne da bi se izneverila Kristusu. Tam je samo vera, ne pa gospodo-željnost klerikalizma.
Odšli smo in podali smo se v srbska sela: Rogljevo, Rajac in druga. Povsod ista gostoljubnost. Praznično razpoloženje naših bratov, srbskih seljakov (kmetov). Povedli so nas v lepo urejene in naravnost vzorno oskrbovane vinograde in nas končno sprejeli v svojem « saboru*. Zidanice (kleti) vse vinske gorice so na enem kraju in tvorijo malo selo. Sredi njih pod visoko in košato lipo ali murvo je «sabor». V z nizkim zidom, ki služi obenem namesto klopi, ograjenem prostoru se je pričela ob improviziranih mizah gostija v krogu prijaznih vaščanov. Navzoč-ni so bili le možje, žene so se držale v spoštljivi oddaljenosti. Žena čisla
Prav posebno pa zahtevamo, da se oddajo vse dobave za državo edino-le domačim obrtnikom.
3.)	Kot delavno ljudstvo zahtevamo, da skrbi vlada za red v državi, ker samo v urejenih prilikah more uspevati delo. Zato pozdravljamo zakon o zaščiti države in zahtevamo, da se njegove določbe brezobzirno izvajajo. Zato ne nasprotujemo uvedbi potnih legitimacij, obsojamo pa vsako šikaniranje ljudi, ki ga pro-vzročajo podrejena oblastva.
4.)	Kot delavno ljudstvo zahtevamo tudi, da končaj vlada brezobzirno z vsemi, ki ne delajo in ki se žive le na račun tujega dela. Nobenih trotov ne sme biti, do obstoja ima pravico le tisti, ki si ga zasluži s svojim delom. Zato želimo, da se čim prej sklene zakon o obveznem delu.
5.)	Kot kmetovalci, ki s svojim delom vzdržujemo vso državo, zahtevamo končno, da se agrarna reforma čim prej izvede. Njene določbe se pa morajo izpopolniti tako, da postane zemlja v resnici last le tistega, ki jo obdeluje.
Prav tako soglasno je bila sprejeta tudi ta-le zahvala poslancem:
Na kmetskem taboru v Št. Vidu zbrani kmetovalci in obrtniki ugotavljamo, da še nikdar niso slovenski poslanci prinesli slovenskemu ljudstvu tako mnogo in tako izdatnih uspehov, kakor so jih priborili poslanci SKS. Vsled tega izrekamo vsem poslancem SKS. in osobito tovarišu ministru Puclju svoje neomajno zaupanje in svojo iskreno zahvalo.
Neizmerno gorje sta pretrpela slovenski kmetovalec in slovenski obrtnik, ker sta bila nesvobodna. Zato smatramo svobodo kot bistven predpogoj blagostanja in zato hočemo in moramo braniti svojo mlado narodno državo. Ker pa je ta zasigu-rana šele s sprejemom ustave, zato z zadoščenjem konstatiramo, da so k sprejemu ustave bistveno pripomogli tudi naši poslanci.
Kakor pa se zahvaljujemo svojim poslancem, da so bili med zidarji države, tako pa čutimo tudi potrebo, da se jim posebno iskreno zahvalimo za sijajne uspehe, ki so jih dosegli za gospodarsko blagostanje slovenskega kmetovalca in obrtnika.
Pozivljemo zategadelj poslance SKS., da še nadalje z isto vnemo in isto vztrajnostjo nadaljujejo boj za politično in gospodarsko osamosvojitev slovenskega kmetovalca in obrtnika, brez ozira na vse podle klevete nam nasprotnega časopisja.
V boj za Staro pravdo!
Nato je s kratkim zaključnim govorom tovariš Koman končal sijajno uspeli tabor.
„Protiverska" ustava.
Dobrovski župnik pripoveduje svojim ovčicam. da je v ustavi določilo, po katerem je prepovedano občevanje škofov z Rimom. Zopet drugod govore, da je po ustavi prepovedan v šoli verki pouk otrok. In na tihem se še-peče prav rado, kako je naša ustava protivcrska in zategadelj zgrešena.
Kmetijska propaganda med mladino v Ameriki.
(Dalje.)
7.) Glavne točke pravil za kmetijskeklube so te-le:
a)	člani kluba postanejo lahko vsi pripadniki mladine v starosti med 10. in 18. letom, katerim dado za to potrebno dovoljenje starši.
b)	Za ustanovitev kluba je treba vsaj pet članov.
c)	Vsak klub mora imeti svoj odbor, obstoječ iz predsednika, podpredsednika, blagajnika in tajnika, kateri se izvolijo izmed članov kluba na vsakoletnem občnem zboru.
č) Vsak član kluba mora opravljati kako domače delo, ki si ga izbere sam in izvrši sam po navodilih propagandnih organov.
d)	Člani kluba imajo vestno proučevati strokovna navodila, ki jih izdaja propagandni oddelek poljedelskega ministrstva in se pri delu po njih ravnati.
e)	Vsi klubovi člani se morajo udeleževati mesečnih klubskih sestankov in drugih prireditev.
f)	Člani kluba so dolžni razstavljati del svojih pridelkov na skupni razstavi, katero prirede klubi vsako leto.
g)	Vsak član kluba dobi klubsko legitimacijo in kokardo — štiriperes-
no deteljico z velikim H na vsakem peresu. Kokardo mora vsaj v prostem času in pri svečanejših prilikah nositi vsak član javno.
8.)	Vrste kmetijskih mladinskih klubov. Kmetijski mladinski klubi se dele pred vsem v moške in ženske, dalje v take, ki goje rastlinarstvo, v take, ki goje živinorejo, le-ti zadnji zopet v govedorej-ske, konjerejske, svinjerejske, ovčje-rejske itd., potem v klube za pridelovanje koruze, pšenice, krompirja itd.
Prva naloga novega člana v klubu je, da si izbere eno domače delo: ali pridelovanje pšenice, koruze, krompirja itd., ali vzrejo kake domače živali. Načeloma se mora uporabiti za domače delo predmete one panoge, ki je v kraju najbolj razvita.
Vsi ti klubi so organizirani zopet v okrajnih klubih, ki prirejajo skupne sestanke in razstave.
9.)	Domača dela v klubih. Kakor smo že spredaj omenili, je glavni namen kmetijskim mladinskim klubom poleg stanovske vzgoje strokovna izobrazba kmetiške mladine, ki doseza svoj cilj pred vsem s tem, da si izbere vsak klubov član gotovo domače delo, katero mora opravljati samostojno po navodilih ekonoma ali liderja in po navodilih mladinskega lista, oziroma malih brošuric, ki jih izdaja državna propagandna organizacija. Da se ugotove uspehi teh
domačih nalog in da se vzbuja med mladino tekmovalnost, kdo bo svoje delo bolje izvršil, mora sestavljati pri delu vsak član zapisnik (dnevno beležnico), v katerega zapisuje vse posameznosti, ki se vpoštevajo pri presojanju dela. Ob koncu leta se priredi razstava, na katero pošlje vsak klubov član del svojega pridelka, kateremu mora priložiti dnevno beležnico, da je mogoče tako natančno razvideti uspehe dela. — Za najuspešneje izvršene naloge se podelijo nagrade.
Dasi mora mladina opravljati svoja domača dela načeloma popolnoma samostojno in samo po navodilih propagandne organizacije, je vendar nele dopustno, marveč naravnost potrebno, da pomagajo mladeničem zlasti mlajši in šibkejši otroci, pri opravljanju dela pa starši ali starejši bratje, oziroma starejše sestre, kajti od 121etnega dečka ni mogoče zahtevati, da bi sam oral ali mlatil. Toda. pomagati se sme samo toliko in tedaj, kolikor in kadar je pomoč res potrebna.
10.) Trajanje enega tečaja in delovni program mladinskih klubov. Mladina obdrži lahko članstvo kluba do 18. leta, lahka pa tudi vsako leto iz kluba izstopi. Običajno traja en tečaj v klubu štiri leta, vsled česar se priporoča,
da ostane vsak član v klubu vsaj štiri leta.
Program štiriletnega tečaja je takle:
I.	leto.
a)	Demonstracije:
1.) Pridelovanje kake domače rastline.
b)	Kmetijska vzgoja (teoretično):
1.)	Navodila za delo.
2.)	Praktična navodila v zvezi z demonstracijami.
3.)	Pouk o setvi in izračunavanju množine pridelka in cene pridelku.
4.)	Vodstvo dnevne . beležnice o domačem delu.
II.	leto.
a)	Demonstracije:
1.)	En poljski pridelek.
2.)	Reja ene živali (prašiča).
b)	Kmetijska vzgoja:
1.)	Navodila za delo.
2.)	Poročila v zvezi z demonstracijami.
3.)	Pouk o pridelovanju rastline in reji živali ter izračunavanje dohodkov.
4.)	Vodstvo beležnice o pridelovanju rastline in reji živali (prašiča).
III.	leto.
a) Demonstracije:
1.) Pridelovanje ene rastline.
2.)	Reja ene ali več domačih živab.
3.)	Hlev za živino.
b) Kmetijska vzgoja:
1.)	Navodila za delo.
2.)	Poročila v zvezi z demonstracijami.
3.)	Pouk o gojitvi rastlin, živinoreji in hlevih.
4.)	Pouk o organizacijah in zadružništvu.
