-----   248   -----
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal Jakob Volčič.
Drugemu olovo plava, a meni slama na dno pada; ali: drugega laži pomogu, a mene istine nemogu (nesrečen človek).
Tat za tata (drži), veruga za verugu.
Ca je koza grintaveja to jače skače (popačen človek se tem več uzvišuje).
Leplje je videti osla živega, nego konja krepanega (bolje je malo gospodarstvo v redu, nego veliko povse propalo).
Kade ga jutro pusti, tu ga večer najde (lenuh je).
Iz visokega mize (bliska) biti če lepo vreme; iz dubokega grmi, biti ce daž.
Ako neplati runo, plati ovca (ako ne plača dohodek, plača zemlja).
Potepljena juha in povratjena (povratila) sluga malo valja.
Ki se va mladosti vozi brez potrebe, va starosti hodi za potrebu.
Strah va malem mestu stoji.
Ženska dota na vrata va kucu, a na okna van.
Žena nora, muz pijanac, to je va kuci živi tanac.
Dobar je, na ranu bi ga privil.
Zlata mara (neki kukec) se je vijala vijaia, dok je va blato pala (devojka je prevzetvala, dokler ni v sramoto padla).
Njivu zapusti, a otroka ne.
Ura rani, kasni (gre prebrzo, prekasno).
Stara baba gre (mrači se), hodmo doma, mlada devojka se je rodila (zarja se dela), hodmo van (go-vor6 otroci).
Bolje je debela nit nego gola r..
Putonogi konj — šar na nogah, putiti =3 vezati, kakor da bi imel veze na nogah.
Jari = pseudo, na priliko: jari muž, jara žena, jari pop, jari prorok.
Vojica (viti se) Rebenranke;   pažul ima pa prelce.
-----   249-----
Rubnjak = gred na robu strehe.
Zaebiti (glagol delavni) abortiren, znebitak = abor-tus, znebitnica = aaulier abortum faciens (bolje ia leplje besede za to nima naša knjiga*).
Pastirji poleg Pazina imajo stari običaj na Jurjevo za rano vstati, gnati živino na pašo, ter vzemši kakšno cunjo seboj splezati na kakvo drevo, najraji na oreh, pak upiti drug drugemu: „kemu cu ja san (spanje) prdati? staroj babi na postelju, staroj babi na orih"; meju tim pa privežejo ono cunjo visoko na stablo.
) Splav se pogostoma na Kranjskem sliši za „abortnsu.
Vred.