«gg m 1 p? K. 1 P >lX $ Jf & «S :*i il? % $ * P i & IV. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1908/1909. Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: 1. Slovarček k II. in III. spevu Iliade. Spisal prof. Anton Koritnik. 2. Prirastek k učiteljski knjižnici. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1909. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. IV. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1908/1909. Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: 1. Slovarček k II. in III. spevu Iliade. Spisal prof. Anton Koritnik. 2. Prirastek k učiteljski knjižnici. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1909. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. Slovarček k II. in III. spevu Iliade. (Spisal prof. Änton Koritnik.) II. spev. ”OveiQog, 6 sanje, sen 1 ga — dga torej dvigeg = ävögeg Inno-xogvotY/g, -ov (xoovaoco) z bojnim vozom opremljen, vozo-borec 2 evöov = yjvß-svöov k y.aO-Evöco spim nav-vvyiog (vv§) 3. celonočen; adv. vso noč eyat imam v lasti; Aia (Vovk eye vnvog Z. ni vladal spanec eye = elye i'lövfwg — v)]öv[i(K 2. trden; vyd. vnvog sladko spanje 3 /LoeQ/triQi£(o premišljujem, raz- mišljam 4 gl. I. 559 5 ol — atiuii xata 'Ov/.iov v srcu, v duši (paivevo — štpalvevo ßovfo’), Tj sklep, naklep vee ieiadfievog (part.) k eladfirjv in to k eldo/iccu pojavljam se, prikazujem se; sličen, podoben sem komu 23 ’Avgeog — ’Argecog Aai-(pgcov vešč, izkušen, razumen ljmö-öa//,og, -öä/.ioto krotilec konj, könjik 24 ßovh\-j/A,an xelvm še onega, istega dne vrjmog, ö norec, bedak, zaslep- 38 ljenec, abotnež, trapeč fitföofMu mislim, nameravam egya združi s vd = znova hnl k ihjoeiv čm-vllhjfu nalagam äXyog, vo bolest avovayjj = avövog vzdihovanje, toga vafilvr}, ij bitka 40 öid y.gav. va/ävag lokalno: skozi, v krutih bitkah eygevo = rjynevo aor. II. k eyelgco 41 budim dfiipeyvvo k d[Mpi-%eo) oblivam dfMpr/, y glas, naznanilo, <\u,nog = (pcbg, to luč, svetloba, dan Zijvi = Au 50 o t. j. ’Ayafiefivcov y.>IQvy.eaoi = yajgv^iv k xf/gv^, ö glasnik ?.iyv-) svet, zbor svetovalcev l£co posajam, tCo) ßov/.. sklicujem sejo svetovalcev 54 IJvkoi-ysvrjg ßaoüevg kralj v Pilu rojen, iz Pila 55 nvMvog 3. = nvxvög 3. gost, trden, premišljen dgTvvoo sklapljam, med. sestavljam za se; ßovh)v dg. naklep (načrt) snujem 56 kv-vnnov adv. k lv-vnviog 2. v spanju, v sanjah 57 ölog 3. diven 58 eldog, to videz, podoba ) (e-fpvv) vzrast, stas «yyi (superl. äy/iova) blizu; ay-/inva ioixevai zelo podoben biti 59 ngog . . eeinev = ngoošemev «0—70 gl. 23—34 71 or/ofmi odhajam, odšel sem djvo-nevofiai (od)letavam, proč hitim, vV/bv' dnonrafievog odletel je (odplaval je na perutih) 72 äyeve hajdi! na noge! nujte! '&o)ot)^ofiev — Otixjy^ofikv; ai xev ncog 'Omarj^cofiev če bi mogli kako oborožiti (za odločilno bitko) 73 ngäiTa — ngcöTov najprej neigr'joofiai = neigdao/tai k nei-gdo/uu poizkusim, preizkusim ■i)h:iug, -lavog, f) pravica, običaj, rj fte/Mg tori kakor se spodobi nokv-x,h)Zg, -löog (y.hjlg klini ob 74 robu ladje, na katere se priklopijo veslaj, z mnogimi vesli, veslat čgrjvvco zadržujem, branim. In- 75 finitiv z imperativovim pomenom äkXoihv ä/,?,og ta od te, drugi od druge strani, vsak s svojega mesta, odtod in ondod ßov m j g e| = e;* ßov/.F/g 84 ugyoo začenjam v&ofuu grem, odhajam, 7)oye ve-Eödm prvi je odhajal ijz-av-ioTajuai vstajam zraven 85 (im), -tudi vstajam oxt]nT-ovyog gl. I. v. 279 80 im-aevo/iai hrumim k, vrem skupaj , šneoo. laoi moštvo je vrelo skupaj >)vvs kakor 87 tOvea = h'h>'q; e&vog, to truma, e0\ /is/jrsauoyv roji bučel /leMooa (-rta), -ijg bučela ddivog 3. nemiren, tudi: gost, (o čebelah) na gosto letajoč y/.a(pvgog 3. votel 88 veov iznova ßovgvööv grozdasto, kakor 89 grozdje äv'öog, to cvetka eiagivög = eagivog 3. spomladnji äXig trumoma, v vršajih, v vršelih 90 nenoTijaTai = nejtorrjVTai k no-tdoficu (== jiHTo/.(,ai) letam ved)v dno = dno vetov 91 xfaoid(üv — xfaoiwv t)id)v, -ovog, y breg, obrežje, 92 obala ngo -ndgoi'de(v) z gen. izpred, spredaj ßaövg 3. globok t). ßad-vg globoko zajedena obala šoTtfdoovvo — (-GTr/dovTo k an-%do/.icu (oTiyog) prihajam (v vrsti), korakam 93 l/.aööv trumoma, v gručah, tro- poma ooaa, i) govorica, ’'Oaoa Farna (5sör/si plqf. k öacco prižigam; krepki perf. öeö^a vzplamtel sem, gorim 94 övQvvco izpodbujam dyegovto — r/yegovto k dyeigo) (aor. II.) zbiram 95 — &TSTQi]%Et (pf. tEtQf]%a) k tagdaao) begam; pf. intr. nemiren, vzburjen sem ovsva/jCoiiiat — otivo,uai tesen postajam, polnim se; po starejši razlagi: bučim 96 ö/iiaöog, 6 hrup, vrvenje ßoocovtsg — ßocövteg k ■ ßoäoo kričim 97 avti), i) kričanje, krik 98 ayolato — a/o iv to k iyoimi (ti- vog) zdržujem se, odnehavam dio-tgeiprjg, eg bogoroden 99 ojtovdt), t) naglica, prizadevanje ajToudf/ adv. s težavo, komaj čgritvftev — čgr/tvflfjaav k egr)-tvco gl. v. 75 k ata z akuz. skozi, po edga, i) sedež 100 xkayyr'i, i) krik, vrišč 101 dva . . . satt] = avsotr) k dvi- atafiai iisv — zares y,d/j,vco trudim se tevx(o gl. I. sp. v. 4 sy.aus tsvxcov s trudom (t. j. skrbno, umetno) je napravil, trudo-ljubivo je n. 103 öiay.togog 2. spremljajoč, (spremljevalec) dgyei-q>6vtt]g, o (pomen nedognan) tisti, ki se prikazuje v sijajnem svitu; drugi: morilec Ärgusov , 101 UsMi/) sin Tantalov, stari oče Agamemnonov jth)§-injtog 2. (nfa)tta>) tisti, ki biča konje, krotilec konj 105 avte zopet 106 Jio/.v-agvi (dat. k nolv-agi)v) tisti, ki ima mnogo ovac (dgtfv) posestnik mnogih ovac, vele-ovčar (pogrjvai = (pogsZv k (pogsco — 107 tpšgco nosim woXkfjoiv = noXXalaiv = no?.- 108 lalg ügei'öco naslanjam, podpiram 109 f.ist-avödm govorim (med, pred, drugimi) rjgcosg junaki 110 'dsgdnoiv, ovtog služabnik, oproda ,ueya adv. zelo ätrj zaslepljenost, kazen, ne- 111 sreča kv-dm vežem, zapletam v a/šthog 3. (pre)drzen, strahovit, 112 okruten vjisoftsto k vn-w'/vto/Mii obetam mta-vevo) prikimujem sy.-jtšgdco rušim, razdiram 113 sv-tslysog 2. dobro obzidan, čvrsto obzidan dno-vssaflai = dno-vslaflai k dno-vio/uai vračam se, domov se vračam djcdti}, i) prevara 114 ßovXsvo/^ai izmišljujem si ()vo-y.?Ja — dva-A/.sša k dva- 115 xAe^g 2. slaboglasen, neslaven, brez slave ’!A()yog akuz. cilja lučoftai k luvio/xai prihajam (l)lsaa = dn-d)/.saa k dn-ü/./.viii pogubljam, izgubljam saaofiivotai — taotišvoig, po- 119 tomki mrOi-aOm k Jivvddvofiai čujem, doznavam (idy> zastonj, na slepo, slepo, 120 nepremišljeno ä-ngrjxtog = ä-Jtgaxtog 2. (ngdt- 121 toi) brezuspešen navgog 2. maloštevilen 122 (palvoiiai (pri)kažem se dr/ = rjÖT) 134 ßeßdaat, perf. II. k ßalvco (o času) potekam, minevam šviavtog, f> leto dovga — öogata lesovje 135 aioijjte k oY)JTh) gnijem, perf. gnil sem andnvov, to vrv, on. ?J/.vvrat vrvi so razpadle 136 akoyog, r) soproga, žena vymog 3. negoden, nedorasel 137 //«to = fjvvo k t//mu sedim Jiondey/Lievog part. aor. II. k ngoa- öiyouai pričakujem d/i/ii — y/uv 138 avvcog prejkoslej äy.odavvov — äy.navtov k ä'/.oav-vog k y,Qaiaiv(a nedovršen ly.ößsa'O'a = izo/iviht evQvdyviav gl. v. 12 142 ÖQivev — (i')Qivev k oqvv/.u dražim, razburjam 147 xivico gibljem Zecpvcjog zahodnik, zefir ßa&vg 3. globok, širen, gost kr/iov, to setev, žitno polje 148 kdßgog 2. silen, jak. V sloven- ščini adverb in-aryi£co prihrumim, pribučim im k tj/ivei, čn-t/uvai prikimujem, priklanjam se äovayvg, vog, o klas 149 ioafiog neurejen, zmeden 213 /idij) gl. v. 120 214 drag — avtdg pa, toda xatit xoa/wv po redu Hgi^e/uevat, (egig) — šgl^eiv elaato aor. k sldo^ai zdim se 215 ol — avvo) yeXouog — yeXolog 3. smešen efifiBvat — elvai 21(5 alo%iotog predikativno: kot aloxgog 3. grd, alo%. dvr/g pokveka o§og 3. šilast 219 ipedvog 3. redek, mršav Xayvr], t) dlaka, puh ša-ev-r/vofla poganjam, rastem na vsiyeleoxe iterat. oblika k vetxeico 221 psujem, oštevam <>§vg 3. oster, zbadljiv 222 xtixXriywg part. perf. k xXdgco kričim, vreščim Xey’ — sXeys(v) oveidog, to psovka čx-ndyXa>g strašno 223 Kotio/mi srdim se, jezim se vEfJLBaarfthv = čvefieooriflvioav k ve/neo(o)dco grajam, pass, srdim se, hudujem se ßaxgä ßoä>v glasno kričeč 224 vslxee = šveUeie gl. v. 221 teo = tov = tivog 225 i-:Jll-jlhH(p()IMU tožim /ar/fco /atšco potrebujem, poželjujem 22(5 jvXslog 3. nXea>g (nXtfgrjg) poln y.aXxög, o bron; (bronasta priprava, posodje) 227 nXioly g xXtolaig sg-alperog 2. izbran 228 y vprašalna členica čm-devofiat — im-öeofiai. potrebujem, pogrešam 229 vlog ( vUog) vlov änoiva gl. I. sp. v. 13 231 dčco vežem 235 jiejtoov, ov mehek, o jr.mehkužnik e?.by%og, to sramota; nesramnik, zanikarnež ’Ayaüg, Idog Ahajka 2iifcV)(u tivl s psovkami obkladam koga (fv/.daoa) čuvam, prežim na kaj 257 prim. I. sp. 204 in 212 258 d(pQalvco dpgadčco nespameten sem, neumnosti uganjam <5<5s tukaj 259 en-ei/ii sem na čem 261 dno dva o) = dnodvaco k dno-öv m slačim koga, vlfia, to obleka 263 avvov tebe samega , d) udarec dyoijPjOfp iz skupščine ,UETd-q>QBvov, to hrbet 265 lövöo/xai krivim se, zvijam se 266 -d'aXsQÖg 3. kipeč, vrvroč o/ibjöig, -iyyog, r) proga, modrica, 267 klobasa alfiavÖEig 3. krvav čŠ-vjT-av-loTa/iiai Tivog vzdigujem se izpod česa; aor. nabreknem vaQßtco bojim se 268 aXysco boli me 269 dynsiog 2. nerabljiv, neumen, zmeden dn-o^oQyvvfxi brišem ä'/wf-iai žalostim se, nevoljen sem 270 (bös tako-le 271 EIJZBO'/.B = SIJTE nXyalog 3. bližnji, sosednji Sony a perf. k eqöco delam, činim 272 &Š-dQ%co začenjam, (ßovXdg) prvi 273 povem y.oovano) opremljam, oskrbujem qe^ü) činim, izvršujem 274 XcoßrjVrjQ, Tj nog, ö sramotilec, 275 psovač inEa-ßoXog 2. brzousten, zbadljiv, predrzen e'/jo zadržujem, ustavljam fh)v pač 27(5 dv-ly/xi poganjam, silim dy-r/vojo, -o n o g moški, smel zvXijdvg, -vog ( n/J/Oog, ov g) 278 množica dvd ... v tmezi nvoXl-noQftog rušilec mest EldöfiEvog 3. podoben, v podobi 280 ävcoya ukažem izpolnujem vno-ayeoig, -ecog, r/ obljuba vjveotav — vneavr/oav k vcp-iava-,uai stopim pod, obetam 287 ovelyco hodim, grem, ovstyovireg na potu inizd-ßovog 2. (pridevek Ärga) konje goječ, konjeroden 289 rj .. . ve nenavadna zveza, na- stala tako, da sta se strnili disjunkt. rj . . . rj in kopulativna ve ... ve v slovenšč. samo enkrat ,ali‘ (in) veagdg 3. mladosten, nežen yj/Qog 3. oropan; yrjgai yvvalneg žene-vdove 290 öövQo^ai tarnam, javkam 291 ndvog, 6 trud, napor avidco mučim, pass, zlovoljen sem, naveličam se, v slovenšč. napor je tolik,da se naveličaš in odideš domov 292 [j-rjv, d mesec äXoyog, r) žena, soproga 293 ä-ayakdca nevoljen, otožen sem noXv-^vyog 2. z mnogimi pod- vali (= trden) aeXXa, r/ vihar 294 yeifiegiog 3. zimski slXeco stiskam, zadržujem ÖQivco ogvvfu razburjam 295 eivavog ----- 'evavog deveti jrsgi-vgojvECO = rtEQi-VQen(D vrtim (se) 29(5 /.lifivoj /aevco vefxeal^ofiai — veueadua v. 223 297 xogcovig gl. I. sp. v. 170 Efi-jirjg efi-nag kljub temu, vendar 298 öygdg 3. dolgotrajen; örjgöv dolgo ■/.svedg nevog 3. prazen; brez uspeha 299 evkrjv vztrajam im ygdvov za čas, nekaj časa iöar/v spoznam, doznam 300 čvedg 3. resničen 302 xr)g, r) gl. I. 228 zr/geg sßav (pčgovocu smrt je ugrabila (in odnesla) sßav Eßrjauv k ßaivco včeraj 303 jvococ^d predvčerajšnjim r/ysgitiofiai zbiram se 304 ä[Mpi krog in krog 305 Kor/vr), r/ studenec, vrelec prim. I. 315 30(> nXavdviavog, rj platana 307 (fliSV — EQQEI dyXadg 3. svetel, bister ar/im, vd znamenje 308 ögaxcov, ovvog, o zmaj, kača da-cpouvdg 2. krvavordeč af.iEgda.Mog 3. strašen, neznanski 309 cfdoa-ÖE na luč, na dan vjt-ataam skačem izpod česa, 310 motam se izpod česa ogovo) ( ogvvfjd) zaganjam se, aor. zapodim se, navalim Eoav — fjoav 311 ovgowdvg, ö vrabec veoaadg, d mladič vrjma viava (izraz iz človeškega življenja), negodni mladiči, negodni zarod ößog, d gl. I. 234 312 dxgovavog 3. najvišji nkvaXov, vd list vjio-nvr)oaa) potuhujem se, hu-lim se £Xeeivd tožno 3^4. vgl£co čivkam, vevgiyävag mesto -ovag dficfii-jtovdofmt, frfolim okoli česa 315 eXI^co sučem; med. zvijam se JtvčgvŠ, -vyog, r) perut, kreljut aLKpi-ayvta k d^cpi-ayo tarnam okrog aavd v tmezi 31(5 a-l(h]Xog 2. neviden 31g Mx&V gl. v. 155, (slov.: smo se 320 čudili taki prikazni) niXcog, vd prikazen, strašilo, čudo 321 elo-fjAftov vderem v, prekinem 'deongoneoiv gl. I. 109 322 vIjivco gl. 302 323 avsoj nem; d. ylyvoficu umolknem, osupnem vEgag, aog, vd znamenje, čudo 324 dyufiog 2. pozen 335 öyH-TE/.eorog 2. ki se ima pozneje izpolniti oov = ov JtÄeog, to slava 328 eVea = evr/ jrvo/.efM&o = Jto?.efu£oo (-čco) vojskujem se av-'dt tu 330 Tcig = ovTcog 331 evnrtj/ug gl. I. 17 e/g o y.s = ecog äv 333 ld%a> (glasno) kričim 334 y.ovaßia) (za)donim, odglašam se, odmevam Avco kričim, vpijem 335 čn-aivšcD odobravam, hvalim 33(5 TetjijViog, ö Gerenijec, iz mesta ali pokrajine Gerenije ob Mesiti-skem zalivu \nnoxr\g, ov, b jezdec, konjik 337 dyoodofiat zborujem 338 vi)mayog 2. = vi/mog m/ kam? 339 ovv-freotr) avv-^rjurj, f/ po- godba, dogovor ÖQMov, tö prisega 340 yevolavo = yevoivTo. tv jvvqI örj y. kar v ogenj z njimi (ironično) /uydog, tö misel, načrt 341 ottovdi), r) (pitni) dar ä-xgrjvog 2. (zeodvvv/Ai) nemešan, pristen öe^id, i) desna, dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke) fig = alg i-Tctm{)\uev 1. pl. plqf. k Jte-noi-fta zaupam 342 avvcog kartako tirjx°?