5.)	Vodstvo dnevne beležnice o gojitvi rastlin, živinoreji in napravi modernih hlevov.
IV. leto.
a)	Demonstracije:
1.)	Pridelovanje ene rastline.
2.)	Reja ene ali več živali.
3.)	Staje za živino.
b)	Kmetijska vzgoja:
1.)	Navodila za delo.
2.)	Poročila v zvezi z demonstracijami.
3.)	Pouk o demonstracijah.
4.)	Pouk o zadružništvu in organizacijah.
5.)	Beležnice o gojitvi rastlin, živinoreji, zadružništvu itd.
To je izključno gospodarski program, poleg katerega pa se izvršuje še drug važni program, ki sledi in je velikega prosvetnega in socialnega pomena.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja!
4
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena in narodnosti, združimo se!
moža in ga spoštuje kot gospodarja in glavo rodbine, kot radnika (delavca) in bojevnika. Te spoštljivosti ji nihče ne vzame in ni ga pogumneža, ki bi si upal ščuvati ženo proti možu, kar vidimo iz umazanih političnih nagibov dan na dan pri nas. Ali je srbska žena res za našo ženo? Uvažujte! Toda kjer je veselje, tam je kmalu cigan z gosli, kolo, navdušeni govori in pozdravi. Zares krasen večer je bil, kakor jasno, zvezdnato božje nebo nad nami.
Nočevali smo v vasi, v priprostih, toda snažnih kmetskih hišah, čeprav so tla v njih večinoma iz ilovice. Drugi dan so nas spremili seijaci na kolodvor. Iskreni, mirni, a prijazni, ljubeznjivi in odločni, brez zvijače in omahovanja.
«Znaš gospodine, dobro si mi došao», mi je rekel eden. «Vrlo me veseli, da si počastio moju kuču! Ne-ču ja te zaboraviti». Kako priprosto, iskreno — slovansko!
Na polju žanjejo, mlatijo s parnimi mladinkami, na livadah se pase lepa živina, pastirji pojo svoje otožne pesmi, iz katerih zveni vse neizmerno trpljenje, ki ga je prestal srbski narod od Kosovega polja do konca zadnjega, groznega svetovnega klanja, čigar sledove vidiš tu pri vsakem koraku. Pa pogum mu ni upadel, prišel je dan svobode. Sedaj mu je dana priložnost, da se prosto razvija, da «radi» (dela) na svojem gospodarskem in kulturnem napredku. Volja, železna volja, je tu, da hoče napredovati, prirojena inteligenca in pogum mu svetita iz oči, najboljše jamstvo, da bo res napredoval, da bo hitel za bratoma, Hrvatom in Slovencem, z velikanskimi koraki. Kdo jamči, da ju ne prehiti? Zato, bratje, manj govorjenja in več dejanj! Le delo nas spasi, ne pa pravljica o balkancih in balkanizmu in ne farizejsko zavijanje oči in napihovanje. Ali poznate pravljico o žabi, ki se je napihovala toliko časa, da je počila? Glejmo torej, da bomo res prvi v boju za kulturo in napredek, da bomo svojim bratom res za vzgled! Toda zato je treba dela, dejanj in ne bahanja ter praznih besedi, ali celo zasmehovanja svojih so-bratov po krvi in rodu, kakor se to žalibože pri nas često dogaja.
Vesti iz Dolnje Lendave.
Kaj mično mestece je naša Dolnja Lendava! Obmejno mesto, ležeče komaj 20 minut od državne meje, ima romantično lego, tlakovano glavno ulico, dosti krivonosov, še več madža-ronov in vnetih madžarskih iredenti-stov ter «našince», ki so — izjemam čast! — žal vse drugo prej, nego ponosni, neustrašljivi nositelji naše narodne in državne misli. In še nekaj: Lendava ima svojo železnico, vodečo preko Čakovca v notranjost naše države, za kar jo, dasi se promet ne razvija v tisti popolnosti, kakor bi bilr> želeti, pač marsikateri prebivalec ostalega Prekmurja zavida.
Še nebroj drugih zanimivosti bi se moglo našteti iz Dolnje Lendave, toda za enkrat le nekaterim stvarem nekoliko pozornosti!
Državna pripadnost Dolnje Lendave je dandanes izvun govora. Hvala Bogu! Trianonski mir je podpisan, ratificiran, ratifikacijske listine izmenjane. Delokrog razmejitvene komisije je omejen na razsežnost bivše Uemarka-cijske črte, iz česar sledi, da morejo biti le tu ali tam potrebne mejne poprave povsem krajevnega značaja. In pika! Na morebitne teritorijalne kompenzacije za Dolnjo Lendavo na drugem mostu naša država ne bo pristala in ne sme pristati — tem manj kr:i-je, ki so spadali naravno in narodnostno a priori k nam! Sicer mislimo, da ima tu važno besedo naša vojna oblast, katero je gotovo tudi izrekla.
Dolnja Lendava je torej naša. In pomilovalen je naš pogled na madžarske in madžarouske backe, ki sanjajo v svoji megalomaniji o tem, da bo drugače, ki verujejo v obnovitev neokrnjene madžarske krone. Sanjače te vrste, kolikor so tostran meje, bo treba c-nkrat za vselej na primersn način poučiti, da so naši državljani, da morajo biti kot taki brezpogojno lojalni in da bodo le v tem primeru deležni državljanskih pravic in ravnopravno-sti. Psevdogospodi Atilovega potomstva bi se moralo dalje nasvetovati, da skrči svojo prebujno domišljijo na oni minimum, ki je zanjo in za nji enake dopustljiv in sprejemljiv; zlasti pa naj opusti namišljeno vlogo «Herrenvolka», ki ji ne pristoja in ki jo dela — kakor bi podal to oceno vsak, recimo ne-plemenit, sodržavljan druge narodnosti — inferiornejšo, nego je v resnici.
Koncem meiseca junija 1.1. je bila razkrita tu velikopotezna in dobro organizirana zarota proti naši državi in v času od dne 26. do dne 28. junija je
bil nameravan nasilen prevrat. Pa o tem je »Kmetijski list» svoječasno že poročal.
Nelojalneži, od prvega do zadnjega, to bi vam bilo rajalo srce nad ubogimi jugoslovanskimi žrtvami, ako bi se bile vaše drzne, nesramne nakane posrečile! Toda otročji ste bili pri vsem tem vendarle! Ste li upali doseči trajen uspeh vi in par capinov iz orszaga? No, no, vaš račun ni bil tudi račun krčmarjev in kolovodje naše željno pričakovane akcije razmišljajo danes pri ričetu, ali je bil neuspeh »taktična ali strategična* pogreška ali vse obenem.
Gospoda, roke proč od naše države! Ali ubogaj in bodi lojalna in računaj z duhom časa, ali pa hajdi s svojim «pinkelnom* v svoj oboževani orszag' Saj ni daleč! V nasprotnem primeru pa vedite, da so tla vroča in da bi vam začelo lahko enkrat goreti pod nogami, kajti mi poznamo vaše firme in vemo tudi, da vas bo še dosti, ki imate sicer kosmato vest, pa ste še svobodni. Torej ali — ali! Volite gospoda!
Dolnja Lendava ima precej uradni-štva, saj je sedež raznih oblastev; ima nekaj zasebnikov (trgovcev itd.) iz ostale Slovenije, mnogo prekmurskih slovenskih meščanov in zadnji čas je dobila celo nekaj primorskih beguncev, drugi so Madžari, oziroma pomad-žarjeni Slovenci.
O kliki madžarskih rovarjev proti nam in naši državi smo izpregovorili že prej. Domačini Prekmurci so v narodnem oziru nestanovitni, še neutrjeni, kar je razumljivo. »Našinci* pa so žal, če ne narodnomlačni, pa vsaj za obmejne kraje premalo aktivni v delu za probujo narodne in državne zavesti med tukajšnjim ljudstvom. Imamo take, ki so v besedah rodoljubi velikani, v dejanju pa pritlikavci. Tu imamo zopet nekaj plemenskih separatistov z obzorjem, ki ne seza niti do jutri, tam skupino političnostrankarskih partizanov, za katere je njihova stranka začetek in konec vsega. Vse za stranko, to je njih nesrečno geslo, pa če delajo pri tem tudi narodne grehe, kaj jim mar! Kratko: malo ljudi imamo, ki bi stali, prežeti čistih narodnih idealov, svoji domovini nesebično in z zanosom vedno in povsod na razpolago, jo ljubili ter čuvali njeno čast, da ostane neokrnjena.
In kdo izrablja našo notranjo neslogo bolj nego Madžari sami! Dasi jim je nekaj peklenskih nakan zoper nas prav gladko izpodletelo (čast naši vojski in orožništvu!), vendar imajo gotovi ljudje, ki uživajo našo gostoljubnost in so še svobodni, drzno čelo, da nastopajo sirovo proti nam, negirajo naš jezik (češ da smo mi ukradli besedni zaklad madžarskemu zakladu), kritizirajo javno našo upravo in sploh vse, kar je jugoslovansko. In baje imamo nekaj akademičnih «našincev», ki so s temi ljudmi v prijateljskih stikih in ki se niti malo ne sramujejo trobiti v njih rog, poslušati njih podlo in nestvarno kritiko, da, ki si dado opljuvati celo najdražje, kar naj bi posedovali: svoje narodne svetinje. Tu pa bi se moralo nehati vse! Ako smo izdajicam, izrod-kom te vrste, do sedaj prizanašali, v bodoče bo treba z njimi na javen sramotilen oder, kajti naše narodno jedro moramo ohraniti zdravo in čisto, ker samo ono nam jamči našo boljšo narodno in državno bodočnost.
