Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 30. junija 1935. Štev. 26. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol Molimo Te, skriti Bog, pobožno! Naša molitev je dvoja, nas, ki smo na kongresi zbrani, i vas, ki ste doma ostali. Dva tabora ta kričala k Gospodi, a kričala ta pa ednoisto molitev. Pred Najsvetejšim, pred Jezušom, ki nas iz Oltarskoga Svestva vse vidi i čüje, nas na kongresi i vas, ki ste doma ostali, pokleknimo vsi pa zmolimo na Petrovo i v nedelo po tom godi iz celoga srca i z cele düše sledečo ponižno molitev: „Jezuš verjemo, da si pod belim krühom v presvetom Oltarskom Svestvi nazoči. Nazoči si kak Bog i človek, istinsko, prav, dejansko, kak si bio na naročaj svoje presvete Matere Marije i hranitela, sv. Jožefa. Isti si tüdi pred nami, kak si bio v jaslicaj pred pastirčki i Modrimi Krali. Isti si tü, ki si mrtvoga Lazara na Žitek obüdo i ozdravo Slepca pri Jerichi. Isti si tüdi zdaj, kak si bio v Simonovoj hiši, kda si pokornoj Magdaleni odpüsto grehe. Križ je tvoje rame glodao i tvoja krv se je cedila po njem doli za naše grehe, isto telo je tü pred nami pod podobov krüha i vina i ista krv se pretaka v našem keliki, v tvojem teli pri sv. meši. Ti si tü med nami, ki si z Očom eden, ki z Očom i sv. Dühom od vekomaj do vekomaj kralüješ i ravnaš vsakoga posameznoga človeka i vseh narodov živlenje od najmenše do najvekše reči. Tisti si tü med nami, ki si sama dobrota i sama lübezen i sama smilenost i sama blaženost. Ti si tü, ki si naš Sodnik i večno plačilo. Molimo te z verov Marijinov i sv. Jožefa v globokoj poniznosti. Vüpamo se v Tebi, dober Jezuš. Vse vüpamo od Tebe. Vüpamo se, da nam daš v obilnosti vse milosti, da premagamo greh, da se spokorimo, da ostanemo stanovitni v dobrom, da bomo rasli v svetosti, da srečno vmerjemo, da se zveličamo. Vüpamo se, da nam pomoreš v teh strašnih stiskaj štere so nas obiskale zavolo naših grehov. Vüpamo se, da povrneš našo mladino i jo ščista ozdraviš, ki je betežna na grehaj tela i düše. Predvsem se pa vüpamo, da se ne spozabiš z tistoga šerega, šteri ti je vsikdar najbole ležao na srci, da se ne spozabiš z nedužne dečice i siromakov. Ti, ki si večna čistost i smilenost, ne boš pozabo tistih, šteri so ti najbole spodobni, ne spozabiš se z nedužne dece i z trpečih siromakov. Ti njim boš zbüdo voditele, ki do je k tebi vodili i obdržali čiste, i ki do je z tvojov lübeznostjov nasičavali z vsakdenešnjim krühom. Tvoja lübezen i neskončna smilenost nas opogumi, da z mirnimi očmi gledamo v te sveti krüh i batrivno pravimo: Ti si naše rešenje v žitki i smrti. Jezuš v presvetom Oltarskom Svestvi, mi te radi mamo, mi te lübimo iz celoga srca i z cele düše i z cele pameti svoje, kak tüdi iz vse moči svoje. Kak si ti vse svoje moči za nas darüvao na križnoj poti, naj nam pokažeš svojo veliko lübezen do nas, ravnotak tüdi mi vse svoje moči samo za to potrošimo, naj te odičimo. O kak srčno Želemo, da bi te, dober Jezuš, vsi spoznali i vsi lübili. O kak vroče hrepenemo po tom, da bi vsaka düša, ki je i bo na sveti, raj živlenje darüvala, kak bi te pa samo z ednim smrtnim grehom razžalila. O kak na stežaj odpiramo srce za vsako düšo sveta do toga konca, naj se gostokrat bliža k tvojemi svetomi stoli, naj se düše posvečüjejo, spopolnjavajo, naj vnoge zadobijo čast oltara, predvsemi pa to prosimo za našiva dva sveto živočiva nadpastira, Antona Martina Slomšeka i Friderika Barago. Dober Jezuš, štiraj vse z našega srca, ka se ti v njem ne vidi, posebno pa vse tiste skrivne niti greha, štere nas ovirajo v popolnoj lübezni do tebe. Gospod! neskončno lepi, dober, pravičen, smileni, popolen si ti. Vse, ka je dobroga na tom i drügom sveti, je od tebe. I vendar smo te, ki si večna, neskončna svetost, vendar smo te vnogokrat, prevnogokrat razžalili. Odpüsti nam! Smilüj se nam! Smo prah ino pepeo, ne gledaj na naše slabosti, gledaj na svojo neskončno smilenost i tak zbriši ves naš dug pri tebi. Mi vsakomi iz srca vse odpüstimo, vsaki kvar, ki bi ga napravili ali v vrednosti, ali v poštenji ali v düši z svojim spačlivim živlenjom, vsaki te kvar iz lübezni do tebe radi poravnana, naj tvoja