> Z() (— l-l,iy.avr'l) pomoč, sredstvo 343 evQe/Lisviu evgelv dvvdfisofta = -/.cefra 344 d-avefMptfg 2. trden, neomajen 345 uqxevco vodim, zapovedujem vofAlvr), tj bitka, boj 346 cpfhvvftb) (pdivco minevam, ginem, medlim 347 voagiiv posebej, zase ävvoig, ecog, i} izpolnitev; äv. ovy. Eooevai avvCov njih načrti se ne bodo izpolnili Jtgiv y.ai preden 348 xara-vevoi prikimujem, zagotav- 350 Ijam vjZBQ-fisvrjg 2. velesilni (by.v-noQog brzo vozeč, ladja br- 351 žica, brzoplovka (pövog, ö smrt, umor dovtjdjTto) (äoTQam'i) bliske me- 353 čem na desni, ugodno haioij-iog 2. pomenljiv, preroški knetyoi silim; pass, hrepenim 354 tivo/xtu maščujem se ÖQfirjfia, to stiska, strah Mgdofre pred 359 mhf.iog, 6 usoda č(p-enco sledim, pospešujem /x^öo/icai naklepam, preudarjam 300 djv6-ß?ajTog 2. prezirljiv 301 xqIvco razvrščujem 302 cpvkov, to pleme v (so-)svetovalec 372 r/fivco nagibam se, padam 373 u-jvqi}xTog 2. (ngdooco brez uspe- 370 ha, neploden vely.og, t6 razpor delnvov, to obed 381 Švv-(ovv-)dyco vodim skupaj, združujem; začenjam boj "Agr)g, -ecog Ares, bog boja 'di)y(o brusim, ostrim 382 Tlg vsak Tltie/iai pripravljam si 383 (bxv-novg, -nodog brzonogi 384 /iiEdo/.(-ai mislim na kaj, skrbim za kaj 385 miv-rjfivQiog 2. celodneven, v slov. adverb ovvyeQÖg 3. zamrzen xglvofiai merim se (v boju) 38(5 navocob), t/ počitek, odmor ■fj-ßaiög 3. majhen, kratek 387 fičvog, to pogum 388 iÖQÖco potim se reXaficbv, (bvog, ö oprtnica, (jermen, pritrjen na ščitu, da se je mogel z njim ščit oprtati) 389 dfMpl-ßgovog 3. (ä'amg) ščit, ki krije človeka od vseh strani, vsekrilen jiBQi okrog, ob eyy.og, ro sulica xa/xelrai namr. tig 390 rev = rov = tip 6 g ev-^oog 2. lepo uglajen vivnivco napenjam, äofia vlečem 392 i-ii/ivdgo) = fdfjbvo) ostajam 393 aQxiog 3. zadosten, varen; subst. sredstvo eooslvai eovat, 395 cv/.vrj (skalnato) obrežje cog ÖT8 (brez glagola) kakor kdaj N6vog, 6 Jug (veter) 396 nQO-ßXrjg, f/vog (nQoßdXXco) štrleč oxtineXog, b skala, pečina 397 navtomv i (bojni) klic; ßor/v dyaOog vrl vikač, veleglasen moiovrjoav negi-čovrjaav 410 ovXo-yvvai, al ječmenovo zrnje xvöiavog 3. prevzvišen 412 XBX(u-VBXo[i trgam 41(5 QüiyaXeog 3. raztrgan; ocoyaX. pro- 417 leptično: tako, da bo raztrgana odd£ z zobmi 448 Xdgo/im (pri)jemljem im-xgalaivo) izvršujem, izpol- 419 nujem öbxvo aor. II, k <5tyofiai sprejmem 420 tod lega a-fiiyagtog 2. nevreden zavisti öcpB.XXoj množim, kopičim noo -ßdXXojxai mečem, (sujem) 421 pred se av-EQva> potegujem nazaj, upo- 422 gibam arpdvTCO (za)koljem öslgo) (Uqco (o)derem [ir)(j6g, o stegno 423 šx-tb{uvo) izrezujem xava-xaXvjzva) zagrinjam, zavijam v, ovijam s xvloy, r/ mezdra, mrežnica dl-ntvi, v/o g dvakrat, v dve gubi 424 preganjen (at/mg, vl/lrjfu) surove kose mesa polagam na 425 oyjga, /; poleno ä-’ öß. 42!) öttvaco pečem neQt-(pQa(h'ig 2. zelo razumen, preudaren egvo/uai potezam si z (ražnja) 430 tbtvkovto aor. II. k rev%a> pri- pravljam öalg, daitog, r) delež; obed 431 daivvfjMi gostim se devofiat dsnuiu, pogrešam öalg čiar) pristojen delež 432 jvooig, -ecog, (-tog), ij pijača šdtjvvg, vog, f/ jed SQog, b (igcog, -corog) želja, po-željenje k§-ii)[u pošiljam iz; egov k^isfiai tešim si pož. 442 Xiyv-cpftoyyog 2. veleglasen jiöXefxovöe eig jz/tov 44(! 'Ovvco (Ovco) rohnim, hitim xglvoo razvrščujem 447 aiytg, löog, >) ščit, (ki z njim Zevs vzbuja strah in nevihto) čgl-nfiog 2. velečastit, dragocen d-yY/gaog 2. ki se nikdar ne postara 448 ttvoavog, b čop, šop tfeošflo/nai vivog visim od česa 441) ev-nXex))g 2. lepo spleten exavöfi-ßoiog 2. sto goved vreden 450 naKpdioaco bliskam, blisketam öia-aevofiai vihram (skozi) 451 otišvog, to moč cbooe gl. I. 10 ä-XXrjxTog 2. (Xyyco) neprestan 452 yXayvQÖg 3. izdolben; bokat, bočnat yXacpvg\)oi -alai ä-lör)Xog 2. uničujoč 455 čm-(p?Jyo) (za)palim d-onevog 2. neizrekljiv, neizmeren ovot-og ^ ögovg 456 Sxa-ftev od daleč avyr), i/ sij, žar 'deajieotog 3. božji; diven 457 alyh], y blesk, blišč 458 nafi iraiKf atvot žarim, blisketam nsverjvog 3. ( nviyvög) krilat 455) p'/v, %i)v6g, fj gos 460 yegavog, t) žerjav xvxvog, b labod öovhyo-dsiQog 2. dolgovraten ’Äoiog Xeijubv Azijska livada (v 461 Lidiji) Kaiatgiog, b Kaistrij, reka v Lidiji geedgov, t6 (geiOgov), reka, valovi jiovdo/uiL Jievo/iai 462 dydXXoiiai ponašam se xXayyrjöov z vikom 463 jigo-xai'Hgco usedam se (jfiaoayiü) odmevam neöiov 2xn/idvdoiov ravnina, po- 465 lje ob Skamandru xovaßlgco donim, grmim 466 čarni’ eovrjoav 467 din’hfweig 3. (dvt}og) poln cvetlic, cvetoč ägy wgij. spomladi 468 alno/.tov, tu čreda 474 jzXavug 3. širen aimiXog 2. koze pasoč; ainr. dv-dgeg (kozji) pastirji gela --- batihog brez težave 475 öia-xgivo) ločim, razločujem vofiog, b pašnik, vo/.uo na p. firyhücii — (.uycboi, ifilyrjv k fiel-yvvf.ii mešam öia-xoa/ieo) razdeljujem 476 ixeXog 3. podoben, enak 478 uiivr/, ij pas 47!) OTegvov, t<> prsi 480 ä)’?lr](pb v čredi /Lotya E^-oyog zelo odličen neko/Adi — el/ul 481 /Lieva-nQenco odlikujem se, pre- kašam äyQOfiEvog 3. (part. aor. med. od dyeiQCo) zbran ßosg dyoo/Mvoi črede goved 483 ey.-jtQF,mjg 2. odličen 780 laav jjeoav k sl/ii v s/.im pasem 781 vjvo-(jTEva%i£(o bobnim (pod) 782 Tvcpmevg, Ecog sin Tartarov in Gajin Ifidoou) šibam, bijem ”Ai)i/ioi, d rod v Kilikiji evvr), i) ležišče 785 dia-jtQt)aaa) (jtQartco) dovršu-jem; ftsdlov d. pretečem 78G Jtoö-r'jvefwg 2. kot veter brzih nog, hiter kot veter 787 äXsysivog 3. (ä/.yog) žalosten, bridek 788 äyoQäg äyoQsvco dogovarjam se 781) r)fu.v . . . ijde = xai . . . nat 792 ay.onög, 6 stražar, čuvar nod-(bxeia, i) (novg, drxvg) brzost nog 703 vufißog, 6 grob; t. dxQÖvavog vrh groba Alavrjvrig, ov trojanski knez, oče 794 Antenorjev dšyf.isvog 3. čakajoč (part. aor. II. k br/ofiat) vavr), 7) vrh 10 Nötog, ö južni veter, jug yata-'/ßb) (aor. -E%sva e/ea) izlivam na kaj, razprostiram xUjtTTjg, 6 tat 11 šm-hevoam gledam (pred seboj) 12 39 40 41 42 43 44 45 4« 47 48 49 50 53 54 55 56 57 59 (50 (52 G3 scp-irj/M pošiljam k, mečem ?Aag, o (akuz. Xäav) kamen xovi-aaXog, 6 prašni oblak, oblak prahu äeXXrjg 2. gost gl. II. 785 o%eööv blizu jioo-/iayJ^m = jvQO-/idxn/ini bojujem se v prvi vrsti, sem prvo-boritelj nagdaXerj, f) pardovina y.a,imvXog 3. kriv, zasločen ägrjl-cpiXog Aresu drag, bojevit noondgoiftev pred o/idog, o množica, truma ßißdg part. k ßlßrj/xi ßaivco korakam, (xaxoä ßißdg z mogočnimi, silnimi koraki tm-y.v080) (aor. sjrey.vgoa) naletim na kaj xeoaög 3. rogat jveivacov jveivatv, m-ivaco lačen sem aevofiai oevco preganjam, dre-vim $og, d bledost nageid, f) lice xava-övofiai potapljam se, izginjam v ayšga>xog 2. pogumen, srčen, silovit vs.iy.ko sramotim, zbadam Ava-nagig, idog Laži-Paris, Spak-Paris sldog, to podoba, lepota, elöog äQiOTog v lepoti junak yvvai-fiavr'ig 2. (yvvr), fiaivo/icu) babjak tfjTEQOJtevTrfg, ö zapeljivec ä-yovog 2. brez zaroda ä-yafiog 2. neoženjen, samec y.BQÖUov, -ov koristnejši Moßr), i) sramota vji-mjnog 2. zaničevan xayyaXdm krohotam se, r-©gam se dgiovevg, ö velmož, junak noo/iog, 6 prvoboritelj l:m = ejteoTiv /tot je pri meni, imam (V.y.i'j, f) jakost noi’To-noQog 2. pridevek ladij, (ndvTog, Jtelgco) po morju ploveč, v. jtovT. ladja-plovka em-JiAioto = im-JtXeco plovem po ^gi-^gog 2. ljub, drag äXXod-anög 3. tuj sv-suhjg 2. čeden, lepe postave wog, i) sorodnica, svakinja alfaur)T>'is, ö suličar m/fia, to bridkost no kr ji, ■— nöXei, aagd-xomg scog, f/ žena stlttagig kitara ho pi, r) las, lasje deiör'i/xmv 2. bojazljiv /.divog 2. kamenit, Xdivov %ivö)va evvvoOai obleči kamenit plašč = kamenjan biti, sogya pf. k egdoo delam xaT’aloav po pravici, vnšg aloav po krivici jreXexvg ecog, ö sekira d-Teigr/g 2. neporušen, neugo-nobljiv, trden vtjiog 3. ladijski, v. öögv les za ladje in-tš/j,vco izsekavam, sekam ocptXXo množim, pospešujem egar), f) zamah, zamašna sila, zavihtljaj d-TdQßrjTog 2. nestrašljiv, brez strahu iga'rög 3. ljubek 64 jzgo-tpigco opočitam 65 äm')-ßh)Vog 2. zavržen egt.-xvd/;g 2. veleslaven 68 zafl-i^co velim sesti, mirovati 69 iv (xiaaco v sredi (med obema vojskama), očitno, pred vsemi 70 avfi-ßaX/M mečem skupaj, velim spoprijeti se 71 öjtmitegög xe ygetaacov yevrjvai kateri se izkaže močnejšega 72 iv ( ev) jidvva vse do zad- njega,. 73 (fdv hraniteljica, krušna mati mnogih 91 olog 3. sam dxr/v tiho, dyJ/v iytvovvo aidjjvy 95 obmolknili in utihnili so äXyog, to bol 97 Izdvco dosegam; aXy.ly.dwni «Jv/tov bol je prevzela srce (fijovio) mislim 98 öia-xQ(vofiai ločim se, razhajam se ni-naalh ni-naO-vt: (atematni 99 perf.) k trpim do/jj, f) začetek, početje 100 THv^o/iai, na-(pri-)pravljen sem, 101 perf. usojen sem oioeve imper. aor. mixti k pegat 103 nosim, prinašam dgr/v, ägvög, 6, r/ ovca, jagnje Xevkö g 3. bel fiiXag 3. črn «£ers gl. oinsvs v. 103 105 ßk) (ßla), r) sila, moč. llgid/ioio ßtr} silni Prijam vneg-tg mavrica, Irida, poslanka božja 121 atu)' avvE av zopet, pa Xevz-coXevog 2. gl. I. 55 yaXöcog, ■>/ moževa sestra, svakinja 122 Blöo/iivr) v podobi AvvrivogUh)g, ö sin Antenorjev öd/iag, agvog, ij (zakonska) žena Eiöog, to podoba, postava (akuz. 124 ozira) fu-yagov, v6 izba, soba 125 lg rog, d statve; tkanina v(palvo) tkem 126 dl-nXa§, ay.og dvogub, plašč v dve gubi jiootpvQEog 3. škrlaten JtoXsag — noXXövg čfi-ndaaco vpletam, vtkem ded/.og = dO?j>g, d borba ya).xo-y,iv(av bronastooklepi 128 'i&sv avvijg mi/.dfiij, ij roka 129 ay/ov = äy/i blizu litO devgo semkaj, (5sč>£)’ i’#« hajdi! vv/.i(pa = vviuprp y (mlada) žena, v prisrčnem ogovoru: ,ljubo dete1, .dragica* MoxsXog 2. čuden, nenavaden 132 (psom ’'Agrja z vojsko napadam noXv-öaxQvg, vog presolzen, pre- žalosten 133 dXodg 3. poguben XiXalofiai hrepenim, stremim 134 eavat 'fjvvai k fjfiai sedim jzavofiai neham 135 xXivofiat naslanjam se m'iyvvfu pritrjujem, syysa asm]- ysv sulice so zapičene v tla 136 anrjt-(pdog 2. Aresu ljub, pogu- men, bojevit 137 Ey'/siv = iyyog y.sxh)at) fut. II. k y.aXsco 138 äxoivig soproga, žena 13?) i/xegog, o želja, hrepenenje su-}l(iXXo> mečem v kaj 141 dgyevvög 3. svetel, bel oi)dvr/, ij tenčica, koprena y.aXvjxvo/xai zavijam se 142 ÖQfiaofiai hitim, planem ftdka/uog, d izba, (spalnica) vdgrjv, siva, sv nežen y.ava/i(o lijem 143 djMpl-nokog 2. služabnica enofiai sledim 145 ahpa hitro, kmalu ly.dvco pridem, dospem odt kjer Hxaiai nvXai Skajska vrata 147 o£og, d mladika 148 jtejT,vv/j,evog 3. (part. perf. k jzvčco) razsoden, preudaren rjavo rjvvo 14!) ()>jtio-yt-:ij) les(ovje), gozd, v.ad- vXr/v po gozdu divÖQRov öevögov, vo drevo 152 šcp-egofiat, sedem na, sedim na (hj>, ojiog, ■>) glas XsiQiöeig 3. lilijast; nežen, ljubek ielotv = Idaiv k ii}/m pošiljam, Xsiq. Ima h]fu ljubko se oglašam volog 3. tak 153 fjyr/vojQ, ogog, ö vodja, glavar, prvak eiSovO’ = eidovvo 154 nvQyog, ö stolp, obzidje yxa potihem, yy.a äyooevm še- 155 petam vifisoig, eoog, ?) nevolja, zamera, 156 ov vspisoig ni v zlo šteti äXyog, vo bridkost aivmg strašno, prav zelo dhp, (bndg, t) obraz öjtloaco zadi, za seboj nfjfia, avog, vo bridkost e (pav = scpaaav mtootOs spredaj, pred (k spislo) t£sv = t&o 162 nöaig ecug, ö soprog, mož 163 m]6g, d sorodnik čq>-oQ/j,d(o šuntam na, ščuvam na 165 nsXd)Qiog 3. velikanski, silen 166 s^-ovofiaivo) (z imenom) imenujem t)vg švg dober, vrl 167 /} voi fu-v res sicer 168 eaaiv — siaiv ysQaQÖg 3. častitljiv, postaven 170 aldolog 3. časti vreden, častitljiv 172 ky.vQdg, d (socer) sveker dsivog 3. strašen fojg ö (dafidgco) krotim; pass, pokoravam se, podložen sem 184 ela-r)Avi}ov elaf/Xdov d/tnsXöeog 3. (apnelog) trsovit, vinoroden 185 aiol6-nco?.og 2. z urnimi konji, vrl jahač 18(5 avvl-deog 3. bogovom enak, božanski 187 avgavaofiai taborim oyßrj, i) višava, breg 2'ayydgiog, d reka v Bitiniji, izlivajoča se v Črno morje 188 xai tudi em-xovgog 2. pomočnik, zaveznik &l£yj)r)v sem se prištel 189 ijuavi veh — ravvfl vfj fj/tEga avvt-dveiga, i/ ("prim. ävviüeog) možem enaka, možakinja 190 §?Jy.