Pokrajinske vesti.
(Zaradi smrti kralja Petra) smo morali v zadnjem hipu preurediti vsebino številke, vsled česar se je njeno izdanje nekoliko zakesnilo. To v blagohotno vednost svojim cenjenim naročnikom. — Uredništvo.
(Donesek k poglavju o naši žurnali-stiki.) Nemški in italijanski socialistični listi so prinesli skoraj dobesedno enako kričeve vesti, kako so pri nas preganjani komunisti. Samo v Beogradu da je zaprtih 14.000 delavcev in da se zaprti komunisti strahovito mučijo. Za vsakega pametnega človeka jc jasno, da so vse te vesti nalašč sf al locirane samo za to, da bi diskreditirale našo državo, ker odveč je poudarjati, da je vse od konca do kraja izmišljeno. Kljub temu pa prinaša »Jugoslavija*, glasilo narodnih socialistov, te vesti kot resnico in jugoslovanski list se ne sramuje, da dela na podstavi hujskaških in lažnivih vesti naših najzagri-zenejših narodnih nasprotnikov komentarje. Kje so časi, ko so bili slovenski uredniki stebri rodoljubja?
(Poslanec Brandner) se je v nedeljo na shodu v Hrastniku zaletaval tudi v naše poslance. Mi se z blebetavim fantom ne bomo pričkali vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo mogel reči, da sta z Deržičem storila za svoje volilce vsaj stoti del istega, kar so storili naši poslanci za samostojne kmete.
(Darila.) Za naš tiskovni sklad se je nabral > na shodu SKS. pri Sv. Marjeti ob Pesnici v Krambergerjevi gostilni 300 kron. Živeli darovalci! Posnemajte jih! — Dalje je nabral za isti namen tovariš L i p o v š e k , predsednik okrajnega odbora SKS. na svojem domu pri domači zabavi 300 kron. Živeli nabiralci in darovalci. — Tovariš
V o 11 m e i e r v Selnici ob Dravi je nabral istotako za naš tiskovni sklad 500 kron. Vsa čast njemu in zavednim Selničanom!
(Za naš tiskovni sklad) so darovali tovariši Joško R a j h, Mota, Korošec, vsi v Gornji Radgoni, ter krajevni odbor SKS. pri Sv. Juriju ob Pesnici lepo vsoto 1170 kron. Živeli zavedni darovalci, ki naj bi našli obilo posnemovalcev!
(Državna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru) je končala dne 30. julija svoje 49. šolsko leto. Vsi drugoletniki, 27 po številu, so dovršili šolo s prav dobrim, mnogi z odličnim uspehom. Večina absolventov se povrne na kmetije staršev, kar je najbolj razveseljivo. Nekaj jih pojde v tuju službo, v kmetijsko, vrtnarsko ali kle-tarsko prakso. Vsled agrarne reforme so službe na graščinah vedno redkejše in slabejše ter za bodočnost sploh ni več računati nanje. Nekateri absolventi se hočejo gospodarsko osamosvojiti na ta način, da boao vzeli za napravo matičnjakov, trtnic in drevesnic primerna zemljišča v zakup. Želeti bi bilo, da jim pri tem oblastva pomagajo. Razen 27 drugoletnikov je štel zavod še 17 prvoletnikov in 5 prakti-kantov. Prihodnje šolsko leto se bo pričelo dne 16. septembra. Priglasilo se je že lepo število kmetskih- mladeni-čev, nekaj celo iz drugih pokrajin države, iz bližnje severne meje pa nobeden. Protestantski naseljenci nad Mariborom pa pošiljajo svoje sinove v avstrijski Silberberg pri Lipnici, da se nasrkajo tam sovraštva do nas. Tako se izpodriva slovenski obmejni kmet z domače grude. — Prošnje za sprejem učencev v mariborsko šolo je treba vlagati do dne 20. avgusta. Natančni pogoji so objavljeni v 13. številki «Kmetovalca» z dne 15. julija t. 1.
(Dobrova.) Odkar je na Dobrovi za župnika Peter Hauptman, nimamo drugega kakor prepire, tožbe in sovraštvo in kmalu ne bosta živela niti dva soseda več v prijateljstvu. Najljubše delo je župniku hujskanje soseda proti sosedu in stiskanje denarja iz revnega, prebivalstva. Kot predsednik posredovalnega urada bi moral pač drugače skrbeti za svoje v dušno pastirstvo mu izročene ovčice, ne pa tako, kakor sedaj dela. Denarja nima nikdar dovolj; tako je zahteval od nekega delavca, da mu mora za izpregled oklicev plačati znesek 2000 K, češ da to so stroški za papeževo delo. No, končno se je mož zadovoljil za to mukotrpno delo z zneskom 310 kron. Mi svetujemo župniku Hauptmanu, naj se vendar enkrat zave, da tako delovanje ne pristoja božjemu nametniku. Namesto da bi oznanjeval ljubezen in mir, seje sovraštvo in prepir. Ni se potem čuditi, če je vera v nevarnosti, saj jo njeni služabniki sami spravljajo ob kredit.
(Z Vrhnike.) Na Vrhniki imamo tri duhovnike, od katerih' je le eden dušni pastir. Ta je dobil sedaj kar nepričakovano odlok, da je premeščen v Semič' na Dolenjskem. Vsa občina silno obžaluje odhod tega gospoda in želi, da ostane na Vrhniki in da odide namesto njega v Semič raje kdo drugi. Prav iskreno prosimo pristojno cerkveno oblastvo, da vpošteva to soglasno željo prebivalstva.
(Dajte nam selskega poštarja!) Vas Ivanje selo pri Rakeku šteje 48 hiš in je oddaljena od pošte na Rakeku le kakih 20 minut. Vaščani pa dobivajo pošto komaj enkrat na teden, ko gredo ob nedeljah sami ponjo. Časopise vzame tako, kdor hoče, na pravi naslov pa pridejo šele čez več dni ali pa sploh nikoli. Kadar je šola, raznašajo pošto šolski otroci, ki pa polovico pošte uničijo. Ta nered mora prenehati. Živimo ob železniški progi, do svoje pošte pa pridemo le slučajno! Vprašamo poštno ravnateljstvo, če so morebiti šolski otrobi tudi njeni nastavljenci? Zahtevamo z vso odločnostjo, da vendar enkrat začnemo dobivati redno vsak dan svojo pošto, in sicer po selskem poštarju iz Rakeka. Red mora biti in takih nerednosti ne bomo trpeli! — D a v k o-plačevalciiz Iva njega sel a.
(Železniki) Dne 8. avgusta 1921. smo pričeli zidati Sokolski dom. Mnogo vztrajnega dela je bilo treba, da je prišlo do tega. O potrebnosti »Sokol-skega doma* za kraj in splošnost ne bomo govorili, ker je to jasno za vsakega trezno mislečega Jugoslovana. Manjkajo nam pa denarna sredstva in zato prosimo najširšo javnost: Prispevajte po svojih močeh k tej stavbi, bodisi z denarjem, bodisi z drugim! Še posebe pa se obračamo do našili Železnikarjev in drugih rojakov iz Selške doline, ki žive izvun svojega rojstnega kraja po naši ljubi domovini, da se nas spomnijo ob tej priliki. Sprejme se hvaležno tudi najmanjši dar, ki naj se pošlje na »Telovadno društvo ,Sokol' v Železnikih.*
(Nasilstvo samostojnežev v Tržišču na Dolenjskem.) Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« dne 6. t. m. dopis, v katerem opisuje znani pisec »krivično* zasego prostorov v iiiši tukajšnjo hranilnice in posojilnice v prid poštnemu uradu. Stvar je sledeča: Tukajšnji poštni urad je imel v hiši začasno stanovanje, ki je bilo tako glede stanovanja samega kakor tudi glede varno-
sti popolnoma nezadovoljivo. Samo-obsebiumevno ni moglo poštno ravnateljstvo še dalje trpeti nedostatka in je zato že lansko leto grozilo občini, da ji vzame pošto, če ne dobi urad primernih prostorov. Ker pa je bilo nemogoče ^jti v mali vasi. takoj primerno stanovanje, je županstvo prosilo ravnateljstvo, naj potrpi, da se v do-glednem času preskrbi primeren prostor. Tak prostor pa je samo v hiši posojilnice, ki ga je začetkom meseca julija izpraznil neki mizar. Ko je pa za to zvedelo poštno ravnateljstvo, je dalo potem poverjeništva za socijalno skrbstvo zaseči omenjeni prostor v prid poštnemu uradu. K zasegi prostorov, pri kateri naj bi se domenilo glede n2-znatnih popravil, je bil povabljen tudi gospod župnik Vidmar kot tajnik posojilnice. Le-ta se je povabilu sicer odzval, toda namesto da bi se udeležil dogovora, je brez vsake besede potegnil ključ iz odprtih vežnih vrat ter odšel, dobro se zavedajoč, a ne meneč se za vladne ukrepe. Kdo je delal torej nasilstvo? Sedaj pa vprašamo Vas, »resnico-in pravicoljubne* gospode, ki kličete celo gospoda . ministra pokrajinskega namestnika na pomoč, kako bi bilo bolj pravično: Ali da si pustimo odvzeti poštni urad, da bi moralo ljudstvo oddaljenejših hribovskih vasi hoditi po dve uri do tri ure daleč do bližnje pošte, ali da ostane hranilnica v obsežnem župnišču, kjer je sedem lepih sob in kjer je imela hranilnica skozi dvajset let za nemoteno izvrševanje svojih poslov vedno dovolj prostora. Če ste pa mnenja, da Vam je župnišče s sedmimi sobami pretesno, zakaj niste potem že prej prestavili hranilnice v hišo, ki jo ima le-ta že 15 let in ki je bila do zadnjih let vedno prazna — brez najemnika. Čemu torej zavijate resnico^ Pozna se Vam, da sts navajeni starih avstrijskih in Šuster-šičevih časov, toda nikar ne žalujte za njimi, kajti tisti časi se več ne povrnejo, ker resnica zmaguje povsod.