pravica pride do popolne zmage i poravnave. Zato se pa vüpamo, da nam odpüstiš, ar te več neščemo žaliti, ar z potrtim srcom obžalüjemo, zakaj smo te razžalili, ki si večna dobrota i pravica. Večna hvala ti naj bo, dober Jezuš, za vse milosti, štere nam je tvoja dobrota poklonila, predvsem pa za to nerazumlivo smilenost, da v Oltarskom Svestvi med nami prebivaš. Hvala ti bodi dober Jezuš, da si nas rešo večnoga pogüblenja s svojov bridkov smrtjov, da si nam za mamiko dao svojo prečisto Mater Marijo, da smo kotrige jedino prave kat. Materecerkve. Večna hvala ti bodi, da si iz naše male Sl. Krajine letos osem njenih sinov postavo za svoje namestnike. Hvala ti bodi za vse vremenitne i večne tvoje dobrote, za te kongres, za križe i težave i njih mirno prenašanje, za gosta sv. obhajila, za neštete sv. meše. Hvala ti naj bo za mir, ki si nam ga ohrano v tom zburkanom sveti i za vse tisto, za kaj bi se ti grešni svet dužen bio zahvaliti i ne se je zahvalo. Prosimo te, dober Jezuš, mi dečica tvoja, tisto, ka ti želeš, ka bi te prosili i ka svet i mi najbole potrebüjemo. Predvsem te pa prosimo za dosego večnoga zveličanja vse potrebne milosti. Prosimo te za sebe i svoje stanovitne lübezni, srečne zadnje vüre. Prosimo te, povrni grešnike, pomiri srdnike, ponižaj sovražnike svoje, spopolni pravične, reši verne düše z očiščilišča, predvsem tiste, štere so najbliže k rešenji i štere so najbole ostavlene. Ne spozabi se z naših pokojnih i ne z tistih pokojnih dühovnikov, ki so nas krstili, spovedavali, prečiščavali i vodili na poti zveličanja. Vužgi svetlost prave vere tistim, ki te ne poznajo, pa krivo poznajo, da pridemo vsi vküp pri tebi, ki si oča vseh nas i eden pastir edne, jedino prave ovčarnice, ki je tvoja sveta katoličanska maticerkev. Daj nam dosta dobrih gorečih dühovnikov. Daj oblastnikom pravičnost i smilenost, bogatim Odprto srce do siromakov, siromakom zadovolnost, mladini čistost! Poteri brezbožnikov agitacijo, reši boljševizma svet, blagoslovi naše drüžine, da do spodobne svetoj drüžini! Blagoslovi našo državo, njenoga krala, vse naše oblastnike, ves narod Jugoslavije, da celi spozna tebe, ki si z Očom i Svetim Dühom eden Bog i se te oklene z čistov lübeznostjov. Blagoslovi našo državo, štero si ti od vekomaj odebro i tüdi določo namen njenoga obstoja, da bo vez mirü i zbližanja med narodi okoli tebe, ki si pot, pravica i živlenje. Dober Jezuš, ti ravnaj, vodi, hrani, brani, krepi, zdravi, lepšaj i osrečüj naše düše na tom i drügom sveti! Hvaljeno, moljeno, lübleno bodi Srce Jezušovo v presvetom Oltarskom Svestvi od vseh lüdi do konca sveta! Amen. Tak naj bo! Najsvetejše Oltarsko Svestvo, naša pot, naša pravica, naše živlenje i goristanenje. Na znanje romarom na Euharistični kongres v Ljubljani. Odhod. V petek, 28. s prvim vlakom, ob ½ 6 vüri idemo iz Sobote, Beltinci, Dokležovje, Ljutomer, D. Lendava. Ki z Goričkoga pridejo, naj en den prle pridejo večer v Soboto, tü prespijo i tak naprej potüjejo. Ženske dobijo mesto v Križova 4, (Dom sv. Frančiška), moški v Martinišči. Za stanovanje smo oprosili oba zavoda i teva bodeta šla na roko romarom. 28. junija se slüžijo sv. meše ob pol petih v Soboti v Martinišči, ob pol štiraj v Črensovcih, ino ob 4 v Beltincih. — Po svetoj meši idite včasih na kolodvor, lepo mirno se zbirajte i počakajte odhod vlaka. Kak smo že javili, en den naprej Vzemite železniške karte z legitimacijov. Karte i legitimacije ne smete v Ljubljani izročiti, nego je morate obdržati. V Ljubljano pridemo okoli 2. vöre popoldnevi. Vsem se priporača, da si nekaj stroška s sebov vzemejo i to takšega, ki več dni stoji. V Ljubljano pridoč se romarje v procesiji odpelajo na svoj stan, so navzoči pri sprejemi papovoga odposlala Njegove Eminence kardinala Hlond Avgusta, primasa Polske, ki pride ob pol šesti na glavni kolodvor. Večer ob 8 vüri je potem v vsakoj cerkvi začetek kongresa z litanijami i s predgov. Naš sküpni stan je v I. deviškoj meščanskoj šoli, sv. Jakoba Trg 1. Na Petrovo ob šestih je v vseh cerkvaj sv. meša in predga. Ob osmih ma šolska deca sküpno sv. mešo i prečiščavanje na Stadioni. Po meši dobijo deca tam zajtrk. Četvero