-CDip, -Mnog bistrook, svetlo- ok 191 šgeelvo) vprašujem 194 ide — i)de in; avegvov, rö prsa 195 novXv-ßöxEiga gl. v. 89 19(5 xxlXog, ö oven čm-jKoMoficu hodim ob 197 dgvetdg, 6 oven eIoxm (Ima>) primerjam, enačim myyeai-iiaXXog 2. gostovolnat 198 dlcov — ola)v k oig ovca icč)v, eog, v6 čreda di-šg/o/nai koračim skozi ägyevvdcov — dgyevv&v k dgyev-vög 3. bliščeč, snežnobel sx-yeyaa perf. k ex-yiyvo/uu ro- 199 dim se rgdtpi] ktgd(pr) (vgiepo)) 201 <)f)fiog, ö dežela, pokrajina xga.va.6g 3. kamenit (WAog, o zvijača 202 (tr/dog, to misel, svet nvxvog 3. trden, pameten, razborit mjivuiu-vog 3. gl. 148 203 dvviov nasproti vi]fingv/(g 2. (djiagvdvo)) nevar- 201 Ijiv, resničen a sv aov 20« dyys/uijg, ov dyye/.og poslanec ^siv/go) $evigoo (po)gostim 207 cpwtj gl. II. 58 208 šddrjv spoznal sem aygöfievog part. aor. II. k dysigoj 209 zbiram i-piyßi-v č/M/Jh/nav k fielyvvfi,i\ mešam; pass, pomešam se med, stopim med vjteige/o) =•-- vneo-t/o> presegam, 210 prekašam yegagdg 3. gl. 170 211 vcpalvM tkem, razvijam 212 im-vgoxdörjv (vg^co) gladko te- 213 koče, zgovorno navga malo 214 fayvg 3. glasen, razumljiv no?.v-luvi)og 2. mnogobeseden av-cuaoo) poskakujem, vzdigujem 21(5 se, vstajam avdoxe iterat. oblika k šoti) 217 vjzai = vito (k lÖEox.E iter. oblika k slde) gledal je v tla m')$ag k nt'iyvvfu (ofiftatn), (oči) upiram xnvd yJ/ov6g na zemljo ÖJilao) nazaj 218 ngo-ngt]Vi)g 2. naprej (nagnjen) vco/idoo (na)gibljem d-avE/Licpi')g 2. trden, nepremičen 219 ä-iögig 2. preprost, slaboumen (f(bg, rög, 6 človek, mož gd-xovog 2. gneven, subst. pustež, 220 godrnjač ä- zlivam čqvco potegujem 271 [idyaiga, r/ nož xovXeov, vd = nožnica aiev — dei aogvo 3. plqf. k delgco vzdigujem; pass. perf. visim vd/xco oddeljujem, razdeljujem 274 voloi med njimi /.isydXa evxofiai glasno, goreče molim dv-exco držim kvišku "Idrjftev z Ide, kjer ima Zevs gaj 270 in oltar /j,8decov = fiidcov, ovtcog, o vladar, gospodar •,tvdiavog 3. prevzvišeni 2'7 if-oodco gledam na, pregledujem 278 vji-evegOe(v) spodaj, pod zemljo nafivco (u)trudim se 279 vivv/iai = vlvo/iai kaznujem ijzl-0QK0g, td kriva prisega 281 y.avtjtecpvov umorim, ubijem 284 |avttog 3. plavolas 280 dnotivsßev(ai) = anovlvsiv ano-rlvo) (po)plačujem, t i/irfv kazen 287 ntloj-uu nastajam, ostajam 290 Jioivr'i, y odkupnina, kazen, globa 291 xr/eUo konjunkt. mesto futura velo g, to konec, zmaga 292 avöjxayog, o grlo, goltanec vr)h)g 2. neusmiljen 293 d-nnaigio zdrzam se, drgetam 291 dvvofiai dčofiai d-vfiog, o življenje dno ketAero; dcp-aigico odjemljem jxhog, v6 (življenjska) moč 295 d(pvoo(o nalivam ÖtJiag, to čaša dei-ysv8vi]g (-yevtjg) vedno bivajoč, večen 303 Aagöaviörjg potomec Dardanov (Prijam) 305 ngori proti, k, v tfve/MEig 3. (dvefioeig) vetroven, zračen 30« ovnco nikakor x)J)vai prenesti, moči h' dga) prostor, bojišče din-^iEVQtco merim, premerim 310 yJ.r/Qog, 6 žreb Kvvhj, i) čelada, šlem ndV.co tresem, potresam 317 d(p-h]/j,i odpošiljam, mečem 318 dgao/mi molim 321 vdde egya to-le početje, te reči eih/xa položil sem, povzročil, na-snoval sem dno - (piHvoiuu (aor. dneiprOl/ir/i’) 322 ginem, umiram ”Aig gl. I. 3 sloco notri •/.onv-Oalolog 2. gl. 83 324 dtp nazaj, proč 325 ftoojg hitro s^-ogovn) skačem, padam vun fjyi kjer(koli) 320 degal-novg (delgco, nov g) noge 327 dvigajoč, čil, isker notMAog 3. pisan, risan r)v-xo/.iog 2. (nöfir]) krasnolas 329 &g (Y avvmg tako na isti način, 339 t. j. ravnotako dgtjiog 3. fAgtjg) bojevit evTsa, -Ecov vd orožje, bojna oprava EzdvsoOsv na obeh straneh, t. j. 340 vsak pri svojem krdelu (o/.ulog) öt:gxo/iai gledam öeivöv üsgy.o- 342 /Lisvog srditega pogleda ddfißog, 0 osuplost, groza, dysv groza je obhajala <5(a/ierj)v/xrÖ£2.odmerjen (prim.315) 344 of.Ico vihtim 345 XOZEO) grozim, srdim se öohyo-axiog 2. dolgosenčen 340 navtoos na vse strani 347 klaog = taog 3. enak gr)yvviM prediram 348 ava-yvdfinvco (nazaj) upogibam alyjif), f/ ostrina, ost En-svyofiai zraven molim 350 dva vok. k dva6 vladar 351 sgglyi/ai konj. aor. eggiya k giytco 353 ' gl. 259 (hpl-yovog 2. pozneje rojen, po-temec \eivo-ööxog, o (geZvog, ötyofiai) 354 gostitelj nag-Eyco (po)nudim d[im:müd>v part. aor. II. k dva- 355 jraAAco (z a) vihti m (paEivog 3. svetel, bliščeč 357 ößgifiog 3. silen, močan jroAD-(5aWctAog2.veleumeten, pre- 358 umeten čgeldco (plqf. pass. f/QTjgelo/A.rjv) rinem; pass, prediram 359 dvxi-y.gv naravnost jvagai — n agd ?.ajtäQj], r] lakotnica <5i-afidco prerezujem 3(50 yJ.(vo/.iai upogibam se, klanjam se d/.Evo/ini (äXto/iat) izogibam se, aor. ubežim xr)g gl. I. 228 fis/Mg 3. črn, temen 302 jt/.Y/xxco tolčem (pd).og, d locenj, greben 3(53 xgiyßd na tri dele xBxgayttd na štiri dele öia-ftgvjvxco lomim 3(54 otfidyj) vzdihujem 3(55 os to- = oov d/.oog 3. ((m6kXv[ii) poguben, okruten 3(57 äyvvfM lomim aor. pass. čdyi)v (äyrjv) 3(58 aor. pass, k dioao) zaženem se, izmuznem se, uidem Jta?.d/xi](pi iz roke švcbaiog 2. brezuspešen, zastonj ddfiaoaa — iddfiaaa k daudCoj krotim, premagam, uženem 3(59 čn-alooco pridreviin, priskočim IjTjrö-öaovg 3. z žimo na gosto okrašen, žimnat, gostožim, košat 370 čm-avQŠ(po) obrnem (proti) 371 äy/jo davim nolv-xsoxog bogato vezen l,udg, dvvog, o jermen dnakog 3. nežen, mehak deiQt'i, f/ vrat 372 dv'0'GQscbv, čijvog, d brada, pod- bradek o/evg, ecog, d držalo, podbradnik velvo) napenjam, natezam xov-(pd/.eia, r/ šlem 373 bIqvoobv = eqvobv k čgva> vla- čim, potegujem; z eigvooev bi dovršil eAxe (370) a-onevog 2. neizrekljiv, -izrečen aigofiat odjemljem si, pridobivam si xvöog, to slava aga časovno: ravno tedaj 374 dfv ostro, natančno voeco pazim Tepi z močjo 375 t/.vdjiijv (perf. pass.) k y.xsivco pobijam nayvg 3. debel, močan 37(5 mi p' = fiooM/te k oIjzto) mečem 378 čm-divem vihtim y.o[d£a> pobiram ŠQi-r]Qog 2. ljub, drag šn-ogovto zaganjam se; dovrš. za- 379 ženem se, zapodim se, navalim y.axa-xxdfxEvai inf. aor. k xaxa-xxeivco umorim /usvsalvco hočem, želim k§-aondL,(o iztrgam, odnesem 380 gela = fodicog 381 y.ahmxo) ovijam, zavijam tfčgi = dene . di)g, d (>)) z rak, megla xdö = xcixd doli 382 eti-ebdt)g 2. blagodišeč Mjcbeig 3. dehteč, vonjajoč cpoLxdw hitim, drevim 449 -ih)g, og d zver elo-aftgico (za)pazim, (u)gledam 450 xksixög 3. (xkeivog) slaven, vrl kiti-xovgog, d pomočnik, zaveznik 451 (pdoxr/xi iz prijateljstva 453 y.evd'O) prikrivam dn-E/ttdvo/nai zamrzim, sovra- 454 žijo me cpalvex' = (palvExai n. ovo a jasno 457 jc... Ex-ötdco/.u izročam 459 ano XEVE/JEV infin. z imperativ, pomenom im fjVEov = ŠJif/vovv k šn-atvteo 461 pritrjujem. Prirastek k učiteljski knjižnici.1 Po načrtu naredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočasje z dne 30. decembra 1906, štev. 26362. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. I. Enciklopedija. (Dela splošne in različne vsebine, občna zgodovina znanosti, dela akademij, splošna bibliografija, knjištvo in spisi o knjižnicah, katalogi itd.) 1481. Carniola. Zeitschrift für Heimatkunde. I. Jahrg. Laibach 19U8. S0 (1282.) Cas. Znanstvena revija. II. letniik. V Ljubljani 1908. 8". (899.) Doin in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. XXI. letnik. Ljubljana 1908. 4°. (3.) Hochland. Monatschrift für alle Gebiete des Wissens, der Literatur und Kunst. V. Jahrg. Kempten und München 1907/8. 8°. (6.) Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. XVIII. letnik. V Ljubljani 1908. 8°. (4.) Jahrbuch der Naturwissenschaften. 23. Jahrg. Freiburg i. B. 1908. 4°. 1482. Jahrbuch der Zeit- und Kulturgeschichte 1907. 1. Jahrg. Frei- burg i. B. 1908. 4”. (9.) Kultur, Die. Vierteljahrschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgeg. von der üsterr. Leo-Gesellschaft. 9. Jahrg. Wien 1908. 8°. (10.) Literaturblatt, Allgemeines. XVII. Jahrg. Wien u. Leipzig 1908. 8°. (12.) Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zw. Naturforschung und Glauben. 54. Bd. Münster i. W. 1908. 8". (14.) Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. VI. leto. V Ljubljani 1908. 4°. 1483. Svet, Slovanski. Izdajatelj in lastnik Fran Podgornik. I. (2. izd.), II. leto. V Ljubljani 1888, 1889. 4°. (22.) Zvon, Ljubljanski. Mesečnik za književnost in prosveto. XXVIII. letnik. V Ljubljani 1908. 8". (909.) Zbornik. Na svetlo daje »Matica Slovenska«. X. zv. (Trubarjev zbornik.} V Ljubljani 1908. 8". 1 Številka v oklepaju pomeni tekočo številko v imenikih prej njih izvestij. II. Filozofija, estetika, politika. 1484. A'koholismus, Der. Seine Wirkungen und seine Bekämpfung. I.—III. Leipzig 1906. 8°. 1485. Hertling, G., v. Recht, Staat und Gesellschaft. 4.—8. Tausend. Kempten und München 1907. 8°. 1486. Ilešič Fr. Kultura in politika. Zagreb 1908. 8". 1487. Neuhaus Georg. Deutsche Wirtschaftsgeschichte im neun- zehnten Jahrhundert. Kempten und München 1907. 8". 1488. Petersen Joh. Die öffentliche Fürsorge für die hilfsbedürftige Jugend. Leipzig 1906. 8°. 1489. Roeren Herrn. Die Sitthchkeitsgesetzgebung der Kultur- staaten. Kempten und München 1907. 8°. III. Pedagogika. (Tudi šolske spretnosti, šolska statistika, razprave o spisih za mladino.) (98.) Handbuch, Enzyklopädisches, der Pädagogik. Herausgeg. von W. Rein. VIII., IX. Bd. 2. Aufl. Langensalza 1908, 1909. 8°. 1490. Herber Pauline. Die Lehrerinnenwesen in Deutschland. Kempten und München 1906. 16°. (5.) Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich. 23. Jahrg. Bearb. von Em. Sofer. Wien 1909. 8°. 1491. Jerusalem Wilh. Unsere Mittelschule. Wien und Leipzig 1907. 8°. 1492. Kniižnica, Poljudno znanstvena. Izdaja »Slov. Šolska Ma- tica«. I. zv.: Čadež Fr.: Skrivnost radioaktivnosti. V Ljubljani 1908. 8“. 1493. Knjižnica, Realna. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Prvi del: Apih Jos. in Potočnik Mat. Zgo-dov. učna snov za ljudske šotle. V Ljubljani' 1902—1906. 8°. (926.) Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Heft 94.—97. Halle a. d. S. 1908. 8°. (927.) Letopis, Pedagoški. Na svetlo daje »Slov. Šolska Matica«. Zv. I., II., IV., V., VIII. V Ljubljani 1902, 1903—1905, 1908. 8°. 1494. Lichtenwalder M. Prosto spisje v ljudski šoli. 1. sn. Izdaja »Slov. Šolska Matica«. V Ljubljani 1908. 8°. (1295.) Nauk, Nazorni. II. del, 2. sn. V Ljubljani 1908. 8°. (1296.) Pribil Drag. Sola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere. II. Praktični del. V Ljubljani 1908. 8°. 1495. Schreiner H. Analiza duševnega obzorja otroškega in duše- slovni proces učenja. Nauk o formalnih stopnjah. V Ljubljani 1903. 8°. 1496. Slike, Učne, k ljudskošolskim berilom. Izdaja »Slov. Šolska Matica«. I. del. (Učne slike k berilom v Začetnici in v Abecednikih), II. del (Učne slike k berilom v Schreiner-jevi-Mubadovi Čitanki, II. del in v Josinovem-Ganglovem Drugem berilu). V Ljubljani 1902 in 1905. 8". 1497. Toischer Wend. Geschichte der Pädagogik. Kempten und München 1907. 16“. 1498. Weimer H. Geschichte der Pädagogik. Leipzig 1902. 16". 1499. Zander R. Die Leibesübungen und ihre Bedeutung für die Gesundheit. 2. Aufl. Leipzig 1904. 8°. (932.) Učitelj, Slovenski. Deveti (I.) letnik. V Ljubljani 1908. 8°. (933.) Zeitschrift fiir das Gymnasialwesen. 62. Jahrg. Berlin 1908. 8”. (108.) — für die österr. Gymnasien. 59. Jahrg. Wien 1908. 8°. (934.) — für Lehrmittelwesen u. pädagogische Literatur. IV. Jahrg. Wien 1908. 8°. IV. Veroznanstvo in cerkvena zgodovina. 1500. Baumgarten Paul. Verfassung und Organisation der Kirche. Kempten und München 1906. 