(Iz zminske občine.) Kdor je bral «Domoljuba», se je lahko prepričal o duhovitosti naših klerikalcev. Od ljudi te vrste pač ne moremo pričakovati kaj boljšega. Kdor goji v srcu zavist in sovraštvo do vsakega, ki samostojno misli, in kdor je prepričan, da je obrekovanje najlepša čednost moža in vrhu tega še višek kulture, tisti je v resnici goden za klerikalno duhovitost. Klerikalci kar ne morejo več brzdati svoje jeze in togote ter kakor podivjana žival bijejo okoli sebe in blatijo vsakogar, ki se jim ne ukloni. Da pa ne morejo izostati posledice te podivjanosti tudi pri mladini, nam priča primer mladega orliča, katerega propalost mora z žalostjo navdajati vsakega poštenega človeka. To nam bodi v svarilo, kam privede klerikalna vzgoja. Zategadelj razkužite najprej svojo smrdljivo občino, napravite red tudi v svojem društvu, kjer se dogaja marsikaj, kar ni ravno v čast takoimenovanim »katoliškim* možem, ter šele potem pričnite s poboljšan jem drugih! Le trkajte se na prsi Vi, ki zlorabljate vero in ki Vam je vera le sredstvo za dosego Vaših političnih ciljev! Tudi Vas bo zadela še sodba božja!
(Na Dolu pri Hrastniku) imajo odslej dva kaplana namesto enega, ker je samoobsebiumevno, da ne more en sam gospod opravljati službe dušnega pastirja in trgovskega pomočnika. Dva si bosta pa prav lahko delo razdelila: Eden bo ljudem pastir, drugi bo prodajal »šmir* in čez noč bo božji mir!
(Sromlje) Dne 31. jidija nas je obiskal eden naših najvplivnejših in naj-delavnejših vinarskih strokovnjakov, g. kmetijski svetnik B. S k a 1 i c k y. — V nad dve uri trajajočem govoru nam je poljudno in temeljito pojasnil ravnanje z moštom in vinom ter nas sploh poučil o umnem kletarstvu. Pri-ko 120 poslušalcev je sledilo z vso pozornostjo predavanju. Naposled je g. kmetijski svetnik še prav po domače razložil nanj stavljena vprašanja. Tem potem se g. svetniku v imenu vseh sro-meljskih poslušalcev najsrčneje zahvaljujemo in ga prosimo, naj nas še dostikrat obišče. Za podružnico »Kmetijske družbo* v Sromljah: M. Kos s. r. predsednik.
(Seje okrožnega odbora v Mariboru) se vrše vsak prvi četrtek v mesecu, in sicer menjaje se v Celju in v Mariboru. Prihodnja seja bo v Celju. — Tajnik.
(Št. Peter pri Mariboru.) Kljub vsemu nadlegovanju klerikalcev, se je vseeno tu vršil shod SKS., ki ga je otvoril tovariš F r a s, nakar je poročal poslanec Mrmolja. Tovariš poslanec je pojasnil temeljito delovanje naših in klerikalnih poslancev in pozval klerikalce, naj mu dokažejo isto, o čemer lažejo »Pijani gospodar* in drugi klerikalni listi. Toda navzočni klerikalci so molčali, ker jasne besede poslanca Mrmolje so jim zavezale jezik. Njim kot klerikalcem je seveda vsaka laž dovoljena, ker odveze so gotovi že v naprej, mi samostojni pa pridemo kar gorki v peklo. Toda Bog je pravičen, in lažnjivcem bo tudi priporočilo klerikalnih voditeljev presneto malo koristilo Prihodnjič pa pride na vrsto gospod župan, ki je baje mislil mlatiti prazno
slamo. Ne vemo, zakaj bi radi mlatili prazno slamo, saj že Vaši pristaši bri-jejo norce iz Vas. Toda oprostite, ker drugič se itak vidimo, tedaj pa bomo z Vami zvonili mi, samostojni. Ne boste več zvonili z našimi zvonovi, ki smo jih kupili vsi skupaj. Našim poslancem pa naše neomajno zaupanje. Vabimo jih le, da nas še obiščejo. — V boj za Staro pravdo! Zavedni samostojni Šentpetrčani!
(Vosek pri Mariboru.) V zadnji številki »Pijanega gospodarja* se je drznil marješki škric načeti vprašanj-3 naše občinske volitve. Kako drzni so klerikalci, se pač najbolje vidi iz tega, da, čeprav predobro vedo, da so ravno oni sami s svojim nepravilnim nastopanjem zakrivili, da je bila prvotna občinska volitev pri nas razveljavljena, vendar kljub temu upajo javno-sti o tej stvari še nasuti peska v oči. Napalajo osebe, katere v prvotnem yolilnem prizivu niso stavile ne besede, ne pike, o čemer so dobro poučeni, vseeno pa zlobno zavijajo in lažejo. Predobro vedo, da so naši pristaši verovali le javnemu razglasu ter na podstavi le-tega opustili vložitev nove kandidatne liste. Klerikalci pa lažejo, da nismo mogli dobiti niti dovolj podpisov za novo kandidatno listo. No, pa o tem bomo že še izpregovorili kmalu kaj bolj zanimivega. O, da bi naš javni razglaševalec vse razglase razglašal tako glasno in dobesedno kakor predzadnjo nedeljo razglas o stavljenju g. J. pod varuštvo! Poslušalci so pa vendar zamenjavali očeta s sinom. Prav dobro vemo, da bi klerikalci grozno udarili po vsakem samostoj-nežu, ki bi bil tako »priden in veren* sin svojega očeta, kakor je ta v tem primeru. Ali hočete, vi neutrudljivi izzivalci, da po vašem vzgledu objavimo zanimive resnice iz te družinske žalo-igre? Zdi se nam, da nas hočete k rimu prisiliti. Zategadelj bodi naš zadnji opomin: Molčite in mirujte, sieer odpremo pokrov gnojnice vaših razmer!
(Sv. Marjeta ob Pesnici.) V nedeljo dne 31. julija je bil pri Sv. Marjeti ob Pesnici pred Krambergerjevo gostilno velik shod SKS., ki je v vsakem oziru sijajno uspel. Predsednik okrajnega odbora SKS., tovariš L i p o v š e k, je otvoril '-shod, pozdravil tovariša poslanca M r m o 1 j o in navzočne Šmarječane, ki so se skoraj polnoštevilno udeležili tega shoda, da slišijo poročilo tovariša poslanca. Nato je povzel besedo tovariš poslanec M r - -molja in poročal o delovanju vrlin poslancev SKS. Pred vsem je poudarjal potrebo, da si čim prej osnujemo temeljit gospodarski načrt, ter svaril pred zagrizeno strankarsko politiko, nn- • mesto katere zavladaj pravo bratstvo. Dalje je podal govornik obširno gospodarsko in politično poročilo. V glavnem je pojasnil navzočnim zboroval-cem klerikalno avtonomijo in orisal načrt samoupravne oblasti za Štajersko in Prekmurje, za kakršno se zavzema naša SKS. Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci izvajanja poslanca Mrmolje, ki jc izčrpno dokazal, kako je SKS. večino in povsod na braniku ljudskih koristi, ter izrekli vsem poslancem SKS. za njih uspešno delovanje za gospodarsko po- -vzdigo slovenskega ljudstva svoje neomejeno zaupanje. Svoje poslance le še prosimo, naj bi se ob priložnosti še večkrat oglasili v Šmar-jeti. Na delo za Staro pravdo!