naše dece je tüdi prijavleno. Deco pa more nekak sprevajati ta i nazaj i deca potom več nema prostora na Stadioni, more biti na stanovanji, doma ali v cerkvi. Potom se začnejo razna predavanja v zvezi z najsvetejšim. Kama bodo naši šli, se njim pove v Ljubljani. Ob petih popoldne so slovesne večernice na Stadioni, spevle vse lüdstvo i dobi blagoslov z Najsvetejšim. Ob devetih večer se izpostavi Najsvetejše v vsakoj cerkvi i bo molba Najsvetejšega do polnoči. Ob polnoči je na Stadioni polnočka s sküpnim sv. obhajilom i predgov za moške i dečke. Moški i dečki idejo v procesiji na Stadion, če mogoče z baklami, a brez njih tüdi dovoljeno. Naši moški i dečki se zbirajo ná Cojzovoj cesti. Naše moške i dečke bo sprevajala naša godba. Bakle se dobijo v Ljubljani. O polnoči je za ženske i dekle potočnica i sküpno sv. obhajilo s predgov po vseh ljubljanskih cerkvah. V nedelo, junija 30. Ob šestih v vseh cerkvah meša s predgov. Ob devetih slovesna sv. meša papovoga odposlanca, predga i za njov slavnostno zborovanje od edinosti katoličancov na Stadioni. Ob treh popoldnevi procesija z Najsvetejšim po Ljubljani. Slovenska krajina se zbira pri banskoj palači na Bleiweisovoj cesti. Odhod iz Ljubljane. Iz Ljubljane odhajamo 1. julija. Ob pol šesti vöri sv. meša z obhajilom, zajtrk i ob pol osmi vöri idemo z vlakom iz Ljubljane. Popoldnevi okoli 3. vöre smo že doma. Naši Goričanci majo včasi zvezo v Soboti. Opomin! Prosimo vse romare, naj s pobožnim srcom, resno, dostojno se oponašajo, kajti Krali Kralov na čast romamo. Vsako pritožbo naznanite svojim voditelom. Na peneze pazite, ka vam je žepni tolvaje ne odnesejo. Najbolše je samo teliko meti pri sebi, kak ravno potrebüjete, višek pa držati pri kakšoj cerkvenoj upravi, gde se varno shrani. Jako pazite na to, da se od našega šerega ne odcepite, ar bi vas težko bilo najti i znova zbrati. Cena stanovanja. Za sküpna prenočišča je za vse tri dni samo 3 Din. Te penez se na vlaki pobere. Ki pa šče svojo postelo meti jo plača svojemi gospodi po pogodbi, odbori za evharistični kongres pa za vsako noč 3 Din. Cena hrane. Župa govenska brez mesa Din 2, z mesom 3.50 Din, priküha 2 Din, z mele 2 Din, hrenovka s krühom 4 Din, kolbase s krühom 6 Din, gulaž 4 Din. Godbi damo 2 ali 3 Din po potrebi, da njim plačamo pot i strošek. Igrali pa bodo brezplačno, Bogi na čast. Reditelstvo. Pesmi za euch. kongres. Zdravo bod’ Oltarsko Svestvo. Zdravo bod’ Oltarsko Svestvo! -Čüdovito si Božanstvo, Ponizno te mi molimo V etom Svestvi pohvalimo: Zdravo sveti Sakramentom ! Jezero i jezerokrat, Jezuš tvoj bom ! Da bi s srcom sveh svetnikov I z jezikom vseh angelov, Mogeo bi te pozdraviti 1 dostojno pohvaliti:, Zdravo sveti Sakramentom! Jezero i jezerokrat, Jezuš tvoj bom I Vlej mi v srce to lübezen, Tvoj ščem biti jaz lastiven, Najsvetejši, pridi k meni, Moje srce Tebe želi: Zdravo sveti Sakramentom ! Jezero i jezerokrat, Jezuš tvoj bom! Na konci naš’ga živlenja Šatan naj nas ne premaga, Ti mi bodi moč, podpora, Naj bo vredna mo pokora: Zdravo sveti Sakramentom ! Jezero i Jezerokrat, Jezuš tvoj bom ! Lübav moja. Lübav moja i vse dobro Ti si sam, o Jezuš moj, Ti si žitek, pot, pravica I vse vüpanje, Bog moj. Kajkoli je ves ete svet? Ne je drügo, nego boj. Vse je jalno i nestalno, Ti si sam moj pravi voj. Tebe bodem za vol’ tvoje, Bog jaz, lübo dobrote, I gori že srce moje Od tvoje čüdne lepote. Zato naj me vežo, žgejo, Ne bom pravo: dosta je; Naj žagajo i režejo, Ne bom pravo: dojde že. Či jezero križov spadne Na me, i vse nevole, Naj jezero smrti trpim, Ne bom pravo: dosta je. Odüren bode greh meni Poleg moje oblübe, Lübav moja ne prestane, Potrdi nakanenje. Naj se zdigne. Naj se zdigne pesem mila Srci Jezuša na čast, da bi njemi v radost bila, mojoj düši pa vu slást. Srce blago, Srcé zalo tebi vmiram, teb’ živem ; tebi dajem diko, hvalo tebi molbo vsaki den. 2 NOVINE 30. junija 1935. Tebi zračam düšo, telo, miseo, želo i volo; tebi srce, naj veselo, naj žalostno ono bo. Nega srca, da b’ delilo telko dobra vsaki den, kak to dobro i premilo Srce bože vsem lüdem. Nišče mene tak ne lübi kak to Srce lübavno; nema svet naš telko lüdi, kelko