16°. 1501. Baumstark Ant. Die Messe im Morgenland. Kempten und München 1906. 16°. (1298.) Blätter, Christlich-Pädagogische, fiir die österr.-ung. Monarchie. 31. Jahrg. Wien 1908. 8°. (1299.) — Katechetische. Neue Folge. IX. Jarg. (Der ganzen Folge XXXIV. Jahrg.) München und Kempten 1908. 4°. 1502. Gruden Jos. Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. V Ljubljani 1908. 8°. 1503. Marx I. Lehrbuch der Kirchengeschichte. 2. u. 3. Aufl. Trier 1906. 8°. V. Klasična filologija. Ä. Pisatelji. 1504. Caesar, C. Julius. Quae exstant. Interpretatione et notis illu- stravit Jo. Godu in ns. Bas'sani 1786. 8°. 1505. Demosthenes. Rede vomi Kranze. Herausgeg. von Ant. Stitz. Wien und Prag 1898. 8°. 1506. Sofokles Ajant. Zaloigra, ki jo je iz grščine poslovenil Krač- manov Matija (Valjavec). V Celovcu 1863. 16°. 1507. Vorsok'ratiker. Fragmente. Griechisch und deutsch von Herrn. Diels. Berlin 1903. S". B. Pomoč k i. 15U8. Jahresberichte des Philologischen Vereines zu Berlin. Jahrg. XXXII.—XXXIV. Berlin 1906—1908. 8°. 1509. Müller Adolf. Das griechische Drama und seine Wirkungen bis zur Gegenwart. Kempten u. München 1908. 16b. 1510. Wochenschrift für klassische Philologie. Herausgeg. von Georg Andresen und Hans Draheim. XXIII.,XXIV. Jahrg. Berlin 1906, 1907. 8°. VI. Moderna filologija. Ä. Slovenska. (417.) Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. II. V Adle-šičih nabral Iv. Sašelj. V Ljubljani 1909. 16°. (392.) Knjižnica, Anton Knezova. V., XV. zv. V Ljubljani 189S, 190S. 8°. (393.) — Družbe sv. Cirila in Metoda. XIV. zv. (Vrhovnik Iv. Listi nabožno slovstveni.) V Ljubljani 1902. 8U. (1346.) — Leposlovna. Zv. V.—VII. V Ljubljani 1907 in 1908. 16". (1394.) — Zabavna. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. Zv. I., III., XX. V Ljubljani 1886, 1888, 1908. 8°. 1511. Kersnik Janko. Zbrani spisi. Zv. I.—IV. V Ljubljani 1900—1908. 8°. 1512. Kette Dragotin. Poezije. V Ljubljani 1900. 16°. 1513. Levstik. Zbrani spisi. Uredil Fr. Levec. Zv. I.—V. Ljubljana 1891—1895. 16°. 1514. Novele i povesti, Slovenske. I. dio. Uredio Fran Ilešič. Izdala Matica Hrvatska. U Zagrebu 1907. 8". 1515. Prešeren Fr. Poezi'je. (Faksimile »Blasnikovega rokopisa« Prešernovih »Poezij« [1846]. Ljubljana 1909.) 8°. (414.) Prevodi iz svetovne književnosti. V. zv.: W. Goethe Faust. Tragedije prvi del. Poslovenil Ant. Funtek. V Ljubljani 1908. 8°. 1516. Spomenica Miroslavu Vilharju. V Ljubljani 1906. 16°. 1517. Tavčar Iv. Povesti. Zv. I.—V. V Ljubljani 1896—1902. 16°. B. S 1 o van s k a. 1518. Assemani. Izborno evangjelje. Na svetlo dao Ivan Crnčič. V Rimu 1878. 8°. 1519. Blago, Narodno, sakupio i izdao Mehmed beg Kapetanovič Ljubušak po Bosni, Hercegovini i susjednim krajevima. Dodatek: Prevod nekih arabskih, persijskih i turskih poslovica. V Sarajevu 1887. 8". 1520. Dobrowsky Jos. Institutiones linguae Slavicae dialecti vete- ris quae quum apud Russos, Serbos aliosque ritus Qraeci, tum apud Dalmatas glagolitas ritus Latini Slavos in libris sacris obtinet. Editio secunda. Vindobonae 1852. 8°. 1521. Karadžič Vuk. Stef., Lexicon Serbico-Germanico-Latinum. Vidobonae 1852. 8°. (1100.) Knjižnica, Hrvatska. Naklada »Matice Slov.« II., III. sv. Ljubljana 1907, 1908. 8°. (1101.) — Zabavna, Matice Hrvatske. Sv. 101—102., 299.—304. U Zagrebu 1887, 1907. 8°. (1102.) Kolo, Hrvatsko. Naučno-književni zbornik. Knjiga III. 1907. U Zagrebu 1906. 8°. 1522. Skabičevsky A. Povjest aiovije ruske književnosti. Preveo Martin Lovrenčevič. U Zagrebu 1907. 8". (—) Ševčenko Taras. Kobzar. Prevel Jos. Abram. I. del; II. del: IHajdamaki. V Ljubljani 1907, 1908. 16°. Gl. Knj., Leposlovna, V. in VII. zv. Št. 1346. 1523. Turgenjev I. S. Lovčevi zapiski. Preložil Fr. Remec. I., II. del. V Ljubljani 1883/1884. 8°. C. Nemška. 1524. Aus deutschen Lesebüchern. Dichtungen in Poesie und Prosa. I., II. Bd. Leipzig 1901, 1904. 8". 1525. Eichendorff Jos., v. Geschichte der poetischen Literatur Deutschlands. Neu herausgeg. und eingeleitet von Wilh. Kosdh. Kempten und München 1906. 16". (506.) Goedeke Karl. Grundriß der Geschichte der deutschen Dichtung aus den Quellen. Bd. IV.—VIII. 2. Aufl. Dresden 1891, 1893, 1898,, 1900, 1905. 8". 1526. Gral, Der. Mouatsclirift für schöne Literatur. I., II. Jahrg. Ravensburg 1906/7, 1907/8. 8“. 1527. Heyne Moritz. Deutsches Wörterbuch. 3 Bde. 2. Aufl. Leipzig 1905—1906. 8°. 1528. Heyse. Deutsche Grammatik. Vollständig umgearbeitete Ausgabe von Otto Lyon. Hannover u. Leipzig 1900. 8°. 1529. Hilfsbücher für den deutschen Unterricht. Herausgeg. von K. Stejskal. 5., 6. Bdchen. Wien 1906. 8". 1530. Hoffmann E. T. A. Sämtliche Werke. Historisch-kritische Ausgabe mit Einleitungen, Anmerkungen und Lesarten von Carl Georg von Maassen. Bd. I.—III. München u. Leipzig 1908, 1909. 8°. 1531. Hölderlin Friedrich. Gesammelte Werke. I., III. Bd. herausg. von Wilhelm Böhm, II. Bd. herausgeg. von Paul Ernst. Jena u. Leipzig 1905. 8“. 1532. Kluge Friedrich. Unser Deutsch. Einführung in die Mutter- sprache. Vorträge und Aufsätze. Leipzig 1907. 8". 1533. Meyer Rieh. Grundriß der neueren deutschen Literatur- geschichte. 2. verm. Aufl. Berlin 1907. 8". 1534. Mörike Eduard. Sämtliche Werke. Bd. I.—VI. Herausgeg. von Rudolf Krauß. Leipzig [b. 1.]. 8°. 1535. Novalis. Schriften. Herausgeg. von Jak. Minor. Bd. I.—IV. Jena 1907. 8“. 1536. Paul Hermann. Deutsches Wörterbuch. 2. verm. Auf!. Halle a. S. 1908. 8“. 1537. Saar Ferd., vom. Sämtliche Werke. Bd. I.—XII. Mit einer Biographie des Dichters von Ant. Bettelheim herausgeg. von Jak. Minor. Leipzig-Hesse |1909|. 8°. 1538. Tuinlirz Karl. Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen. Wien 1906. 8°. 1539. Uhland. Gedichte. Stuttgart 1S97. 16". 1540. — Ludw. Sämtliche Werke. Mit einer literarisch-biographi- schen Einleitung von Ludw. Holthof. Stuttgart u. Leipzig [1901]. 8°. 1541. Walther von der Vogelweide. Gedichte. 6. Ausgabe von Karl Lachmann. Berlin 1891. 8°. 1542. Weigand. Deutsches Wörterbuch. 5. Aufl. Nach des Ver- fassers Tode vollst, neu bearb. von Karl v. Balider, Herrn. Hirt, Karl Kant. Herausgeg. v. Herrn. Hirt. I. Bd. A bis K. Gießen 1909. 8°. D. Druge. 1543. Baumgartner Alex. Geschichte der Weltliteratur. Bd. I.—V. I. Bd.: Westasien u. Nilländer. 3. Aufl. II. Bd.: Indien u. Ostasien. 3. u. 4. Aufl. III. Bd.: Die griechische u. lat. Lit. des klass. Altertums. 1. u. 2. Aufl. IV. Bd.: Die lat. u. griech. Lit. der christl. Völker. 1. u. 2. Aufl. V. Bd.: Die franz. Lit. 1. bis 4. Aufl. Freiburg i. B. 1900, 1901, 1902, 1905. 8°. 1544. Dante Alighieri. Göttliche 'Komödie. Übersetzt von Wilhelm Krigar. IHustrirt von Gustav Dore. Mit einem Vorwort von Karl Witte. Theil I.—III. Berlin Ob. 1.). 4°. 1545. Thibaut M. A. Wörterbuch der französischen und deutschen Sprache. 140. Auf!. Vollständig umgearb. von Heinr. Wüllenweber. 2 Teile. Braunschweig 1898. 4°. VII. Splošno jezikoslovje. 1546. Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Ge- biete der indogermanischen Sprachen. Begründet von A. Kuhn. Neue Folge vereinigt mit den Beiträgen zur Kunde der indogermanischen Sprachen. Der ganzen Reihe 41., 42. Bd. Göttingen 1907, 1908. 8°. VIII. Popis zemlje, dežel, narodov (s prehistorijo; etnografijo in statistiko). 1547. Baum H. Mathematische Geographie. Kempten und München 1906. 16“. 1548. Bruns Joh. Das Postwesen, seine Entwickelung und Bedeu- tung. Leipzig 1907. 8°. 1549. Freyer Heinr. Alphabetisches Verzeichnis aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain in deutsch und krainischer Sprache) als Com mentor zur Special-Karte des Herzogthums Krain. Laibach 1846. 8°. 1550. Hahn F. Die Eisenbahnen, ihre Entstehung und gegenwärtige Verbreitung. Leipzig 1905. 8U. 1551. Hassert Kurt. Die Polarforschung. Geschichte der Ent- deckungsreisen zum Nord- und Südpol von den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart. 2. Aufl. Leipzig 1907. 8". 1552. Haushofer Max. Bevölkerungslehre. Leipzig 1904. 8°. 1553. Kožuh Jos. Navodilo h kartografičnim osnovam. V Celju 1907. 8“. 1554. Radič Stjepan. Moderna kolonizacija i Slaveni. L’ Zagrebu 1904. 8°. (1420.) Seidl Ferd. Kamniške ali Savinjske Alpe. II. zv. Ljubljana 1908. 8°. 1555. Vestnik, Planinski. Glasilo »Slov. Planinskega Društva«. Leto XII,—XIV. V Ljubljani 1906—1908. 8". (1216.) Zeitschrift fiir Schulgeographie. 29. Jahrg. Wien 1908. 8°. / IX. Zgodovina (izvzemši avstrijsko-ogrsko) s pomožnimi znanostmi (paleografijo, heraldiko, numizmatiko, kronologijo itd.). 1556. Günther. Das Zeitalter der Entdeckungen. 2. Aufl. Leipzig 1905. 8". 1557. Luschin v. Ebengreuth Arn. Die Münze als historisches Denkmal sowie ihre Bedeutung im Rechts- und Wirtschaftsleben. Leipzig 1906. 8". 1558. Sothen Otto, v. Vom Kriegswesen im 19. Jahrhundert. Leipzig 1904. 8°. 1559. Ziebarth Erich. Kulturbilder aus griechischen Städten. Leipzig 1907. 8°. X. Zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije in posameznih kronovin. 1560. An Ehren und Siegen reich. Bilder aus Österreichs Geschi- chte. Unter der literarischen Leitung von Jos. v. Helfert 'herausgeg. von Max Herzig.. Wien (b. 1.). 2°. (1432.) Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodov. društvo v Mariboru. 5. letnik. Maribor 1908. 8". 1561. Hessenberg Gerh. Ebene und sphärische Trigonometrie. 2. Aufl. Leipzig 1904. 16°. 1562. Huber Alf. Geschichte Österreichs. Bd. I.—V. Gotha 1885, 1888, 1892, 1896. 8°. 1563. — österr. Reichsgeschichte. Geschichte der Staatsbildung und des öffentl. Rechts. Wien, Frag, Leipzig 1895. 8°. (1241.) Kos Fr. Gradivo za zgodovino Siovencev v srednjem veku. II. knjiga (1. 801.—1000.). V Ljubljani 1906. 8“. XI. Matematika. 1564. Cantor Mor. Vorlesungen über Geschichte der Mathematik. III. Bd. 2. Aufl. Leipzig 1901. 8°. • (651.) Časopis pro ipestoväni mathematiky a fysiky. Ročnik 37. V Praze 1908. 8°. 1565. Schubert Herrn. Arithmetik und Algebra. 3. Aufl. Leipzig 1905. 16°. 1566. Sturin Ambros. Geschichte der Mathematik. Leipzig 1904. 16°. XII. Prirodopis. 1567. Abelsdorff Georg. Das Auge des Menschen und seine Ge- sundheitspflege. Leipzig 1907. 8°. 1568. Bumiitle'r Joh. Der Mensch. Ein anthropologischer Grundriß. Kempten u. München 1908. 16". 1569. Ebenhöch P. Der Bau des menschlichen Körpers. Neu bear- beitet und herausgeg. von Th. Hinnnelein. Eßlingen bei Stuttgart 1895. 4°. 1570. Gander Martin. Die Erde. Ihre Entstehung und ihr Unter- gang. 2. Aufl. Einsiedeln 1906. 16". 1571. Giesenhagen K. Unsere wichtigsten Kulturpflanzen (die Getreidegräser). 2. Aufl. Leipzig 1907. 8". 1572. Knauer Friedr. Oie Ameisen. Leipzig 1906. 8". 1573. Landois Hermann. Das Studium der Zoologie mit besonderer Rücksicht auf das Zeichnen der Tierformen. Freiburg i. B. 1905. 8". (1270.) Wochenschrift, Naturwissenschaftliche. Neue Folge. VII. Bd.. der ganizem Reihe 23: Bd. Jena 1908. 4°. 1574. Wurm Alois. Eisen und Stahl. Eine gemeinfaßliche Eisen- hüttenkunde. Kempten und München 1906. 16°. XIII. Fizika (z astronomijo in meteorologijo), kemija. 1575. Bersch Wiili. Die moderne Chemie. Eine Schilderung der chemischen Großindustrie (b. k., b. 1.). 8". 1576. Biedermann E. Die technische Entwicklung der Eisenbahnen der Gegenwart. Leipzig 1907. 8". 1577. Bloclnnann Reinhart. Luft, Wasser, Licht und Wärme. Neun Vorträge aus dem Gebiete der Experimental-Chemie. 3. Aufl. Leipzig 1907. 8°. 1578. — Rud. Grundlagen der Elektrotechnik. Leipzig 1907. 8°. 1579. Brüsch Wilh. Die Beleuc'htungsarten der Gegenwart. Leipzig 1906. 8U. (-—) Čadež Fr. Skrivnost ra'dio-aikti'vnosti. V Ljulbljani 1908. 8". Gl. Knj., Poljudno znanstvena, I. zv. St. 1492. 1580. Klein Jos. Chemie. Anorganischer Teil. 3. Aufl. Leipzig 1903. 16°, 1581. Möbius A. F. Astronomie. 10. Aufl. bearb. von Walt. Wisti- cenus. Leipzig 1903. 16". 1582. Plaßmann Jos. Die Fixsterne. Darstellung der wichtigsten Beobachtungsergebnisse und Erklärungsversuche. Kempten und München 1906. 16°. 1583. Pohle Jos. Die Sternen weit und ihre Bewohner. Zugleich als erste Einführung in die moderne Astronomie. 4. Aufl. Köln 1904. 8°. 