(Sv. Juri ob Ščavnici.) V »Murski straži* z dne 29. m. m, se je neki nam dobro znani dopisun nesramno obregnil v naš shod in pa ob naše poslance. Besede: »Udari pastirja!* itd. diše preveč po naših svečenikih, da ne bi vedeli, odkod so. Mi smo samo mnenja, da bi po takih politikujočih »pastirjih* moral Gospod pač pošteno udariti in to večkrat, da bi jih spomnil na stavka: »Moje kraljestvo ni od tega sveta* in »Idite in učite vse narode...», toda ne politike, ampak molitve. Duhovnik naj bor če hoče biti uzor svoji župniji, nad strankami, ne pa samo poslušen sluga klerikalizma. Duhovnik naj bo tudi naroden, v Jugoslaviji pa tuji zvest in dober državljan, s čimer se je .ponašal v bivši Avstriji. Učite ljudi ljubiti lastno grudo, lastno državo, spoštovati našega kralja! To bo na meji Vaše najlepše delo! Ne delajte pa razdorov in pred vsem ne brigajte se za škodljivo strankarstvo! Čemu ti ogabni napadi na Drofenika, Mrmoljo in Nemca? Ali samo zato, ker niso Vaši shige? Tovariš Nemec ima vendar pravico, biti v službi politike, ker je neodvisen; duhovnik — zapomnita si gg. kaplan in župnik! — pa spada v cerkev. In še eno Vama povemo: Ljubše, stokrat ljubše nam je, da nam vladajo sami Srbi, kakor pa slovenski klerikalci, bivši šusteršičijanci. — Kaj so delali in kaj delajo klerikalci za nas, vemo, vsled česar jim ne gremo več na limanice. Slepiti hočete ljudstvo, da je SKS. kriva vseh davkov. Deca! Da je davke, ki jih imamo danes, podpisal tudi naš soobčan, bivši minister dr. Korošec, o tem čivkajo že vrabci na strehi — le Vi klerikalci nočete o tem ničesar slišati. In zakaj? Ker ste sluge laži! Da ima država primanjkljaj. se imamo vsi v znatni meri zahvaliti tudi bivšemu ministru za
Ko si sam prečital ,,Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga citati še drugim!
/
De!ujmo z vsemi močmi za procvit in razširjenje „Kmetijskega lista11!
5
prehrano, drju. A. Korošcu, ki jo naročil iz Amerike silno drag in tako čisto pokvarjen fižol, da ga jo zavrnila celo lačna Avstrija. Kakor vidite, vemo malo več kot Vi. Zategadelj pa pustite nas in naše poslance pri miru! Kako obrt ali kak posel ima namreč vsak človek, ki se pošteno preživlja in iz tega se more norčevati le podlež. Tudi Vi se niste rodili s črnimi suknjami, tudi Vaši starši niso bili — baronu Tako! S tem smo obračunali z Vami, kar ee tiče v začetku omenjenega shoda. Gledali pa bomo na Vas kakor gledate Vi na nas. Eno pa prosimo osrednjo vlado: «Udari in razprši politikujoče pastirje, da zavlada med nami mir božji!* — Samostojno ž.
(Bude.) Slabo uslugo dela «Pijani gospodar* klerikalcem s tem, da nesramno. obrekuje naše poslance zaradi njih ljudskih govorov v skupščine, ker se vsak poštenjak samo zgraža, ko bere tak napis, kakršnega je priobčil »Pijani gospodar* v _ svoji 28. številki, kjer pravi »Kako je pi-skal samostojni klarinet v Beogradu*.
, Ampak samostojni klarinet je. dobro piska!, slabo pa so žvižgale klerikalne piščalke, ki so čisto pozabilo na pregovor, ki pravi, da bi ostale mo-drijanke, če bi molčale. V Beogradu so bili klerikalni poslanci pač »modri-jani*, ker eo molčali kakor grob, zato pa so doma hujskali in kričali, da so zapravili še tisti borni košček pameti, ki so si jo z molčanjem priborili
v	Beogradu. — Vašim obljubam, cenjeni gospodje voditelji SLS., pa ne verujemo popolnoma nič. Deset let nam že obljubujete železnico Turkla-Ptuj-Rogatec-Brežice-Novo mesto, toda še do danes ni nobenega znaka, da bi nam jo vi priborili. — Pismo, ki ga je navedel naš priljubljeni poslanec Urek v dokaz, kako hujskajo klerikalni govorniki, pa je popolnoma resnično in priobčimo ga v celoti in z imenom pisca, če ga priobčite tudi
vi	v svoji neslavni klerikalni zgodovini. — Sicer pa pravimo: Duhovnik se naj briga za svoj poklic in doživel ne bo nobenega napada. — Kar se tiče klerikalne naobrazbe, pa je odveč vsaka, beseda. Saj se zgraža nad njo že ves evet. — Ce bo veliki župan strankar, bomo doživeli zopet staro napako, da bo deležen pravice le nje-" gov strankarski somišljenik, vsak drug pa bo smol le plačevati davke in nositi bremena. — 0 korupciji bi se dalo tudi mnogo govoriti, če bi razpravljali o klerikalni korupciji, ker take korupcije ni pod božjim solncem, kakor j« v klerikalni stranki. — Glede šolstva pa pravimo: Do sedaj ljudstvo ni imelo besede pri šolski vzgoji. Od sedaj naprej pa mora dobiti besedo tudi ljudstvo, ki vzdržuje vso šole. Šolski predpisi naj bodo po v&ej državi preoej enaki in nikakor ne sme biti, da bi 'vsaka stranka predpisovala, kako se morajo učiti otroci. Vemo predobro, da bi bila potem tudi šola le za klerikalno muziko. Ker pa je te muzike sito že vse slovensko ljudstvo, zato ni vec daleč čas, ko bodo ostali klerikalni voditelji brez backov, brez kimovcer in s tem tudi brez svoje armade.
(Sv. Pavel pri. Preboldu.) Tukajšnji Sokol priredi v nedeljo dne 28. avgusta svojo prvo javno telovadbo, spojeno z veliko vrtno veselico, na vrtu g. Franca Vedenika. Pridite vsi, ki ee lanimate za Sokolsko delo!
Kot začasna vlada se je osnoval poseben izvršilni odbor, kateremu načeluje slikar Pero Dobrovič. Odposlanci nove republike &o prišli že v Beograd s prošnjo, da bi naša vlada priznala baranj-sko-bajsko republiko. Naša vlada sicer tega ne more storiti, pač pa je dolžna, da zaščiti naš živelj pred morebitnim nasiljem madžarske vlade. Tozadevne ukrepe pa je naša vlada tudi že izdala. Srbi v Baranji bodo na ta način gotovo nekaj rešili pred madžarsko nenasitnostjo. Ce bi mi postopali enako, bi nam bila prihranjena katastrofa koroškega plebiscita.
(Zakon za zaščito države) ni naperjen proti socialistom kakor so napačno umevale zakon nekatere občine.
(Nove občinske volitve.) Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo vsem občinam odlok, da imajo do dne 20. septembra izvršiti vse priprave za dopolnilne volitve za razveljavljene komunistične mandate.
(Krvavi boji v Albaniji.) Katoliški Albanci (Miriditi) so v boju z moha-medansko vlado v Tirani dosegli velike uspehe in zagnali vladne čete na vsej črti nazaj. Boji se vrše z veliko srditostjo. Na obeh straneh je obilo žrtev. Ker primanjkuje Miriditom zelo zdravniška pomoč, se nameravajo obrniti na našo vlado za pomoč.
(Med demokrati in radikalci) se vrše pogajanja zaradi ustvaritve skupnega vladnega bloka. Pogajanja potekajo po zatrdilu vladnih listov ugodno.
(Poseti vladarjev.) Države male an-tante se pogajajo glede medsebojnih posetov zavezniških vladarjev. Kot prvi pride v Beograd predsednik češkoslovaške republike Masaryk, nato pa obišče naš vladar Bukarešto.
(Nesramne zahteve Italije.) Kljub temu, da" pripada Baroš na vsak način nam, zahteva Italija ukoriščanje Ba-roša za dobo 99 let. Naša vlada je to zahtevo popolnoma odklonila. Zaradi-tega so prekinjena tudi trgovinska pogajanja z Italijo. Prav tako!
(Razdor med zavezniki.) Vrhovni svet 5e imel odločiti glede pripadnosti gorenje Šlezije. Ker so zahtevali Francozi, da pripadi gorenja Šlezija Poljski, Angleži pa temu nasprotovali,_ zali t(Mi/vi'- 7.5*. Nemčiio vse industrijske
Nadalje opozarjamo vsakega kmetovalca na to, da mora že danes pokla-dati krmo v manjši množini in večkrat na dan, namesto da bi jo pokladal preveč na enkrat, vsled česar žival krmo ne požre in pride v gnoj.
Vsi odpadki pri mlačvi naj se spravijo za zimski čas. Ce smo že danes primorani krmiti suho krmo, jo raje režimo na slamoreznici in ji primešajmo tretjino slame. S slamo letos ne kaže nastiljati, ker je predraga.
S prodajo žita po možnosti čakajmo!
Jako umestno bi bilo, če bi tisti, ki bo imel premalo krme,, pokosil v sedanjem času vresje in črne jagode (borovnice) v gozdu, kar se hitro posuši in pozimi jako prav pride.
Tudi mlade vejice bukev, gabra, hrasta, lip, kostanjev i. dr., posušene v kozolcih, so dobra krma za konje in delavno živino.
Ne gonite brez preudarka živino na sejme, ker sami sebi škodujete, ko tlačite cene živini navzdol. S tem delate veselje le kupcu živine, ki pa jo bo vseeno drago prodal.
Cene mleku bi se morale dvigniti, da bi vsaj tako prišli na svoj račun.
Fran Malasek na Grmu.
htevajoč za Nemčijo vse industrijsko ozemlje, so se seje vrhovnega sveta prekinile. Evropski listi pišejo zaradi-tega o možnosti razpada veliko an tante. Mi temu dosti ne verujemo,_ ker vemo, da so veliki preveč nenasitni, da bi se med seboj prepirali. V tem primeru bi se jim mali izmuznili in tedaj — z Bogom dobiček.