darov mi dalo. Nega srca, da bi bilo tak smileno meni kda, kak je bože Srce milo v hipih žitka mojega. Nega srca, da bi bilo tak prijazno k meni kda, kak je Srce drago, milo Jezuša Zveličara. Telko trošta nese dalo od nikoga šče meni, kak na križi aldüvano Bože Srce po tebi. Zato spevam tebi pesem, pesem hvále, lübavi; i z ednim te prosim, naj sem vedno v tvojoj lübavi. Te pesmi bo godba igrala i jemi ž njov spevali po ljubljanskih vulicaj, pa tüdi drüge znane pesmi, kak „Lepa si lepaˮ, „Veš o Marijaˮ, itd. Vse lepo, iz srca, samo Bogi na čast, nikdar pa, da bi se lüdem dopadnoli. NEDELA. Što med vami, ki ma sto ovc i edno od njih zgübi, ne püsti devetdeset devet v püstini i nejde za zgüblenov, dokeč je ne najde? Aleluja. V. Naj se zdigavle, Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo. O Bog, varivač v tebe vüpajočih, brez šteroga nikaj ne močno, nikaj sveto, povnoži nad nami svojo smilenost, da bomo po tvojem vladanji i pod tvojim vodstvom tak šli skoz časne dobrine, da večnih ne bomo zgübili. Po Gospodi našem... Amen. Po risalaj tretja. Evangelium Sv. Lukača XV. Vu onom vremeni: Približavali so se k Jezuši Publikánuške i grejsnicke, da bi ga poslüšali.! mermrali so Farizeuáke i Pisačke govoreči, ka ete grejšnike k sebi jemle i jej ž njimi.I veli njim priliko eto, govoreči: što je z vas Človik, ki ma sto ovc, i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devetdeset i devet vu püstini i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde. 1 gda jo najde, gori jo dene na voja radüvajoči se, i domo pridoči, vküp zazove priatele, i soside govoreči njim: Veselte se z menov, ar sam najšao ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikom pokoro činečim bole, liki nad devetdeset i devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüjo pokore. Ali štera žena imajoča deset grošov, či zgübi eden groš, jeli ne vužge svejčo, i pomejče hižo, i išče skrblivo, dokeč ga ne najde ? I gda ga najde, vküp zazove priatelkinje i soside, govoreča: Veselte se zmenom, ar sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak Velim vam, radost bode pred Angelmi Božim! nad enim pokoro činečim grešnikom. * B e r i 1 o iz pisma svétoga apoštola Petra. Prelübi! Ponizite se pod mogočnov rokov božov, da vas ob svojem časi povisi. Vse svoje skrbi na njega preložite, zakaj on skrbi za vas. Trezni bodite, verostüjte: vaš nasprotnik vrag hodi okoli kak tüleči lev i išče koga bi požro. Proti se njemi postavite v trdnoj veri i znajte, da so vaši bratje po sveti v istom trplenji. Bog vse milošče pa, ki vas je pozvao k svojoj večnoj Slavi v Kristuši Jezuši, vas bo po kratkom trplenji sam spopolno, vtrdo, okrepo i postavo na fundament. Njemi slava i moč na vekov veke. Amen. * Srečen človek, šteri ma tak živo vero v Boga, da lehko ščista mirno zavüpa v njegovo mogočno roko. Nikdar ga ne mantrajo Prevelke skrbi, kak napravi edno ali drügo i gda napravi. Vsemogočna boža roka je nad nami, ona lehko vse napravi, ka mi Želemo i mislimo i šče dosta več. Na njega se zanesimo. Potom, gda svojo dužnost včiniš, gda te düšna vest potolaži, ka si vse včino, ka si mogeo, se nikaj ne vznemirjaj, kakše šteč velko delo te čaka. Ti si svoje napravo, drügo pa Bog dokončo. I če se ti ne posreči tak kak bi ti rad, ne bodi žalosten. Ne je tvoja krivda. Bog naj bode hvaljeni tüdi v tom deli. — Ali ne da bi se zdaj što dao prek manjosti i bi si mislo: Bog že pomore. To bi bilo sküšávanje Boga. Svoje, ka moreš, včini, potom šele se zroči Bogi, naj on pomore i dopuni. Verostüjte 1 Politični pregled. Sprememba vlade. Jevtičova vlada je zato šla na volitve, da bi tüdi Horvate i Slovence pripelala vu parlament, ka bi vsi sküpno delali za blaženost države. Hrvatsko pitanje pa se posebi mora še rešiti. Zato je vlada odstopila. Beograd. Nj. kralj. Visočanstvo, kneznamestnik Pavle, je povero mandat za Sestavo nove vlade g. dr. Milani Stojadinoviči, finančnomi ministri. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je sprejeo v avdijenci: Bogoljuba Jevtiča, dr. Mačka, Aca Stanojeviča, dr. Antona Korošca, Jovana Jovanoviča, dr. Mehmeda Spaho i g. Hodžera. Narodna sküpščina se je sestala 19. junija. Na tom sestanki so poslanci prisegnoli. Odvečara se je sestala zavolo volitev predsednika narodne sküpščine, treh podpredsednikov i petih tajnikov. Na tom sestanki so nešterni poslanci dali ostavko. Na njihovo mesto pridejo njihovi zastopniki. Na to se je začnolo z volitvami. Predsednika je volilo 283 poslancov. Prosvetni minister Činč je dobo 264 glasov, Dragiša Cvetkovič (začasni predsednik nar. sküpščine) 9, Ilija Mihajlovič 1, Živko Sušič 1, praznih glasovne je bilo oddanih 8. Tak je bio zvoljeni za predsednika narodne sküpščine prosvetni minister Čirič Stevan, šteroga so poslanci burno pozdravili. Za podpredsednike so bili zvoljeni: dr. Fran Markič, Voja Lazič i dr. Režek. Za tajnike pa; Mustafa Mularič, Ante Kovač, dr. Dragan Danič, Milan Pačak i Novica Popovič. Novi predsednik nar. sküpščine, prosvetni minister Činč, se je zahvalo poslancom za izkazano zavüpanje i je oblübo, ka de verno zvršavao svojo dužnost. To se pa bo najbole te doprinašao, če de se čuvalo dostojanstvo sküpščine, ar Usoda te hiše je Usoda vse države. Nova vláda. Novo vlado je v pondelek Sestavo dr: Milan Stojadinovič na sledeči način: predsednik ministerskoga sveta i zvünešnji minister dr.MilanStojadinovič, minister vojske i mornarice, arm. gen. Peter Živkovič, minister notrašnjo poslov dr. Anton Korošec, minister za promet dr. Mehmed Spaho, minister brez portfeja dr. Šefkija Behmen, minister poljedelstva dr. Svetozar Stan-kovič, minister socijalne politike i narodnoga ' zdravja Nikola Preka, minister trgovine i industrije dr. Milan Vrbanič, minister pravde dr. Ludvik Auer, minister za telovno vzgojo Mirko Kom-nenovič, minister šume i rüde Ignjat Stefanovič, minister prosvete Dobrivoje Stošovič, minister financ Dušan Letica, minister pri predsedništvi ministerskoga sveta Gjura Jankovič, minister gradnje Miloš Bobič. Nova vláda je v pondelek popoldne ob 5 vüri že položila prisego. Kak so razdelili sklad za javna dela. Ministerski sklad je razdelo dohodke državnoga fonda za javna dela: v dravskoj banovini 1 milijon, v savsko) 2,300.000 Din, v zetskoj 4,500.000 Din, v drinskoj 4 milijone, v dunavskoj 2.200.000 Din, v moravskoj 3,750.000 Din, v Vardarskoj 3,750.000 Din i na področji mesta Belgrada 1 milijon. Poleg toga je ministerski svet dovolo razdelitev penez za že določena javna dela. V našoj banovini za regulacijo Save 200.000 Din, i za regulacijo Drave 500.000 Din. Tak odpadne na dravsko banovino od razdeljenih 55 milijonov Din 1.700.000 Din. „Boj“ razpüščen. Ban dravske banovine g. dr. Dinko Püc je razpüsto „Boj“, zdrüženje borcov Jugoslavije, šteroga pravila so bila odobrena lani od kralevske banske uprave v Ljubljani. Razpüšča se zato, ar se je kak ^politično drüštvo udejstvovalo politično i s tem prekoračilo svoj določen delokrog. S tem so Zednim razpüščene tüdi vse v zdrüženji včlanjene krajevne sküpine. Prekmursko muzejsko drüštvo. Misel prekmurskega muzeja ni nova. Že pred dvajsetimi leti zasledimo v ».Novinah" članek, ki ga je napisal bogoslovec Jožef Baša (Miroslav), kjer je izrazil žéljo, da bi se za našo krajino osnoval muzej. Takrat so slovensko misleči i agilni duhovniki nameravali postaviti samostan sv. Družine. Iz Članka je razvidno, da bi v tem samostanu imel svoj prostor (eno sobico) tudi bodoči muzej. Po prevratu se je zanimanje za domačo zgodovino, Starine in druge znamenitosti Slovenske krajine povečal in stopnjevalo. Dorastla je mladina, ki je študirala v slovenskih šolah, ki so marsikomu zbüdile zanimanje za domačo slovensko preteklost. V vrstah domače povojne generacije se je spontano rodila in gojila želja po Prekmurskem muzeju. Da bi važnost in potrebo domačega muzeja spoznala tudi širša javnost, sta Novak Vilko i Zelko Ivan organizirala razstavo prekmurskega tiska dne 13. in 14. avgusta 1932. v Soboti (glej »Slovenec- 18. VIII. 1932., št. 187.) Od tega časa se je mnogo storilo, da bi se mogla čimprej realizirati misel prekmurskega muzeja. Našlo in zbralo se je lepo število prekmurskih knjig, starih rokopisov itd. Tako je nastala knjižnica, ki ima nekatere redke in za našo preteklost važne stvari. Prostor je dobila knjižnica v „Našem domuˮ v Črensovcih, kjer je bila vse do sedaj. L. 1934. se je osnoval Pripravljalni odbor, ki naj bi poskrbel, da dosedanja knjižnica dobi organizacijske formo s tem, da se ustanovi „Prekmursko muzejsko drüštvoˮ. Pripravljalni odbor je res ukrenil vse potrebno in tako se je vršil preteklo nedeljo dne 23. junija 1935. v Soboti v dvorani „Meščanskoga domaˮ ustanovni občni zbor „Prekmurskega muzejskega društvaˮ. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora šolski upravitelj g. Gumilar in pozdravil vse navzoče. Vseh udeležencov je bilo ukrog 40. Med njimi so bili: prelat dr. Kovačič in Niko Vrabl, zastopnika Zgodovinskega društva v Mariboru, Srezki načelnik Lipovšek, gimnazijski ravnatelj dr. Strm-šek, profesorji, učitelji, akademiki in drugi. Član pripravljalnega odbora Škerlak je podal kratko poročilo o delu pripravljalnega odbora in prečital društvena pravila. Nato je profesor Vilko Novak govoril o namenu in cilju Prekmurskega muzejskega društva. Omenil je uvodoma, da se je zavzemal za zbiranje in študiranje naših starin že Ivanoczy, da je mislil na to Jožef Baša. Po vojni so se zavzemali za prouče-vanje naših Starin poleg domačinov tudi nekateri Slovenci iz ostale Slovenije. Začelo se je zbiranje knjig, kar je vršil z veliko vnemo bogoslovec Zelko z nekaterimi tovariši. Nato je prof. Novak povdaril, da je namen društva, da zbira dokumente zgodovinskega, umetniškega, literarnega značaja in organizira delo za proučavanje Slovenske krajine. Treba bo misliti na arhiv o prevratni dobi, madžarizaciji itd. Pri nas imamo 200 letno književnost v narečju. Tej književni produkti je treba posvetiti posebno pažnjo in zbrati stare knjige, kar jih je še med ljudstvom. Važna je tudi litera-tura, ki piše in poroča o Slovenski krajini. Naloga društva je tudi, da skrbi za proučavanje Slovenske krajine in da se nájdeno gradivo objavlja. Bogata žetev čaka na področju naro-dopisja, ljudske noše, orodja, domačih izdelkov, hiš, spomenikov, pesmic, rekov itd. Prelat dr. Kovačič je v svojem govora omenil, da je Zgodovinsko drüštvo v Mariboru takoj ob svojem nastanku 1. 1903, raztegnita svoje delovanje tudi na Slovensko krajino. Naglasil je važnost pokrajinskega muzejskega društva, kajti, le tako je mogoče, da se ohranijo razne Podrobnosti iz krajevne preteklosti, toda te Podrobnosti so zrača, ki tvorijo, skupaj zbrana veličastno stavbo narodne zgodovine. Nato so se vršile volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Gumilar Franc, šolski upravitelj v Lipovcih, podpredsednik Novak Vilko, profesor v Mariboru, tajnik Mušič Rudolf, profesor v Soboti, knjižničar Zelko Ivan, stud. theol., arhivar Šauli Andrej, šol- j ski upravitelj v Predanovcih, odbornika Nemec Janez, tehnik in Kokolj M., strokovni učitelj na meščanski šoli v Lendavi. V nadzorstvo sta bila izvoljena sreski načelnik Lipovšek in králj, notar A. Koder. S tem občnim zborom je ustanovljeno muzejsko drüštvo za našo krajino. Članov se je dosjej prijavilo 62. V lepem številu so se Priglasiti učitelji in študirajoča akademska mladina. Ker je v društvu precej delavnik in vnetih članov, ki so že mnogo storili na kulturno-zgodovinskem raziskovanja naše krajine, je pričakovati, j da se bo drüštvo lepo razvijalo in doseglo v kratkem času lepe uspehe. Zato upamo, da bo naša javnost in oblast naklonjena društvu in bo finačno podprla to važno kulturno ustanovo. Posebno Pričaküjemo to od banovine in naših občin, predvsem od Sobote in Lendave. Naše ljudi pa prosimo, da gredo na roko muzejskemu društvu s tem, da ne uničujejo starinskih predmetov, bodisi slik, okraskov, posebno pa knjig, < ampak da jih čuvajo in opozarjajo na nje naše kulturne delavce, predvsem učiteljstvo. Udelelenec. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Za evharistični kongres je nabrala Mihalič Veronika 81 Din v Franciji med svojimi prijatelicami. Darüvale so v frankaj: Mihalič Veronika 5, Skorban Marija 5, Slavic Veronika iz Dokležovja 5, Ferenčak Katika iz Odranec 5, Horvat Anica iz Nedelice 5, Novak Rozalija iz Bratonec 2, Matjašec Jula z Bratonec 2, Micika Zg. 2. Eucharistično Srce Jezušovo naj poplača vsem I Črensovci. Na Alojzijovo je sprejelo iz rok svojega verovučitela, g. Zadravec Matjaša, plebanoša 45 j dece iz črensovske i trnarske šole pr- j vö sveto prečiščavanje. Deca je najprle ponovila pri krstnom stüdenci krstno oblübo, zatém pa se med po-pevanov sv. mešov, pri šteroj so deca lepo pobožno spevala, okoli oltara Pripravlala na najveselejši den, za prvi sprejem Jezuša v düšo. Pred prečiščavanjom so njim g. plebanoš raz-krivali njihovo srečo i v genlivi rečaj prosili Jezuša, naj občuva to deco na dobroj poti. Črensovci. V zadnjoj številki „Novinˮ je bilo objavleno, da bi Prosvetno drüštvo igralo dne 20. junija, to je na Telovo, igro „Mehiški m Učenecˮ. Zavolo betega režisera g. kaplana, pa je igra preložena na 7. julija po večernici. Vsi Vableni. Izpit je napravo od 7 gimnazijskoga razreda Šoštarec Jožef, vojak iz Krajne. Pri vojakaj slüži i se Zednim vči. Nad vse hvalevredna gorečnost i marlivost. Čestitamo. Ravnateo Martinišča — Prekmurec. Že večkrat so se naši lüdje, ki so čüli na proščenjaj v raznih krajaj i tüdi v Soboti g. ravnatela Martinišča Dr. Tomaža Kelenca lepo predgati v našem domačem jeziki, spitavali, odkec so te gospod doma. I če smo g. ravnatela pitali, odkec so, so nam odgovorili: ve sem. pa jaz Prekmurec. 1 istinsko smo zvedeli, da so g. ravnatela očevje bili iz Slov. krajine doma. Mi se tomi iz srca veseli- . mo i zdaj šče bole razmimo veliko lübezen, štero g. ravnateo izkažüvlejo našim dijakom. Bog jih naj duga leta ohrani med nami! Lipa. Velika nesreča je doletela Horvat Štefana drüžino. Sinü, 22 let staroga Števana, je na granici v Pordašincih obmejna graničarska četa k smrti strelila, ar je hodo po nezako- nitoj poti prek na Vogrsko po duhan i ne . obstano na vojaško reč. Dijakom. Dostop na primicije majo samo Vableni dijaku — Novo- j mejniki. 30 junija 1935 NOVINE 3 Obüo sreče. Na Petrovo stopita pred oltar, da skleneta oblübo eden ovomi do smrti, Lipič Martin iz Gančan i Tratnjek Alojzija iz Lipovec zdaj v Franciji, oba naročnika Novin. Naj Srce Jezušovo blagoslovi njeva zakon! Imenüvanje. Imenüvana je od ministrstva prosvete za vučitelco v Zgornjoj Sv. Kungoti pri Maribori gdč. Lutar Elizabeta iz Črensovec.Čestitamo. Lendava. Na Telovo so nešterni lendavski gospodje, malo bole inteligentni, pokazali svojo poštüvanje do drüge vere. Najmre po Lendavi je šla prošecija z Najsvetejšim. Gospodje drügih ver, so na glavnoj cesti postopali, se na glas pogovarjali i smejali. Ali je to čast do drüge vere od gospode, ki je šolana? Jako žalostno je to. Tüdi v prošeciji ne smo vidili pravoga reda. Mislimo, da so gasilci zato postavleni, da naj red držijo i ne da se med sebom pogovarjajo i se smejejo. To nas jako boli. I zahtevamo, da če se šteromi gasilci ne vidi prošecija i red gor držati, naj rajši ostane doma. To so samo izjeme. Pa tüdi bi prosili, da naj se drügoč živina ne püšča domo prvle z paše, kak gda že prošecija mine, ne pa kak zdaj, gda je živina šče lüdi v hrbet drüčila. To naj bo vsem v opomin, da se kaj takšega več ne zgodi, liki dajmo resan prošeciji z Najsvetejšim najlepšo čast i poštüvanje. — Opazovalec. Dobitki športnoga društva „Muraˮ. Med dobitki je radio aparat, 3 biciklini, klafter drv, vreče mele, štofi, platno, svila, posoda, fotografski aparat, srakice, sveteri (džeki) i okoli 1200 dobitkov. Cena karte 2 Dinara. Dobijo se v Beltincih pri g. Osterci za dolnji kraj. Nevemo držinče. Polski čuvar, Šandor, na pristavi Gjula, poleg Črensovec, je pogodo hlapca. Zavolo siromaštva ga je naprej vöplačao v obleki. Hlapec je pa nato odskočo. Domači v Dugoj vesi, ga pa nemrejo, ali neščejo nazaj spraviti. Lendava. Na nekšoj našoj šoli se je mladi vučiteo spozabo i je prej deklinam pripovedavao, kak smo mi lendavčarje ešče zaostani lüdje, ka v cerkev hodimo po nedelaj. Pri njih prej níšče nejde poslüšat predgo, k meši pa tü pa tam što. No, vej nam ne trbe pripovedavati, ka je ne hodo k predgam, ve to spoznaš taki, gda ga srečaš, ešče bole pa, če ga poslüšaš, kak sili deklice pri telovadbi, naj janke slečejo i samo v lačicaj skačejo se pa ta. Pa naše dekline, štere hodijo poslušat predge