1584. Rohr Moritz, v. Die optisciien Instrumente. Leipzig 1906. 8°. 1585. Vater Rieh. Dampf und Dampfmaschine. Leipzig 1905. 8°. 1586. — Einführung in die Theorie und den Bau der neueren Wärmekraftmaschinen (Gasmaschinen). 2. Aufl. Leipzig 1906. 8“. 1587. — Neuere Fortschritte auf dem Gebiete der Wärmekraft- maschinen. Leipzig 1906. 8°. 1588. Weber Leonh. Wind und Wetter. Leipzig 1904. 8°. (1279.) Weiler W. Physikbuch. II. Bd.: Mechanik, III. Bd.: Schwingungen und Wellen; Akustik. Eßlingen und München 1902. 8°. 1589. Wislicenus Walter. Astrophysik, die Beschaffenheit der Himmelskörper. Leipzig 1899. 16". (1475.) Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 21. Jahrg. Berlin 1908. 8°. XIV. Lepe umetnosti z risanjem in deskriptivno geometrijo. (0.) XV. Stavbarstvo. (0.) XVI. Gospodarstvo in poljedelstvo. (0.) XVII. Trgovina, kupčija, obrti, različno. 1590. Jahrbuch der Export-Akademie des k. k. Handelsmuseums. 10. Studienjahr 1907/8. Wien 1908. 8“. 1591. Schinnburg Willi. Die Tuberkulose, ihr Wesen, ihre Verbrei- tung, Ursache, Verhütung und Hčilung. Leipzig 1903. 8°. Šolska poročila. i. Učiteljski zbor. 1. Učiteljsko osobje konccm šolskega leta. Ä. Za obvezne predmete. St. Ime in značaj Raz- rednik v Učil Število ur na teden 1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik — latinščino in nemščino v IV. razredu 10 2. Luka Ärh, profesor, svetni duhovnik III. latinščino, grščino in slovenščino v III., slovenščino v IV. razredu 16 3. Jožef Demšar, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, propovednik, varuh učiteljske in dijaške knjižnice I. a. verouk v I. a„ I. b., II., III. in IV. razredu, latinščino in slovenščino v I. a. 21 4. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh fizikalne zbirke, občinski odbornik IV. matematiko v II. in IV. razredu, fiziko v IV., latinščino in slovenščino v I. b. 20 5. Änton Koritnik, profesor, svetni duhovnik II. latinščino in slovenščino v II., grščino v IV. razredu 15 6. Frančišek Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke — prirodopis v I. a., I. b. in II. razredu, fiziko, oziroma mineralogijo v III. razredu, nemščino v I. a. in I. b. 18 7. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik — matematiko v I. a., I. b. in III. razredu, nemščino v II. in III. razredu 18 8. Jožef Kržišnik, izprašan namestni uCitelj, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke I. b. zemljepis v I. a. in I. b., zemljepis in zgodovino v H., III. in IV. razredu 17 B. Za neobvezne predmete. Vojteh Hgbašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 5 oddelkih po 1 uro na teden. Profesor Änton Koritnik je poučeval lepopis v I. in II. razredu po 1 uro na teden. Profesor dr. Änton Ratajec je poučeval telovadbo v 5 oddelkih po 1 uro na teden. 2. Izprememba in dopust. Začetkom šolskega leta 1908 09 je vstopil v učiteljski zbor dr. Anton Ratajec, ki je bil z odlokom kn.-šk. ordinariata z dne 1. septembra 1908, št. 4092, imenovan za profesorja, potem ko je dovršil poskusno leto na c. kr. državni gimnaziji v III. okraju na Dunaju. To imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z odlokom z dne 9. oktobra 1908, št. 5456. Izprašani namestni učitelj Frančišek Pengov je bil z odlokom kn.-šk. ordinariata z dne 1. februarja 1909, št. 469, imenovan za pravega gimnazijskega učitelja z naslovom „profesor“. To imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z odlokom z dne 25. februarja 1909, št. 714. Frančišku Pengovu je dovolil kn.-šk. ordinariat dopust za čas od 12. oktobra do 7. novembra 1908; namestnemu učitelju Jožefu Kržišniku pa za čas od 17. maja do 15. junija 1909. II. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je učni načrt za kn.-šk. privatno gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano, dobren z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 14. julija 1905, št. 25.500. Ta načrt se naslanja na občni učni načrt za gimnazije (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 23. februarja 1900, št. 5146). Ker se je za I. gimnazijski razred zglasilo zelo veliko učencev, se je s šolskim letom 1908/09 opustil pripravljalni razred, katerega provizorična otvoritev je bila dovoljena z odlokom c. kr. šolskega sveta z dne 3. avgusta 1905, št. 3606. Obvezni predmeti. I. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: I.in IV. poglavje brez nauka o sv. maši. — Liturgika: Glavni prazniki cerkvenega leta; obredi sv. zakramentov. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s stopnjevanjem, važnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekaj važnejših predlogov in veznikov. Ta slovniški pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. — Pričenši s tretjim mesecem vsak teden ena polurna šolska naloga. 3. Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti. Pravilno oblikoslovje (in najvažnejše nepravilnosti) vzporedno z latinskim poukom. Empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Čitanje s stvarno razlago in potrebnimi slov-niškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet, predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene. Obnova predavanih prostih povesti in pripovednih opisov. Vsakih 14 dni ena šolska naloga; v drugem polletju se vrstijo šolske in domače naloge. 4. Nemščina (5 ur na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih. Čitanje, govor, obnavljanje in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: Vaje v pravopisu; prevajanje iz slovenščine v nemščino. V drugem polletju tudi pismene obnove razloženih beril. Vsak mesec dve nalogi: ena šolska in ena domača. 5. Zemljepis (3 ure na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede na šolsko poslopje o raznih letnih časih; opoznavanje v okolici, na zemljevidu in na zemeljski obli. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom enega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavne oblike kopnega in vodovja, kakor so razdeljene po zemlji. Najznamenitejše države in mesta z vednim vežbanjem v čitanju zemljevidov. Poskušnje v risanju najenostavnejših zemljepisnih predmetov. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimske številke. Četvero osnovnih računov z neimenovanimi in enoimenskimi celimi in decimalnimi števili. Metrski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. Deljivost števil, razstavljanje v prafaktorje. Največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Najenostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. —B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot, vzporednice. Najenostavnejša svojstva trikotnikova. — Vsako polletje tri šolske naloge. Od ure do ure kratke domače vaje. 7. Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Sesavci in žuželke, primerno izbrano. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst z ozirom na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: II. in III. poglavje, sveta maša, V. poglavje. — Liturgika: Razne pobožnosti, procesije, romanje; oltar in slike; cerkvena obleka, cerkvene posode, cerkvene barve in knjige; obredi sv. maše. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje se dopolnjuje s poukom o onih vrstah zaimkov in števnikov, ki se niso ob-ravnale v I. razredu; najvažnejše nepravilnosti v sklanji, slovniškem spolu in spregi. Utrjevanje iu razširjanje sintaktiških oblik; nominativus cum infinitivo in ablativus absolutus. — Vsak mesec ena domača in tri šolske naloge za '/2 do 3/4 ure. 3. Slovenščina (3 ure na teden). Oblikoslovje se dopolnjuje; posebno natančno se razpravlja glagol. Zloženi in skrčeni stavek. Vaje v ločilih. Čitanje in obnavljanje kakor v I. razredu. — Pismene naloge kakor v drugem polletju v I. razredu. 4. Nemščina (5 ur na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pra- • vilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Čitanje kakor v I. razredu. — Pismene naloge kakor vi. razredu, toda večinoma obnovljene povesti. 5. Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu, v goropisnem, vodo-pisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili ncrodov naj se pokaže le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih zgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva v pogledu, označenem pri Aziji in Afriki. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Zgodovina (2 uri na 3* teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Vaje o meri in mnogokratniku se nadaljujejo. Natančna razlaga in vaje v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Enostavna regeldetrija z uporabo sorazmerij in sklepnega računa. Procentni in enostavni obrestni račun. B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogokotnikov. — Naloge kakor v I. razredu. 7. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe; nekoliko brez-vretenčarjev. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Nadaljevanje pouka za I. razred s tem, da se obravnavajo druge semenske rastline in se učenci navajajo k razumevanju rastlinskih skupin. Nekatere trosocvetke. III. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). I. polletje : Liturgika. II. polletje: Zgodovina Božjega razodetja v stari zavezi. 2. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (3 ure na teden): Nauk o sklanji, o rabi sklonov in predlogov. — Čitanje (3 ure na teden) iz Kurcija Rufa in Kornelija Nepota. — Vsakih 14 dni ena šolska naloga, vsake tri tedne domača naloga. 3. Grščina (5 ur na teden). Pravilno oblikoslovje do glagolov na -tu. Prevajanje iz vadnice. — Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dni pismena naloga, premenjema šolska in domača. 4. Slovenščina (3 ure na teden). Sistematičen pouk v obliko- in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. Čitanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec ena šolska in ena domača naloga. 5. Nemščina (4 ure na teden). Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. Čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec ena šolska in ena domača naloga. 6. Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, premenjema zemljepis in zgodovina). A Zemljepis: Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnavale (izimši avstrijsko-ogrsko monarhijo). Amerika in Avstralija, z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede podnebnih razmer. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogrske monarhije. 7. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in določanje kvadratnega korena. —B. Geometrija: Enostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščine. Pitagorov izrek. Najvažnejše o podrobnosti geometrijskih likov. — Naloge kakor v I. razredu. 8. Prirodoznanstvo (2 uri na teden). I. polletje: Fizika. Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. Iz nauka o toploti: Toplotni občutki, stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornine in skupnosti; prevod toplote in najenostavnejše prikazni žarjenja. Izvori toplote. Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost; prožnost, krhkost, trdnost; mešanje, razstop; kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o ohranitvi snovi in o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine, molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Naj-navadnejši metaloidi in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazorni nauk). Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih važnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine. IV. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Zgodovina Božjega razodetja v novi zavezi. 2. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (2 uri na teden): Posebnosti v rabi imen in zaimkov, poraba časov in naklonov, vezniki. — Berilo (4 ure na teden) iz Cezarja „De bello Gallico“. V drugi polovici II. polletja vežbanje v stihoslovju (heksameter in distihon) na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri na teden). — Naloge kakor v III. razredu. 3. Grščina (4 ure na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega imenskega in glagolskega oblikoslovja, glagoli na -[u, važnejše nepravilnosti v pregibanju, glavne točke iz skladnje. Vežbanje v prevajanju iz vadnice, domača priprava. — Naloge kakor v III. razredu. 