(Konec boljševiške strahovlade.) V Rusiji je imenovan vrhovni svet za pobijanje lakote, ki ima diktatorsko moč. Večino v svetu imajo izraziti protiko-munisti. Na čelu sveta stoji pisatelj Gorkij, ld je odločen antiboljševik. Vrhovni svet za pobijanje lakote je pričetek boljševiškega konca. Kakor je to samo na sebi razveseljivo, tako pa
Politične vesti.
(Za česa počitnic zakonodajne skup
ščine) ima zakonodajni odbor pripraviti material za zborovanje zakonodajno skupščine. Vsa ministrstva morajo zategadelj predložiti vse uredbe zakonodajnem odboru, ki bo poročal o njih skupščini. To svojo nalogo so izvršila vsa ministrstva in predložila na stotine naredb zakonodajnemu odboru, in sicer vse uredbe in naredbe, ki so bile izdane v času od dne 1. decembra 1918. pa do sprejetja ustave..Vseh teh naredb je 762. Največ, namreč 120, jih je predložilo finančno ministrstvo, najmanj, namreč 5, pa ministrstvo za pošto. Ministrstvo za kmetijstvo je predložilo 30 naredb, med njimi naredbo glede razdelitve čistega dobička državne razredne loterije. Zakonodajnemu odboru so bile predložene tudi vse državne pogodbe, kakor rapallska, senžermenska versejska, nejilska, trianonska in se-vroška.
(Republika baranjska.) Prebivalstvo Baranje in bajskega kota bi imelo priti pod Madžarsko, ker bi morala naša vlada na podlagi trianonske pogodbe iz-pratniti del Baranje. Vse tamošnje prebivalstvo brez razlike narodnosti pa odločna odklanja, da bi prišlo pod madžarsko vlado, ker hoče živeti v miru ia redu, ki ga more dati samo Jugoslavija. Srbi in Madžari Baranje in Baje, kapitalisti in delavci, so tako nasprotni Madžarski, da se hočejo z orožjem upreti madžarski vojski, če bi le-ta vkorakala v Baranjo. Ker je, kakor že reče**, naša vlada po trianonski pogodbi rezana izprazniti Baranjo in bajski kat, so proglasili prebivalci Baranje IS. avgusta v Pečuju srbsko-madžarsk* republiko Baranjo in Bajn-.
(Kmetovalci, pozor!) Zvedeli smo, da se je posrečilo naši vladi nabaviti si od čeških industrijcev večje množine najboljšega volnenega in polvol nenega zimskega blaga za obleke, in sicer po zelo znižanih cenah. Vse natančneje je razvidno iz razglasov, ki jih je poslala vlada vsem županstvom. — Opozarjamo vse svoje somišljenike, da se za stvar zanimajo, kajti tako ugodne prilike za nakup dobre in cene obleke ne bo kaj kmalu. Zategadelj ne zamudite ugodne prilike!
(Plačilni nalogi o neposrednjih davkih.) Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah, objavljen v «Uradnem listu* dne 2. avgusta t. 1., ne nalaga davkoplačevalcem nobenih novih bremen, ampak vsebuje nasprotno zlasti glede dohodnine in plačarine izdatne olajšave. Obenem odpravlja začasni zakon plačilne naloge. Namesto teh bodo pri davčnih uradih razgrnjeni od dne 1. do dne 15. januarja, od dne 1. do dne 15. aprila, od dne 1. do dne 15. julija in od dne 1. do dne 15. oktobra davčni izkazi za vse davčne odmere, ki se izvrše v pretečenem četrtletju. Razglasitev bo javna, tako da bo vsak davkoplačevalec pravočasno obveščen, kateri davki so mu odmerjeni. S tem bo vsakomur prihranjena pot v davčni urad. Vsak davkoplačevalec bo smel pregledati le njega zadevajoče podatke, za druge pa le, če se bo izkazal z njih pooblastili, ki bodo kolka prosti. Komur bi vseeno ne
" žalostno dr e mom SaU mskl bilo jasno, kaj mora plačati, bo vložil LS^vofe osvobojen je zPmilijonskimi ^ko kolka prosto prošnjo na davč-žrtvami ljudi
(Polom boljševiških idej.) Proč z vojno so kričali boljševiki, ko so pričeli s svojim škodljivim delom, dali pa so ruskemu narodu najgroznejšo vojno, meščansko vojno, tekom katere so ustvarili najs trakovi tejši militarizem. Pri svojem nastopu so obljubovali boljševiki, da prinašajo vsem kruha, v resnici pa so dali vsej Rusiji glad. Govorili so, da ne priznajo lastnine, dejansko pa so uničili rusko imetje in priznali lastnino tujih kapitalistov. In ob koncu so pripoznali tudi dolgove carske'Rusije. Tako so izdali vse točko svojega programa in sedaj beže z na-grabljenim denarjem v tuje države. In take razmere so hoteli nekateri vpeljati tudi pri nas!
(Grki.) ki so pričeli zopet z ofenzivo, korakajo zdaj proti Angori. Keinali-stična vlada pripravlja premestitev svoje prestolnice iz Angore v Cezarejo.
Katastrofalna suša.
V 29. številki »Kmetijskega lista* sem priporočal setev krmskih rastlin, da se založimo s krmo.
Zalibog sejano seme zelo slabo in neenakomerno kali, ker ni dežja. Ce bo to še dalje trajalo, se bo tudi ta rešitev izjalovila.
Dolgotrajna suša bo kmetovalce grozovito udarila.-
Vsi sadeži se kar suše. Koruza rumeni, krompir hi pesa se sušita, korenje hi repa prav nič ne rasteta. Ota-va se je kar izgubila.
Kaj naj ukrenemo v tej hudi stiski?
Po prejšnjih avstrijskih zakonih smo imeli pravico prositi za odpis zemljiškega davka. Davčno oblastvo je namreč poslalo komisijo, v kateri sta sodelovala občinski zastopnik in zastopnik kmetovalcev kot zaupnika, da sta pregledala po suši provzročeno škodo.
Ker pravijo sedaj, da je ta zakon ukinjen, zato nimamo drugega izhoda, kakor da se naši narodni poslanci soglasno zavzamejo za kmetiško ljudstvo in mu izposlujejo znatne davčne olajšave, posebno pri dohodninskih davkih, saj marsikateri kmet ne bo imel prav nobenega dohodka, ampak veliko izgubo, kar je treba gospodi povedati.
lahko kolka prosto prošnjo ni urad glede podrobne navedbe davkov, katere mu bo plačati. Prošnja bo imela odložilno moč, dokler je davčni urad ne bo rešil. — Plačilne haloge bodo dobili le tisti, katerim bodo davki prvič odmerjeni. Enako se bodo izdajali plačilni nalogi tudi za davke do leta 1921. — V zvezi z odpravo plačilnih nalogov bodo preurejena tudi določila o prizivnih rokih, ki bodo potekali dne 30. januarja, 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra. Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve od-mernih izkazov se je v nekaterih pokrajinah naše države že sijajno obne-sel in upati je, da se istotako obnese tudi pri nas, posebno, ker se je odmera kontihgentirane pridobnine in dohodnine izročila zopet davčnim komisijam, v katere bodo volili polovico članov davčni zavezanci sami.
(Skrbite za zadostno Zavarovalnino!) Okrajno glavarstvo v Ljubljani je izdalo ta-le vsega uvaževanja vredni razglas: «V zadnjem času se je zlasti zaradi nastale suše pomnožilo število požarov, pri čemer so dogodile tudi katastrofalne ne-
se
sreče, da so pogorele cele vasi in vse imetje kmetovalcev. Pri tem je najbolj žalostno dejstvo, da prebivalstvo pri zavarovanju proti požaru ni vpoštevalo padca denarne vrednosti in da so posestniki zavarovani proti požaru z v s o t a m i, ki ne odgovarjajo niti predvojnim razmeram. Pred kratkim časom se je namreč pripetilo zopet nekaj požarov, pri katerih gre škoda na milijone, a zavarovalnina znaša le nekaj tisoč kron. Prebivalstvo, posebno kmetski posestniki, se nujno pozivljejo, da v svojem lastnem interesu zvišajo prostovoljno zavarovalnino. Premije, ki se plačujejo, so primeroma tako nizke, da jih bo vsakdo lahko utrpel. Predsedstvo pokrajinske uprave naznanja zato, da bo pokrajinska uprava pri vseh prošnjah za podporo pri požarih itd. vpoštevala v prvi vrsti le one prosilce, ki bodo dokazali, da so primerno sedanjim razmeram zvišali tudi zavarovalnino. Kdor pa noče sam v svojo korist ničesar storiti in se primerno zavarovati proti nesreči, naj tudi ne pričakuje, da mu bo priskočila
država na pomoč, če bi ga zadela nesreča.* Dasi so določbe razglasa malo trde, mora vendar njih pravilnost spoznati vsak razsoden kmetovalec. Zatorej skrbite za zadostno zavarovanje svojih domačij!