4. Slovenščina (2 uri na teden). Sistematičen pouk o zloženem stavku v zvezi z glagolsko skladnjo; perioda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja; prilike in podobe. Čitanje in naloge kakor v III. razredu. 5. Nemščina (4 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk, skladnja zloženega stavka, perioda. Nekoliko iz zlogomerja in stihoslovja. — Čitanje in naloge kakor v III. razredu. 6. Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). A. Zemljepis (2 uri na teden): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogrske monarhije, statistični del se ne obravnava, pač pa tem podrobneje deželski pridelki, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije. 7. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Enačbe prve stopinje z eno in več neznankami, čiste enačbe druge in tretje stopinje, ki se upotrebljajo pri geometrijskem računanju. V zvezi s tem kubovanje in določanje tretjega korena. Sestavljeni sklepni račun, raz-delbno pravilo. — B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Glavne vrste teles. Enostavno preračunjanje površine in prostornine. — Naloge kakor v I. razredu. 8. Fizika (3 ure na teden). I. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in umetno narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnetovanje po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki: Električnost, najenostavnejši elektroskopi; dobri in slabi prevodniki, pozitivno in negativno električna telesa; elektrizovanje po razdelbi; najnavadnejše priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom, strelovod; Voltov člen; izmed stalno delujočih členov le tisti, ki se upotrebljajo pri poskusih; poglavitni učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod; najenostavnejša in najnavadnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev brzojav). — Iz mehanike: Opis glavnih vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, enakomerno in neenakomerno pospeševano gibanje; dvojni učinek mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg); statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja. — Sestavljanje in razstavljanje enakovrstnega gibanja, izmed ne-enakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prije-mališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko enostavnih in sestavljenih strojev. — II. polletje: Značilna svoj-stva kapljivotekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najenostavnejši načini določevanja specifične teže trdnih in kapljivo-tekočih teles; lasovitost. — Značilna svojstva raztezno-tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer in nekoliko o drugi uporabi delovanja zračnega tlaka; zračna sesalka, zrako-plav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najnavadnejša zvočila; človeško glasilo; telefon; širjenje in odboj zvoka; sozvočenje; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomeri; odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobe, mavrica; oko, drobnogled, najenostavnejši dioptrični daljnogledi. — Fizikalnemu pouku, posebno v mehaniki, se dodaje: opis prikazni na nebesnem obloku glede na ne-premičnice, lunine izpremene in njen obhod v teku enega meseca, letno gibanje solnca. Razlaganje teh prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžine iz vrtenja zemlje okoli njene osi v enem zvezdnem dnevu in iz njenega obhoda okoli solnca v teku enega leta; solnčni in lunini mrki. Pregled tedenskih ur v obveznih predmetih po posameznih razredih. Predmeti I. a. I. b. II. III. IV. Skupaj Verouk 2 2 2 2 2 10 Slovenščina 3 3 3 3 2 H Nemščina 5 5 5 H 4 23 Latinščina 8 8 8 6 6 36 Grščina — — 5 4 9 | Zemljepis in zgodovina . . 3 3 k 3 4 17 Matematika 3 3 3 3 3 15 Prirodopis 2 2 2 2 — 6 (I. polletje) 8 (II. polletje) Fizika — — 2 3 5 (I. polletje) 3 (II. polletje) Skupaj . . 26 26 27 28 28 135 Neobvezni predmeti. 1. Lepopis (v I. in II. razredu, po 1 uro na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi na podlagi prostoročnih predvaj v osnovnih oblikah; v II. razredu tudi vaje v okrogli pisavi. Lepopisa se je udeleževalo v I. razredu 38 učencev, v II. razredu pa 26 učencev. 2. Telovadba. V tem predmetu so se poučevali učenci v oddelkih po razredih; vsak razred je telovadil po 1 uro na teden. Vaje so bile redovne in proste ter na orodju: prosto skakanje na viš in na daljavo; razovne, poševne in navpične lestve; plezalni drogovi in plezalna vrv; drog, bradlja, konj, koza, krogi. Telovadbe so se udeleževali vsi, razen 8 učencev, ki so bili oproščeni na podlagi zdravniškega izpričevala. 3. Petje. V tem predmetu so se poučevali učenci v oddelkih po razredih (po 1 uro na teden). V I. razredu so se učenci seznanili z notami, intervali, takti, tempom, dinamiškimi znamenji in dur-škalami. V drugih razredih so ponavljali, izpopolnjevali in nadaljevali snov, ki so jo proučili v prejšnjih šolskih letih. Za podlago pevskemu pouku je služila Foersterjeva „Pevska šola“. Razen tega so se učenci naučili več cerkvenih, narodnih in umetnih zborov za deške in mešane glasove. Udeležba v 1. polletju: 189 učencev; v 2. polletju: 170 učencev. III. Učne knjige, ki bodo služile pouku v šolskem letu 1909/10. Za I. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred. 3. natisk. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket-Janežič. Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. 3. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 12. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Pajk. Zemljepis za I. gimnazijski razred. Kozenn-Haardt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi del. Geometrija se naznani pozneje. Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Macher. Prirodopis rastlinstva. Za II. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za drugi gimnazijski razred. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket. Čitanka za II. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 12. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. 11., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Kaspret. Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol. Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—29. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi flel. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Prvi del. Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Macher. Prirodopis rastlinstva. 0i . , .. .. Za III. razred. Stroj. Liturgika. Karlin. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Tominšek. Latinska slovnica. Požar. Latinske vadbe za III. gimnazijski razred. Košan. Latinska čitanka za tretji gimnazijski razred. Tominšek. Grška slovnica. Tominšek. Grška vadnica. Sket-janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket. Čitanka za III. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 10.—11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. 11., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Mayer-Kaspret. Zgodovina srednjega in novega veka. Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—29. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Drugi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Drugi del. Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis. Hinterlechner. Mineralogija za nižje gimnazijske razrede. Za IV. razred. Karlin. Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. Tominšek. Latinska slovnica. Požar. Latinske vadbe za IV. gimnazijski razred. Caesar, De bello Gallico, ed. Prammer. 6. Auflage. Tominšek. Grška slovnica. Tominšek. Grška vadnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Sket. Čitanka za IV. razred srednjih šol. Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka. Orožen. Zemljepis avstrijSko-ogrske države (Domovinoznanstvo) za IV. razred srednjih šol. Putzger. Historischer Schulatlas. 25.—28. Auflage. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40 Ausgabe. Matek. Aritmetika in geometrija za srednjo stopinjo; se naznani pozneje. Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis. Za V. razred. Svetina. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Prva knjiga. Tominšek. Latinska slovnica. Breznik. Latinske vadbe za peti in šesti gimnazijski razred. Livii ab urbe condita libri I., II., XXL, XXII., ed. Zingerle. 7. Auflage. Ovids ausgewählte Gedichte, von Sedlmayer. 7. Auflage. Caesar, De bello Gallico, ed. Prammer. 6. Auflage. Tominšek. Grška slovnica. Tominšek. Grška vadnica. Prinz. Auswahl aus Xenophon. I. Teil: Einleitung mit Text. S slovarčkom prof. dr. Tominška. Homers Ilias von Christ. 3. Auflage. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Sket. Slovensko berilo za V. in VI. razred. 3. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—ll.Äuflage. Nemško berilo se naznani pozneje. Zgodovina se naznani pozneje. Zemljepis se naznani pozneje. Putzger. Historischer Schulatlas. 25.—28. Äuflage. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Auflage. Matek. Aritmetika in geometrija za srednjo stopinjo. Mineralogija se naznani pozneje. Botanika se naznani pozneje. IV. Učila. I. Gimnazijska knjižnica. A. Učiteljska knjižnica. Varuh: Dr.Jožef Demšar. Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 111 del, oziroma 246 zvezkov. Koncem šolskega leta 1908/09 šteje učiteljska knjižnica 1591 del v 3517 zvezkih. Prirastek glej spredaj. Časopisi in zborniki: 1. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch die österreichische Leo-Gesellschaft. XVI. Jahrgang. Erscheint am 15. und letzten jedes Monates. 2. Archiv für slawische Philologie. XXXI. Band. Erscheint in Heften zu 10 Bogen oder in Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang. 3. Carniola. Mitteilungen des Musealvereins für Krain. II. Jahrgang. 4. Christlich-pädagogische Blätter für die österreichisch-ungarische Mon- archie. XXXII. Jahrgang. Monatlich eine Nummer. 5. Čas. Znanstvena revija. III. leto. Izhaja po desetkrat na leto. 6. Časopis za zgodovino in narodopisje. 6. letnik. 7. Dom in svet. Leposlovju in znanstvu. Leto XXII. Mesečnik. 8. Der Gral. Monatschrift für schöne Literatur. III. Jahr. 9. Hochland. Monatschrift für alle Gebiete des Wissens der Literatur und Kunst. VI. Jahrgang. 10. Hrvatska straža za krščansku prosvjetu. Godina VII. 11. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik XIX. 12. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katechetenvereines. Neue Folge. X. Jahrgang. (Der ganzen Folge 35. Jahrgang.) Monatlich ein Heft. 13. Kultur. Viertel-Jahrsdhrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der österr. Leo-Gesellschaft. 10. Jahrgang. 14. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Erscheint vierteljährlich. Heft 98 ff. 15. Ljubljanski Škofijski list. 1909. 16. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Leto 1909. 17. Nastavni vjesnik. List za srednje škole. Knjiga XVII. 18. Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Natur- forschung und Glauben für Gebildete aller Stände. 55. Band. Monatlich ein Heft. 19. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge VIII. Band; der ganzen Reihe. XXIV. Band. 20. Planinski vestnik. Leto XV. 21. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. VI. letnik. 22. Slovenski Sokol. VI. letnik. Izhaja mesečno. 23. Slovenski Učitelj. Veri, vzgoji, pouku. X. letnik. Izhaja enkrat na mesec. 24. Stimmen aus Maria-Laach. Katholische Blätter. Alle vier Wochen erscheint ein Heft. Fünf Hefte bilden einen Band, zehn Hefte einen Jahrgang. 76.—77. Band. 25. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1909. 26. Vierteljahrschrift für körperliche Erziehung. Organ des Vereines zur Pflege des Jugenrispieles in Wien. V. Jahrgang. 27. Zeitschrift für das Gymnasialwesen. LXIII. Jahrgang. Der neuen Folge 43. Jahrgang. Jährlich 12 Hefte. 28. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 22. Jahr- gang. Erscheint 6 mal jährlich. 29. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 60. Jahrgang. Erscheint 12 mal jährlich. 