(Vpostavitev cenilnih komisij za dohodnino.) Volitve komisijskih članov in namestnikov se bodo vršile po vsej Sloveniji v nedeljo dne 25. septembra. Tozadevni razpis je izšel v »Uradnem listu* št. 97 in se bo prve dni meseca septembra objavil tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas obseza vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Za izvršitev volitev polovice komisijskih članov in namestnikov so davčna oblastva sestavila volilne imenike. V imenik so vpisani po alfabetnem redu za volilne upravičence vsi davčni zavezanci brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice, ako jim je dohodnina za leto 1920. predpisana, odnosno se jim bo še predpisala, in brez uvrstitve v posamezne volilne skupine, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja le eno volilno skupino. Ti imeniki bodo v času od dne 22. avgusta do vštetega dne 29 nvgu sta t. 1. razgrnjeni ob uradnih urah v prostorih davčnih oblaistev I. stopnje na vpogled davčnim zavezancem. Vpo-gledati bodo smeli imenike samo dohodnini zavezane osebe dotičnega ce nflnega okraja med navedenemi urami, Prepisovanje imenikov, oziroma napra va izvlečkov bo dopustna le, kolikor ne bo ovirala rednega poslovanja davčnega oblastva. Voliti bodo smele le osebe, ki bodo vpisane v itnenike, in one, ki si bodo izposlovale vpis v imenike na podlagi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij se je določil od dne 22. avgusta do všte tega dne 29. avgusta. Vsak davkopla čevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije, ki se bodo vlagale pri davčnih oblastih I. stopnje, bodo kolka proste. O njih bo odločala končnoveljavno delegacija. Vložitev re klamacij sama na sebi ne bo zavirala izvršitve veljavnih volitev. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli dav čni zavezanci vpogledati v volilni ime nik še nadalje do vštetega dne 20. septembra t. I. le, ako se bodo primerno legitimirali, da se jim na ta način omo goči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev.
(Prepoved izvoza krmil.) Po sklepu gospodarsko-finančnega komiteta je izza dne 10. avgusta prepovedan izvoz vseh vrst krmil, in sicer vseh vrst sena in slame, ovsa, melase, otrobov vseh vrst, krmilne repe, suhe in svežo, reza-nice in repe, dobljene pri izdelovanju sladkorja, in odpadkov pri čiščenju žita. Od prepovedi so izvzete količino naštetih krmil, ki so bile natovorjene v vagonih ah vlačilcih za inozemstvo na dan, ko je stopil sklep v veljavo. Pri vlačilcih je bilo - dopuščeno tovorjenje še tri dni po pravnomočnosti tega sklepa. Za dotične vlačilce, ki do dne, ko je stopil sklep v veljavo, še niso bili natovorjeni vsaj do polovice, je pa veljal predstoječi sklep takoj.
(Popis živine.) Ministrski svet je odločil, da se ima izvršiti popis živine po vsej državi, potem pa se bo šele dovolil izvoz živine, ker grozi vsled suše silno pomanjkanje živinske hrane.
(Nakup prvovrstnih žrebet na Gorenjskem.) Pokrajinska uprava, odd3-lek za kmetijstvo, namerava nakupiti na Gorenjskem nekaj prvovrstnih žrebet, ki se bodo vzgojila v državnem žrebetišču za državne plemenja-ke. Konjerejci, ki imate resnično prvovrstna žrebeta na prodaj, jih ponudite v nakup komisiji, ki bo nakupovala žrebčke dne 27. avgusta ob osmih v Kranju in dne 29. avgusta ob devetih v Lescah na sejmišču!
(Vrednost denarja.) Amerikanski dolar 168 kron; francoski frank 13 kron; italijanske lire 7 kron in 25 vinarjev; nemška marka 2 kroni^ 5 vinarjev do 2 kroni 6 vinarjev; češka krona 2 kroni 20 vinarjev; avstrijska krona 18.50 do 19 vinarjev. — Nemška marka je padla, avstrijska krona se je nekoliko zvišala, dočim jo ostala naša valuta neizpremenjena.
(VI. poročilo «Hmeljarskega društva za SIovenijo».) Žalec v Savinjski dolini, sredi meseca avgusta 1921. Obiranje golding-hmelja je v polnem teku; kobule so popolnoma dorašče-ne, imajo enako obliko in lepo barvo ter so najboljše kakovosti. Vsled dežja dne 3., 13. in 14. t. m. bo cvet poznega hmelja, četudi ne povsod, lahko prehajal v kobule in bo torej tudi ta "vrsta hmelja dala vsaj deloma toliko, kolikor se je od nje pričakovalo. Mnogo prekupcev je zopet oživelo tukajšnji hmelski trg; večja množina lanskega in še starejšega hmelja se je prodala, čeprav ne silijo hmeljarji k prodaji in čakajo na še boljše cene. Letošnjega pridelka je še prav malo izgotovljenega, vendar je zanimanje zanj obče živahno; do prodaj pa še ni prišlo. Naša hmeljarna ima že obilo posla. — Društveno vodstvo.
(Hmelj.) Ž a te c, dne 11. avgusta 1921. Ža.teški hmelj iz leta 1920. se plačuje po 5000 do 5200 č. K za 50 kg, pridelek prejšnjih letnikov pa po 2000 do 3300 č. K za 50 kg. Razpo-
ženje zelo čvrsto. — Žalec, dne 8. avgusta 1921. Nekateri večji hmeljarji so se včeraj domenili, da bodo plačevali letos za en škaf obranega hmelja po K in da bodo dajali tudi običajno hrano; brez hrane pa najmanj po 4 K od škafa. Nekateri naši hmeljarji so čudaki, predprodali so namreč hmelj po 50 do 70 K za 1 kg, letošnji pridelek pa po komaj 100 K; ves pouk in vse prizadevanje »Hmeljarskega društva* sta zamanj. Zalibog!
(Trgovina s svinjami.) Ker spričo neprestane suše vprašanje koruzne žetve še ni rešeno, se je cena koruzi zvišala za 200 K pri m. st. To zvišanje cen jo primoralo slavonske živinorejce k pošiljanju svinj na trg, da se izognejo velikim stroškom pitanja. Za enkrat sicer cene živim svinjam še niso občutno padle, ker se prodajajo za izvoz, vendar pa se more že danes trditi, da se bodo cene v najkrajšem času znatno znižale.
(Svilopreja v Jugoslaviji.) Pridelek kokonov sviloprejk je bil za to leto v Jugoslaviji ptoračunjen na 300.000 kilogramov. Po poslednjih vesteh pa bo znašal okoli pol milijona kilogramov v vrednosti 28 milijonov kron.
(Proračun poljedelskega ministra) znaša 140 milijonov dinarjev.
(Pri brzovlakih) se uvede HI. razred. V resnici že skrajnji čas!
(Poprava porušenih mostov.) Mini-nister za gozdarstvo je dovolil, da smejo vse siromašne občine uporabljati les za popravo porušenih mostov iz državnih gozdov po predpisani ceni.
(Poizkusi z čilskim solitrom.) Dotič-nike, ki so prejeli spomladi čilski soli-ter za poizkusno gnojenje, opozarjamo, da vpošljejo poročilo o uspehu in o letini sploh, kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra. — Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, sedaj Knafljeva ulica št. 15.
(Železnica preko Predila.) Italijanska vlada namerava zgraditi železnico iz Trsta čez Furlanijo na Bovec in od tam preko Predila v Trbiž. Stroški železnice so proračunani na 300 milijonov lir.
(Avstrijska krona je silno padla.)
Vzrok padanju je neprestano tiskanje novih bankovcev. Tako se je samo v zadnjem tednu natisnilo zopet za 700,000.000 novih bankovcev.
(Državni dolg Severne Amerike) znaša 23 milijard dolarjev. V mesecu juliju se je zmanjšal ta dolg za 206 milijonov dolarjev. Tudi bogate državo torej nimajo malo dolga.
(Efektna loterija v korist Sokolske-ga doma v Novem mestu.) Upravni svet je dal del dobitkov razstaviti v trgovini gosp. I. Soštariča v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Zanimanje za to loterijo je veliko, ker nudi razen dobitkov v gotovini po 60.000 K, 30.000 kron in 20.000 K tudi krasne dobitke v zlatnini in srebrnini. Ker ima upravni svet le še nekaj tisoč srečk v zalogi in ker bo žrebanje dne 2 0. avgusta t. 1., se narodno občinstvo kakor tudi vsa bratska Sokolska društva opozarjajo, da se srečke v večji množini naroči edinole pri upravnem svetu efektne loterije v Novem mestu, na drobno pa prodajajo srečke razne narodne trgovine in banke. Srečka stane 1 dinar.
Obrtniške vesti.
(Posojilo za obrti.) Zastopniki srbskih obrtnikov so obiskali ministrskega predsednika Pašiča in ministra za finance (Kumanudija, zaradi izplačila že davno obljubljenih posojil obrtnikom. Ker je finančni minister Kuma-nudi izjavil, da more vstaviti znesek za posojila šele v prihodnji proračun, so izjavili zastopniki obrtnikov, da s tem niso zadovoljni, in priredili proti sklepu finančnega ministra dne 14. avgusta vse polno protestnih shodov.
(Urad «Ljubljanskega velikega semnja«) razpošilja zadnje dni vabila za poset »Ljubljanskega velikega semnja*, ki bo od dne 3. do dne 12. septembra t. 1., na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki f,e-menj* pri priznano nizkih cenah v Sloveniji nele najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga, se je nadejati poseta vseh pridobitnih krogov vse države, trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Pred nekaj dnevi se je začel plakatirati širom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semenj*. Plakat, umetniško delo mojstra gospoda profesorja Vavpotiča, je natisnila «Mariborska tiskarna, d. d.,» v Mariboru. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo (znamenje industrije), na katerega se Merkurjeva roka z žezlom (znak trgovine) krepko opira.