30. Zeitschrift für Lehrmittelwesen und pädagogische Literatur. V. Jahr- gang. Jährlich erscheinen 10 Hefte. 31. Zeitschrift für Schulgeographie. XXX. Jahrgang. Erscheint am Ersten jedes Monates. Knjižnica je tudi ud: 32. Družbe sv. Mohorja. 33. Hrvatske Matice. 34. Slovenske Matice. 35. Šolske Matice. B. Dijaška knjižnica. Varuh: dr. Jožef Demšar. a) Slovenska se je pomnožila za 25 del, oziroma 315 zvezkov. Koncem šolskega leta 1908/09 šteje 515 del v 1590 zvezkih. b) Nemška se je pomnožila za 18 del, oziroma 126 zvezkov. Koncem šolskega leta 1908/09 šteje 212 del v 641 zvezkih. II. Zemljepisna in zgodovinska učila. Varuh: Jožef Kržišnik. Zbirka se je pomnožila s temi-le učili: Geographische Charakterbilder: Prag, Semmering, Salzburg vom Kapuzinerberge. Stenski zemljevid Avstrijskega Lloyda. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 45 zemljevidov, 50 stenskih podob, 6 barvanih fotografij, 2 zemeljski obli, 1 telurij, 1 relief in 1 solnčno uro. III. Prirodopisna zbirka. Varuh: Frančišek Pengov. Zbirka se je pomnožila z naslednjimi predmeti: A. Zoologija. Nagačeni preparati: divja gos, veliki potapnik, več vrst divjih rac. Dvoje nojevih jajec. Zbirka školjk. B. Botanika. Herbarij z naslednjimi drevesastimi rastlinami: navadni dren, krvavo-rdeči dren, navadni in črni gaber, bukev, navadni bezeg, kalina, španski bezeg, mali in veliki jesen, bljuvanec ali ravš, navadni vres in mesnordeča resa, jerebika in moka (Sorbus aria), jablana in hruška, češplja, črešnja, glog, trnjolica, malinjak, planinska in divja roža, murva, srobrot, češminje, Ailanthus, divji kostanj, kozja črešnja (draka), krhljika (žabji čemž), Rhamnus carniolica, kapčevje, bradavičasta trdoleska, vinska trta, kozji parkeljci, udikovina ali nedeljni les, brogovita, oreh, leska, jelša, breza, žlahtni kostanj, poletni hrast, vedno zeleni in navadni volčin, nagnoj, velelistna lipa, lipovec, robinija, rdeče grozdjiče, ostro-listni javor, beli javor, jesenovolistni javor, maklen, beli topol, jagnjed, trepetlika, brest, iva, rakita; — smreka, kačja smreka, jelka, navadni bor, avstrijski črni bor, mecesen, brinje. C. Mineralogija. Zbirka žlahtnih kamenov (posnemki) in sicer: diamant, rubin, rubin balais, safir, rubinov špinel, žlahtni opal, zlati topas, tavrijski topas, .vinski topas, smaragd, akvamarin, cirkon, hijacint, turmalin, tirolski granat, almandin, češki granat, hrizolit, lazulit, kamena strela, čadavi topas, ametist (2), češki topas, španski topas, hrizopraz, heliotrop, kalcedon, karneol, oniks, karneoloniks, avanturin, türkis, moldavit, ma-lahit, gagat, jantar, biser, rdeča koralja ... skupaj 40 kosov, vsi primerno brušeni. Mohsova trdotna lestvica. Poizkušnje za puhalico (25): grafit, žveplo, železni kršeč, svinčeni sijajnik, cinkova svetlica, avripigment, antimonit, rdeči bakrenec, he-matit, kamena strela, cin, piroluzit, sasolin, kamena sol, fluorit, apnenec, jeklenec, barit, sadra, muskovit, broncit, berilj, ortoklaz, antracit, asfalt. Kristalo-grafični liki (čez 20), magnet, dva piknometra, kalcijev karbid; naravni vzorci za izdelovanje stekla (liter in gosposka čaša) v dvanajstih zaporednih stopinjah; razne kovine in zlitine: aluminij, cink, cin, svinec, baker, med, zvonovina, topovina; omarica, ki kaže naravne stopinje izdelovanja svinčnikov od tvornice L. & C. Hardtmuth; tablica, ki predočuje izdelovanje jeklenih peres tvrdke C. Kuhn & Co. na Dunaju. IV. Prirodoslovna zbirka. Nabavila so se ta-le nova učila: A. Fizika. Mehanika: Uteži za statične poizkuse. Atwoodovo padalo. Pa-dalna cev. Aparat za vodoravni met po Hartlu. Aparat za poševni met po Rosenbergu. Sredobežni stroj s 5 pomožnimi aparati. Sredobežni tir z vozičkom. 2 vrtalki (s stojalom in krožnikom). Aparat za sestavljanje 2 sil. Dvoramen vzvod. Mala trgovska tehtnica. Rimska tehtnica. Tehtnica s kazalcem (z mnogimi pomožnimi aparati) po Hartlu. Stojalo z raznimi škripci in raznim škripčevjem. Kolo na vretenu. Vitel. Strmina po Bertramu. Klin. 2 vijakova modela (z ostrimi in ploskimi zavoji). Stojalo z 8 modeli, da se določa težišče ravnih likov. Aparat za sto-jalnost. Aparat za različen položaj teles. Navkreber se premikajoči valj in stožec. Vstajač. Stojalo z raznimi nihali. Model ure z nihalom. Peščena ura. Perkusijski aparat. Aparat za udar prožne krogle ob steno. — Potapljavski zvon. Pascalov aparat za predočevanje tlaka na stene. Hartlov aparat za predočevanje tlaka na dno. Hidravlična stiskalnica. Hidrostatična tehtnica. Aparat za predočevanje vzgona. „Plavač“ po Hartlu. 2 areometra. Cev s 4 raznogostimi kapljevinami. Lasovite cevi. Občujoče posode. Segnerjevo kolo (obenem vodomet). Aparat za izte- kanje kapljevin. Endosmometer. — Torricellijeva cev. Dvokraki barometer. Aparat za Mariottov zakon. Sesalna natega. Zavita natega. Poni-kujoča natega. Heronova buča. Heronov vodomet. Navadna sesalka. Tla-čilna sesalka. Brizgalnica. Zračna sesalka po Gerycku. Magdeburški pol-krogli. Steklen valj z mehurjem. Recipient za živosrebrni dež. 2 mehurja iz kolodija. Sesalka za zgoščevanje. Aerodinamični paradokson. Toplota: Maksimum — minimum — termometer. Aparat za določevanje vrelišča. Aparat za določevanje ledišča. Higrometer. Tyndallov aparat za proizvajanje toplote z drgnjenjem. Steklenica s parnim batom. Model stoječega parnega stroja. Magnetizem: Steflitschekov „univerzalni magnet“ s pomožnimi aparati. Podkvast magnet. Inklinacijska igla. Kompas. Elektrika: Steklena palica z amalgamiranim usnjem. Kien-mayerjev amalgam. Ebonitna palica z 2 lisičjima repoma. Mnogo kroglic iz bezgovega stržena. 2 Kolbejeva elektroskcpa s pomožnimi aparati. 3 poizkusne kroglice. Žični zvonec s kovinskim krožnikom. Riessov aparat za elektrizovanje po razdelbi. Elektrofor. Influenčni stroj z mnogimi pomožnimi aparati. Aparat za Röntgenove žarke. Franklinova plošča. Leydenska steklenica. 7 Geisslerjevih cevi. 2 izpraznjevalca. Električna pištola. Izoliran podnožnik. Električno jajce. Voltov, Bunsenov, Daniel-lov, Leclanchejev, Grenetov člen. Galvanska baterija s kromovo kislino (8 členov). 10 zveznih vijakov, 40 m zvezne žice, 5 parov zveznih vrvic. Električna žarnica. Prekidalo. Hofmannov aparat za elektrolizo vode. Jacobijev galvanoplastični aparat. Aparat za odklon igle magnetnice. Isti aparat po Kolbeju. Galvanometer. Elektromagnet. Model Morsejevega telegrafa. Električni zvonec z 2 ključema. Ritchijevo elektromagnetno gibalo. Steflitschekov aparat za električni in magnetni navod. Indukcijski aparat za fiziologične učinke. Termoelektrični člen. Akustika: Zobčasta sirena. Seebeckova sirena. 8 lesenih zvočnih palic. Kovinske zvočne palice. Samostrun. 2 glasbene vilice z resonančnim dnom. Steklene plošče za Chladnijeve zvočne like. 2 ustnični piščali. Piščal z jezičkom. Model človeškega glasila. Model človeškega ušesa. Slušalo. Doglašalo. Aparat za podolžno valovanje. Optika: Optični aparat po Hartlu (s pomožnimi aparati). Camera obscura. Ravno, vdrto, izbočeno, cilindrasto zrcalo. Prizma s stojalom. Newtonova plošča z barvami. Spektroskop. Kocka iz uranovega stekla. Model človeškega očesa. Stereoskop z 11 slikami. Stroboskop. Model mikroskopa, astronomičnega, terestričnega in Galilejevega daljnogleda. Astronomija: „Zvezdno nebo“. Ut en sili a: 3 kvadratične mreže iz žice. 2 trikotnika iz žice. 2 kavčukovi cevi. Stenske slike: Stoječi parni stroj. 2 spektralni tabli. B. Kemija. Stojalo z 12 epruvetami. 3 krtačice za snaženje epruvet. 2 držali za epruvete (iz lesa in iz kovine). 6 steklenih kozarcev. 2 krtačici za snaženje steklenih kozarcev. 21 steklenic za kisline. 9 steklenic za trdne kemikalije. 11 kuhalnih steklenic. Mnogo zamaškov iz plute. Špiritova svetilka. 2 merilna cilindra. 4 retorte. 1 klešče za skledice. 2 brizgalni steklenici. Ključ za vijake. 1 jeklena pinceta. 3 stiskalne klešče. Gladilni papir. Stekleni papir. Prirodoslovna zbirka šteje koncem leta: a) učil za fiziko: 181 številk (aparatov) v 243 komadih, 43 utenzilij in 3 stenske slike: b) učil za kemijo: 36 številk v 145 komadih ter 30 kemikalij. V. Važnejši odloki višjih oblastev. 1. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 8. januarja 1909, št. 52.698 exl908, se določa, da se morajo polletni izkazi in letna izpričevala kolkovati. 2. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 16. januarja 1909, št. 208, se z ozirom na ministerialni odlok z dne 27. ja- nuarja 1908, št. 1353, razširi pravica javnosti, ki je bila podeljena trem razredom, za šolsko leto 1908/9 tudi na četrti razred. 3. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 17. ja- nuarja 1909, št. 2010, se dajo nove določbe glede uživanja ustanov. 4. Z naredbo c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 20. marca 1909, št. 11.662, se določa nov učni načrt za gimnazije. 5. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 30. marca 1909, št. 11.903, se dovoljuje, da se v šolskem letu 1908/9 velikonočne in binkoštne počitnice tako urede, da je prosto do četrtka po Veliki noči; ?ato pa je šolski pouk binkoštno soboto in binkoštni torek. 6. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 21. aprila 1909, št. 1455, zahteva, naj se v posebni konferenci razpravlja o prispevku dijakov za dijaško knjižnico. 7. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 25. aprila 1909, št. 17.149, se določa sklep šolskega leta izjemno že dne 8. julija 1909. 8. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 25. maja 1909, št. 14.152, se določajo novi statistični izkazi. VI. Kronika. Šolsko leto 1908/09 se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo. Ponavljalni izpiti so se vršili dne 17. septembra. V ponedeljek dne 5. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili sv. maše, po kateri se je pela cesarska pesem. Dne 23. oktobra ob V2IO. uri zvečer je umrl gojenec Jožef Jeglič, učenec l.b. razreda. Huda davica je v malo dneh končala življenje blagemu dečku. Radi nalezljivosti učenci z učiteljskim zborom niso mogli iti za pogrebom; drugi dan pa so se udeležili v domači kapeli slovesne črne sv. maše za rajnega. Prva cvetka, presajena iz zavoda sv. Stanislava na nebeški vrt, floreas sicut liliurn in civitate Domini! Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava. Dne 19. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. Dne 2. decembra je zavod slavil spomin na 60 letno slavno vladanje Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Zjutraj je bila sv. maša v domači kapeli, proti večeru pa slavnost v dvorani: govor ravnatelja dr. J. Gnidovca, cesarska pesem, spevoigra „Živela Avstrija“ pod vodstvom prof. A. Koritnika in V. Hybaška. Navzoč je bil pre-vzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in mnogo odličnih gostov. Dne 14., 15. in 17. decembra je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Frančišek Hubad. Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 3. januarja. Dne 13. februarja se je končalo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. Dne 17. februarja se je pričelo drugo polletje. Velikonočne počitnice so trajale od 7. aprila do vštetega 15. aprila. Dne 15. majnika so šli učenci pod vodstvom razrednikov v petih oddelkih na izlet. O Binkoštih sta bila prosta samo oba zapovedana praznika. Šolsko leto se je sklenilo dne 8. julija z zahvalno sv. mašo in razdelitvijo letnih izpričeval. VII. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. Preteklo šolsko leto je bilo telesnemu razvoju in zdravju učencev vobče ugodno. Pojavila sta se pač dva slučaja davice; o enem smo povedali zgoraj v kroniki. Splošno pa je bilo zdravstveno stanje učencev jako zadovoljivo. Mnogo so se gibali na prostem, zlasti na prostornih igriščih. Zima je bila za drsavce jako ugodna; drsavcev je bilo okoli 100. Večinoma trikrat na dan (po leti štirikrat) so hodili učenci na igrišče, redno po dvakrat na teden na izprehod, poleg tega so se hodili iz-prehajat, kadar se radi neugodnega vremena niso mogli igrati na prostem. Igrale so se raznovrstne igre. Ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci ob ugodnem vremenu tudi ta čas na prostem. Redno so se tudi posluževali kopeli. Sploh je skrbelo vodstvo, da se je izvrševala ministrska naredba z dne 15. septembra 1890, št. 19.907, glede telesne vzgoje mladine. VIII. Zahvala ravnateljstva. Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Pre-vzvišeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; visoki c. kr. deželni šolski svet (od vis. c. kr. kmetijskega ministrstva: „O brzojavnih in vremenskih napovedih“ in od velesi, generalne agenture Avstrijskega Lloyda: Stenski zemljevid A. L.); velesi, deželni odbor (po g. kustosu dr. W. Šmidu iri g. prof. dr. G. Sajovicu: zbirko školjk); velesi, ravnateljstvo c. kr. zaloge šolskih knjig („Zdravstvena pravila“ in „Kako je skrbeti za zdravje šolske mladine"); sl. Družba sv. Mohorja v Celovcu; sl. Družba sv. Petra Klaverja v Solnogradu; sl. odbor Slov. kat. izobr. društva „Straža“ na Dunaju ; sl. Ljudska knjižnica v St. Vidu nad Ljubljano; sl. Zvezna trgovina v Celju; g. Fr. Ahačič, tovarnar v Tržiču; g. J. Benedičič, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; g. J. Bizjan, dekan v Moravčah; g. dr. J. Demšar, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. J. Dostal, knezoškofijski tajnik v Ljubljani; g. dr. J. Gruden, profesor bogoslovja v Ljubljani; g. V. Hybašek, učitelj glasbe v zavodu sv. Stanislava; f g, j. Hočevar, kanonik v Novem mestu; g. dr. A. Karlin, stolni kanonik v Ljubljani; g. J. Katnik, bogoslovec v Celovcu; g. Fr. Kimovec, prefekt v Alojzijevišču; g. dr. I. Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. J. Kržišnik, nam. učitelj v zavodu sv. Stanislava; f g. I. Kuralt, not. kandidat v Ljubljani; g. J. Lavtižar, župnik v Ratečah; g. Fr. Pavlin, fotograf na Jesenicah; g. I. Podlesnik, posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano; f g. Fr. Porenta, župnik v Križah pri Tržiču; f g. Fr. Premru, c. in kr. vojaški kurat v p. v Lornu; g. J.Rihtaršič, župnik pri Sv. Heleni; g. Fr. Reböl, prof.kandidat na Dunaju; g. j. Sedej, kaplan na Vrhniki; g. A. Skubic, župnik na Jesenicah; g.Fr.Steržaj, župni upravitelj na Koprivniku; g. V. Steska, ravnatelj kn. šk. pisarne v Ljubljani; g. I. Šašelj, župnik v Adlešičih; monsignor dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni! IX. Statistika učencev. V razredu Skupaj 1. Število. pripr a. I. r b. II. III. IV. Koncem šolskega leta 1907/08 21 49 47 46 163 Začetkom šolskega leta 1908/09 . — 29 28 47 42 45 191 Med šolskim letom vstopilo Vseh skupaj torej sprejetih . . . — 29 28 47 42 45 191 Med njimi: Na novo sprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih — 19 18 3 1 — 41 Repetentov — — — — — — — Zopet sprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih . — 10 10 44 41 45 150 Repetentov — — — — — — — Med šolskim letom jih je izostalo . — — 1 2 — — 3 Število učencev koncem šolskega leta 1908/09 — 29 27 45 42 45 188 Med njimi: Javnih učencev — 29 27 45 42 45 188 Privatistov — — — — — — — 2. Po rojstnem kraju. Iz St. Vida nad Ljubljano .... — — 1 — — 1 2 Iz Kranjskega sicer 27 26 45 42 42 182 Iz Štajerskega .... — 2 — — — 1 3 Iz Slavonije — — — — 1 1 Skupaj — 29 27 45 42 45 188 3. Po materinščini. Slovenci vsi — 29 27 45 42 45 188 4. Po veri. Katoličani vsi 29 27 45 42 45 188 V razredu Skupaj pripr. I a. b. II III. IV. 5. Po starosti. 11 let starih 4 — 1 — — 5 12 „ „ 9 14 3 1 — 27 13 . — 8 6 15 5 — 34 M . — 6 7 15 15 3 46 15 „ „ — 2 — 10 8 16 36 16 — — — 1 8 19 28 17 „ „ — — — 4 7 11 18 „ „ 19 „ „ — — — — 1 — 1 Skupaj — 29 27 45 42 45 188 6. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1908/09 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred, odliCno sposobnih — 11 7 12 14 12 56 sposobnih — 14 13 31 22 33 113 vobče sposobnih — 4 3 1 6 — 14 nesposobnih — — 4 1 — — 5 Ponavljalni izpit se je dovolil . . Brez razredbe jih je Izrednih učencev — b) Dodatek k šolskemu letu 1907/08 — — — — — Ponavljalnih izpitov je bilo dovo- ljenih — 5 3 — — 8 Izpit je prebilo: Povoljno — 5 2 — — 7 Nepovoljno (ali jih ni prišlo) . . — 1 — — 1 Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih — — — — — Tedaj je konCni izid za šolsko leto 1907/08: Dobilo jih je: Izpričevalo I. reda z odliko . . 7 13 13 12 — 45 „ I. reda 13 35 30 34 — 112 II. . 1 1 4 — 6 III. * • • — - — — — Skupaj . . 21 9 47 46 — 163 7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih. 19 35 74 Lepopis — 20 — — Telovadba — 29 25 42 42 42 180 Petje — 34 23 41 37 45 170 8. Ustanove. Število štipendistov — 1 2 2 5 4 14 Skupni znesek ustanov ... K — 420 — 370 — 482 38 1003 06 441'61 2717 05 Imenik učencev koncem šolskega leta 1908/09. (Debeli tisk znači odličnjake.) I. a. Ambrožič Frančišek, Slavina. Avšič Ludovik, Kleče pri Ježici. Bukovič Ivan, Vipava. Češarek Jožef, Nemška vas pri Ribnici. Furlan Alojzij, Slap pri Vipavi. Gorše Ivan, Vaše pri Preski. Hribar Frančišek, Liplje pri Zg. Tuhinju. Jemec Valentin, Klopice pri Sv. Heleni. Kastelic Ivan, Velike Pece pri St. Vidu pri Zatičini. Kikelj Jožef, Bohinjska Bistrica. Kočevar Štefan, Stranska vas pri Semiču. Kremžar Ivan, St. Vid pri Zatičini. Krivec Frančišek, Sava pri Jesenicah. Lavrič Jožef, Nova vas pri Blokah. Lovšin Jožef, Ribnica. Mali Anton, Javornik pri Kor. Beli. I. b. Arko Jožef, Bukovica pri Ribnici. Bajec Anton, Polhov Gradec. Božič Leopold, Idrija. Čepon Anton, Horjulj. Debeljak Viktor, Škofja Loka. Glažar Frančišek, Famlje priVremah. Hočevar Radoslav, Zg. Brnik pri Cerkljah. Jaklič Ivan, Pusti javor pri St. Vidu pri Zatičini. Jerman Anton, Krka pri Šmihelu pri Novem mestu. Kastelic Frančišek, Metnaj pri Zatičini. Koželj Jožef, Laniše pri Tunicah. razred. Marinko Ivan, Vnanje gorice pri Brezovici. Pavlin Frančišek, Kremenca pri Sv. Vidu nad Cirknico. Pengal Alojzij, Velike Poljane pri Ribnici. Perko Viktor, Podnart. Puš Ludovik, Velike Češnjice pri St. Vidu pri Zatičini. Rotar Stanislav, Šmartno pod Šmarno goro. Savinšek Jakob, Gornji grad na Štajerskem. Šali Andrej, Češča vas pri Pre-čini. Šivavec Vincencij, Strmec pri Dolah pri Litiji. Špenko Frančišek, Selo pri Vodicah. Tomažič Ivan, Tinje na Pohorju (Štajersko). Varl Valentin, Kamna gorica. Vidmar Peter, Vrtača pri Semiču. razred. Krašovec Frančišek, St. Vid pri Zatičini. Krištof Ivan, Višnja gora. Kurent Andrej Alfonz, Stari trg pri Višnji gori. Likar Ludovik,- Vojsko. Magajna Peter, Gorenje pri Stu-denem. Mervar Alojzij, Cvibel pri Žužemberku. Nadrah Ignacij, Mrzlo polje pri Zatičini. Petrič Viktor, Idrija. Raztresen Janez, Butanjeva pri St. Joštu nad Vrhniko. Rozman Stanislav, St. Vid nad Ljubljano. Sicherl jancz, Zgornje Domžale. Stcnovec Frančišek, Sv. Valburga pri Smledniku. ŠifrarAndrej, Praprotno pri Selcih. Trampuš Rafael, Seničica pri Preski. Vadnjal Leopold, Breg pri Borovnici. Vehovec Janez Ev. Deziderij, Žužemberk. II. razred. Ahačič Kozma, Tržič. Benčina Frančišek, Ravne pri Blokah. Bidovec Valentin, Zalog pri Goričah. Cerar Ivan, Dob. Dolničar Frančišek, Ljubljana. Dular Vincencij, Jurka vas pri Vavti vasi. Ferjančič Jožef, Manče pri Gočah. Gašperšič Jožef, Kropa. Gerčar Jožef, Cvibel pri Žužemberku. Gradišek Anton, Stranje. Grat Mihael, Dragomelj pri St. Jakobu ob Savi. Hladnik Anton, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hrovatin Janez, Dole pri Borovnici. Jereb Peter, Spodnji Brnik pri Cerkljah. Kobi Vladimir, Breg pri Borovnici. Končan Anton, Domžale. Kramar Jožef, Turjak. Kranjc Frančišek, Stara vas pri Postojni. Kuštrin Julij, Idrija. Leben Jožef, Sevlje pri Selcih. Legan Jožef, Sela pri Ajdovcu. Lesar Janez, Gorenja vas pri Ribnici. Moder Anton, Videm pri Dolu. Mrhar Frančišek, Žlebič pri Ribnici. Oblak Gabriel, Vrhnika. Pele Jožef, Vrhpolje pri Moravčah. Peterlin Albin, Preserje pri Homcu. Podboršek Peter, Zgornje Domžale. Poje Anton, Zgornji Čačič pri Osilnici. Potočnik Jakob, St. Lenart. Prohinar Ludovik, Kamnik. Rode Frančišek, Žiče pri Rovih. Rodič Albin, St. Jurij pod Kumom. Rudof Jožef, Bloke. Seljak Jernej, Sovra pri Zireh. Škedelj Frančišek, Vrbovec pri St. Jerneju. Terpin Karol, Idrija. Triller Janez, Virmaše pri Škofji Loki. Ude Alojzij, Križe pri Tržiču. Vadnjal Janez, Hrenovice. Verbič Frančišek, Vrhnika. Walland Martin, Hlebce pri Lescah. Zakrajšek Jožef, Dvorska vas pri Velikih Laščah. Zor Janez, Skaručina pri Vodicah. Zgur Leopold, Goče pri Vipavi. III. razred. Adamič Silvester, Žlebič pri Ribnici. Belec Frančišek, Glinca pri St. Vidu nad Ljubljano. Bombač Anton, Rakek. Brodnik Anton, Dobrepolje. Bukovnik Janez, Bobovek pri Predosljah. Cundrč Jožef, Poljšica pri Gorjah. Dolničar Vincencij, Srednje Gameljne. Dovč Janez, Stožice pri Ježici. Gerkman Janez, Spodnji Brnik pri Cerkljah. Gnidovec Albin, Veliki Lipovec pri Ajdovcu. Gornik Anton, Sodražica. Govekar Leopold, Smlednik. Hladnik Alojzij, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hrastelj Frančišek, Zagorje ob Savi. Kastelic Lavrencij, Martinja vas pri Št. Lovrencu ob Temenici. Kern Frančišek, Praprotna Polica pri Velesovem. Koder Feliks, Preska. Korbar Frančišek, Klanec pri Komendi. Kosem Anton, Jagnjenica pri Svib-nem. Kvas Frančišek, Zalog pri Cerkljah. Lavrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Lovšin Vincencij, Jurjeviča pri Ribnici. Milavec Ciril, Jakovica pri Planini. Morel Rafael, Mala Pristava pri Nadanjem selu. Pečkaj Matija, Vrhnika. Pirnat Frančišek, Verd pri Vrhniki. Planinšek Mihael, Mali konec pri Polici. Presetnik Frančišek, Kleče pri Ježici. Radoš Martin, Radoši pri Radoviči. Semič Janez, Sturija. Sever Friderik, Škofja Loka. Stemberger Jožef, Goče pri Vipavi. Stibilj Ivan, Ustje pri Vipavi. Solar Valentin, Kropa. Tomšič Anton, Verd pri Vrhniki. Turk Alojzij, Vrdun pri Stopičah. Turk Jakob, Sv. Križ pri Svibnem. Udir Jožef, Besnica. Urbančič Anton, Gorenji Logatec. Vidmar Janez, Črni vrh nad Idrijo. Vilfan Janez, Utik pri Vodicah. Vilman Janez, Sava pri Jesenicah. IV. razred. Babnik Anton, Zgornja Šiška. Barle Jožef, Stranje pri Dobrniču. Belec Karol, St. Vid nad Ljubljano. Brence Frančišek, Zaplana. Cop Matevž, Rodine pri Breznici. Dolinar Anton, Trata. Dornik Ivan, Nevlje. Dužnik Alojzij, Hrenovice. Flajnik Peter, Hrast pri Vinici. Gostiša Vincencij, Ajdovec. Gruden Ivan, Idrija. Hočevar Ivan, Dvorska vas pri Velikih Laščah. Hostnik Anton, Podroje pri Šmartnem pri Litiji. Kunstek Stefan, St. Vid pri Zati-čini. Lužar Frančišek, Peč pri Polici. Meršolj Valentin, Radoljica. Naglič Karol, Smarca pri Homcu. Nahtigal Ivan, Lož. Oblak Janez, Sv. Gregor. Obreza Ciril, Kolk pri St. Lambertu. Orehek Karol, Krasce pri Moravčah. Peček Alojzij, pri Pečku pri Robu. Peterlin Maks, Podboršt pri Komendi. Pintar Janez, Sv. Duh pri Stari Loki. Pišek Karol, Ostrožnik pri Mokronogu. Pivek Ivan, Idrija. Plevnik Janez, Spodnji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Podbregar Pavel, Podbreg pri Spodnjem Tuhinju. Pogačar Valentin, Radoljica. Potočnik Ciril, Zirovski vrh pri Trati. Rozman Miroslav, Brežice na Štajerskem. Schrems Edmund, Crnac v Slavoniji. Stare Andrej, Spodnja Senica pri Sori. Svetelj Blaž, Podgorje pri Kamniku. Soklič Jakob, Mlino-Bled. Šuštar Frančišek, Kot pri Vodicah. Terčelj Filip, Sturija. Urbanec Frančišek, Stara fužina pri Srednji vasi v Bohinju. Urh Anton, Podlipa. Valjavec Frančišek, Leše. Vilhar Janez, Rakek. Zor Vincencij, Vaše pri Preski. Zupanc Alojzij, Znojile pri Krki. Zupančič Jožef, Idrija. Žužek Jožef, Kožarji pri Velikih Laščah. Naznanilo o začetku šolskega leta 1909/10. Šolsko leto 1909/10 se prične 19. septembra s sv. mašo. Za sprejem učencev veljajo tele določbe: a) Učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, bodo imeli sprejemni izpit dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Ponavljati sprejemni izpit na istem ali kakem drugem zavodu ni dovoljeno. b) Učenci, ki hočejo vstopiti v II., III., IV. ali V. razred, naj se dne 18. septembra osebno zglase pri ravnateljstvu z zadnjim letnim izpričevalom. Po konferenčnem sklepu z dne 21. maja 1909 plača vsak učenec pri vpisovanju 1 K kot prispevek za dijaško knjižnico. Ravnateljstvo. S\