(Dela na razstavnem prostoru) »Ljubljanskega velikega semnja*, ki obseza prostor nad 25.000 m2, napredujejo z mrzlično naglico. Posamezni
©krtnikš, ustanavljajte prepotrefena obrtniška urustva!
Pomagajmo zasužnjenim bratom — podplrajmo ,, J ugoslo vensko Matico"!
paviljoni, ki jih jo okoli 30, so po večini že popolnoma dovršeni. Dosedanja dela ie kažejo, da bo nudilo razstavišče nad vse pestro sliko. Prvi se bo .^preselil na razstavišče urad »Ljubljanskega velikega semnja», da bo mogel že v zadnjem času pred otvoritvijo semnja poslovati na licu mesta. Zadnje dni se je pričelo tudi z montažo električne razsvetljave. Za sejemski prostor je predvidena namreč lastna , električna centrala, v kateri bo parni stroj s 100 HP. proizvajal 70 amperov električnega toka. Stroje je stavila na razpolago tukajšnja tvrdka Stebi & Tuječ. Tako velika množina električ-
nega toka je potrebna, ker bo večji del razstavljenih strojev v obratu.
(Ugodnosti za obiskovalce «Ljubljan-sbega velikega semnja«.) Vpoštevajoč veliki pomen tega semnja za vse naše narodno gospodarstvo, so naša državna oblastva priznala razstaviteljem in obiskovalcem jalro številne ugodnosti. Obiskovalci, ki se bodo itkaza-zali z legitimacijo in s sejemskim znakom, bodo plačali od dne 20. avgusta do dne 20. septembra t. 1. za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih vseh potniških vlakov in vseh železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, polovično vožnjo. Ako
pa bodo imeli razen tega še potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da posetijo »Ljubljanski veliki semenj*, bodo od dne 3. do dne 12. septembra t. 1. upravičeni vporabljati na progi Beograd—Ljubljana tudi brzo-vlake proti polovični voznini. Ta ugodnost bo prišla zlasti posetnikom iz vzhodnih delov naše države v prilog. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se bo plačevala polovična železniška voznina na ta način, da so bo zaračunilo za pot od izhodišča do Ljubljane vso tovornino, dočim se bo blago na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odprem-
ljalo. Raztavljalno blago, ki bo došlo iz in jzemstva, bo uvozne in izvozne carine oproščeno, ako se bo izvozilo tekom treh mesecev po uvozu. Razen tega je priznalo obratno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju obiskovalcem »Ljubljanskega velikega semnja* 50odstotni popust na vseh potniških vlakih avstrijskih prog južne železnice, ako se bodo izkazali s pravilno kolkovano sejemsko legitimacijo. Obenem je dovolilo za razstavno blago spredaj navedene prevozne ugodnosti. Legitimacije s Bejemskim znakom, ki upravičujejo imetnike do vseh navedenih udobnosti, se dobe za 25 dinar-
jev pri vseh sejemskih zastopnikih v vseh večjih mestih ali pa neposredno pri uradu «Ljubljanskega velikega semnja® v Ljubljani.
Zahvala.
Tem pčtem se zahvaljujem banki Be-ogradska zadruga, d. d., da mi Je ob nesreči, katercP mi je provzroiila strela, vso škodo popolno in kulantno izplačala. — Vsakemu gospodarju pnporceam ta naš popolnoma domači zavarovalni zavod.
V Gudovcu, dne 25. julija 1921.
Milan Adžaga.
Kapital: K 20,000ooo i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA [
Rezerve okrog K 6 OOO OOO
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . vrvni1 f.„. ČVl VVmmC*(\\T \ TTTTf/4 Č«H 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU IiJ UDijJiii\ii, &&LljNJ3llnuU V A UJLilUfi M. 1.......NAJKULANTNEJE .......
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Žepne, stenske, nibalne, kuhinjske ure, bndiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž v L ubljani, Start trg it. 20.
Pšenico, rž, ječmen, fižol
(tudi lanski) in
laneno seme
kupuje po najvišjih cenah
Fran Pogačnik, LJUBLJANA, Dunajska oesta it. 36.
Sirilni prašek, sirilni izvleček,
tekoi, a. največjo jakostjo Laba dobavlja
Erich Eisenmannova
fabrikacija mlekarskih pomožnih proizvod jv v Mariboru.
Trgovina z železnino
Erjavec & Tupk
„prl zlati lopati"
v L3GBL3AHI, i/aluazoFjev trg št. 7
nasproti Križamke cerkve prej Hammer-se.hmidt Milhleisen i.
Zaloga cementa in karbida.
fiini dobitek HO kroi.
Soholsba loterija v Novem mestu. Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno dne 20. avgusta 1921.
Primešaj krmi Mastin!
V	zrmslu odloka deželno vlade za Kranjsko ' Ljubljani z dne 18 julija 1899., št 10.695, ki mi pa je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št 25.265, smejo dietetičuo sredstvo Mastin, rediini prašek «a prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet uglašen
V	Ljubljani, dne 3. avgust« 1900., mag opr it. 28.661. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. i zavojev Magtma stane 50 kron in se jib
poš:je poštnine" prosto na dom.
Mazilo zoper garje maftoi mazilo) uniči pri lj n de ti garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron
LekarnarTrnkoci
v LJubljani (Slovenija) zraven rotovža.
HflFlin z enim kamnom in dvema pa-roma valjarjev se da v najem. Stalna voda in mletje. Pogoji se izvedo pri Štefanu Dobniku, posestniku v Zlato-ličah, p. Ptuj.
kupuje v vsaki množini
Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv,
dražba z o. p.
jpTAMPinf
ANT. ČERNElvŠ
LJUBLJANA
15 vagonov dobrega travniškega sena za konje
potrebuje trgovec A. Hotko v Žužemberku. Ponudbe je poslati iranko vagon Stična.
Trgovina z mešanim blagom A. Hotko v Žužemberku nAnnAfi iz P°" sprejme v uk Ui#CI«/rti gtene hiše in z dobro šolsko izobrazbo
Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
Prodaja posestva.
Na prostovoljni dražbi se bo prodajalo dne 22. in 2 avgusta 1.1. ob 9 uri | dopoldne na licu mesta večje posestvo ! (5 4) 8 hišo in gospodarskim poslopjem, I njivami, travniki, gozdom in vinogradom, ki je last Ivana Arha in Marije Arhove na Gorici h. št 2 ri Krškem. Pojasnila se dobe ali pri lastnikih ali pa v notarski pisarni v Krškem.
Edina razprodaja vseh vrst specialnega
Sr mavca (gipsa)
za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tvornic Stanz, Kindberg, Sem-mering. Scbottwien, Puchberg, Auseewiese i. dr nudi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani, Osijeku, Novem Sadu in Zemung KOST A NO V AKO VIČ, veletrgovina mavoa v LJUBLJANI. Židovska ulica it. 1.
Pohištvo,
primerno za vse sloje, trpežno izvršeno, in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej).
HLODE
vsake vrste, gozdne parcele, deske in trame kupuje
tesna družba „Ilirija"
v Ljubljani, Kralja Petra trg it. 8.
Pekarijo
na deželi, v večji vasi ali v trgu, se vzame v naiem takoj ali pozneje Ponudbe na upravništvo „Kmetijskega Usta".
I. SANDRIN LJUBLJANA
gsohovrstn ga
MESTNI TRG 6
guumaDLiULXimmmmrrirnoaoixitxiix3txirni»njimi i iluepuulP|
B Pozor! Na obroke! Kredit!	H
Da UHtrežemo mnogokrat izraženi želji naših odjemalcev,	H
prodajamo z olajšili pri plačevanju naše znane	D
krasne remontoirke	]
(za gospode)	g
najbolje opremljene, 28 ur idoče, z dvoletno garancijo, za brez-	H
primerno ceno samo po 125 dinarjev proti ari 45 dinarjev in	H
mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejemu	H
are priporočano Dotični naročnik naj nam blagovoli nazna-	§
niti svoj poklic Ce želi naročnik vso kupno ceno plačati ta-	g
koj, dobi 5 % popusta.	pj — Zaloga
ur
ADOLF MITH, ZAGREB, Samostanska nliea 4. |
r^ni * ii lni^f^i^i^r^r^rvnr^nrrii^r^r^r^i^r^iTni ■ u ■ immmm^
A
S
s 1 I to to to to to to to to to to
w t
!OPEKA!
Državni premogovnik v Velenju
je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter jo nudi y vsaki količini po najnižjih cenah. Naročila se naj pošiljajo direktno na
»Državni premogovnik v Velenju'




Menjalnica
3 Slovenske eskemptne banke
Ljubljana
&
& ¥
Telefon int. 6t. 3
Telefon Int. št. 3
¥
A
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
f
Sk
f
i ¥
A ¥
A

/T
Vplačena delniška glavnica K 30,000.008 —
SLOVENSKA BANKA
Telefon št. 587. Čekovni račun 12.203.

LJUBLJANA, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma".
f
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.