i sv. mešo, ešče majo telko čüta sramežlivosti i dostojnosti, da se takšemi zapovedavanji proti postavlajo. Kak dugo de jih šče dičo te čüt, ne vemo. Če bi obvalala vučitelova modrost, gvüšno dugo ne. — Zidanje kopališča se nadalüje. — Popravla se tüdi trotoar, ki je na vnogih mestaj nevaren, da lehko spadneš, če ne zdigneš nogo zadosta visiko. Mladinska prireditev. Na Telovo so v Črensovcih v Našem Domi igrala trnjarska deca lepo igrico v štirih dejanjih „Pri mamici je rajˮ. Igrica je dobro uspela, posebno smo se čüdili prelepoj izgovorjavi dece. Čeravno ka se je začnola komaj ob 5 vüri zadvečara, je bila dvorana Našega Doma skoro puna. Med odmo rom pa je igrao novoustanovleni tamburaški zbor Prosvetnoga društva. Trnjarčarom, posebno vučitelstvi, na uspehi iskreno čestitamo! Turnišče. Naš gospod dekan, Jerič Ivan, so slavili svoj god, Ivanje. V nedelo, 23. so njim na čast v otroškom vrtci šolskih sester deca priredila lepo slavnost s sledečim sporedom: 1.) Junakinja presv. Srcaˮ, žaloigre v 4 djanjih. 2.) „Otroci pri igriˮ, dečinska igrica v petih slikaj. 3.) Pozdrav. 4.) Pesmi. Bogojina. 30. junija po sv. meši je v šoli ustanovni občni zbor rojarski podrüžnice. Vabijo se vse kotrige podrüžnice, da se vdeležijo občnoga zbora. Spravišče evangelske šinjorije bo svoje letno spravišče letos obdržala julija 4. na Hodoši. Občni zbor Agrarne zadruge. Vršo se je v Črensovcih v nedelo. Zvolilo,se je načelstvo i nadzorstvo pa sprejela na njem sledeča sprememba pravil: „Zavolo gospodarske stiske se bo pokladala podpore tüdi v brezobrestnom posojili. Plačajo se letno samo upravni stroški, ki pa ne smejo presegati 3%“. — To se je sklenilo za tiste siromake, ki potrebüjejo male svote za mast, krüh i drüge najpotrebnejše stvari. Izlet profesorskoga zbora po Slov. krajini. V Četrtek, na Telovo, so priredili gg. Profesorje naše gimnazije v Soboti z avtobusom izlet v Martjance; Bogojino, Dobrovnik, Turnišče i Črensovce. Izlet, šteroga se je vdeležo tüdi ministerski odposlanec ravn. v p. g. Župančič, sta organizirala ravnateo gimnazije g. dr. Strmšek i katehet g. Dr. Kelenc. To je bio za naše gg. profesore den zaslüženoga počivanja po zaklüči šolskoga leta; nüdo pa njim te tüdi pleminiti vžitek — vej so kak zastopniki našega najvišišega kulturnoga zavoda, naše gimnazije, obiskali najstarejše spomenike prekmurske u- metnosti i to posebno v Martjancih i v Turnišči. V Martjance so se pripelali med večernicami. Prisostvüvali so božoj slüžbi do konca, nato pa si ogledali znamenitosti te starodavne cerkve. Poleg krasnoga Plečnikovoga oltara sv. Martina, je vzbüjala najvekšo zanimanje znamenita slikarija cerkve, štera je delo umetnika Janoša Akvile iz Radgone iz leta 1392. Po obiski pri gostolübnom g. plebanoši Berdeni, so se gg. Profesorje odpelali proti Bogojini. Že od daleč jih je z brežička pozdravlala Plečnikova umetnina, kak golobica bela, bogojanska cerkev. Na vse je napravila posebno notranjost cerkve velki vtis. Tü se vidi zdrüžena stara čas-titliva Umetnost 14. stoletja i nova, moderna Slovenska Umetnost: majster Plečnik je najmre popunoma ohrano staro farno cerkev i njoj prizidao novo, ki po svojoj lepoti spada med najbogatejše i najzanimivejše zgradbe v Slovenskoj umetnosti. Zaistino, Bogojina je lehko na svojo krasno cerkev ponosna! Ništerni izletniki so si šče ogledali tüdi zvonik, od kec se vidi krasen razgled. Tüdi g. plebanoš Hauko je pokazao gg. profesorom vso lepoto slovenske gostolübnosti. Skoz Dobrovnik so se potom okoli pete vüre izletniki pripelali v Turnišče. Tüdi tü je bio sprejem lepi i prisrčen. Goste je pred Cerkvov pozdravo vlč. g. dekan Jerič, predsednik občine Litrop Štefan i cela vnožina törniških dijakov je obkolila i pozdravlala svoje dobre profesore. Stara cerkev v Turnišči hrani najbogatejši Zaklad slik. Sledovje i ostanki slik: Marije Device zaščitnice, Kronanja Marije, Marijino oznanenje i drüge svedočijo, kak so že v tistih starih časaj naši predniki častili božo mater Marijo. Temelni ogled obej törniških cerkev, je nüdo vsem vnogo umet-niškoga vžitka. Pa tüdi za telovno pokrepčilo so poskrbeli vrli törniščarje. Posebna hvala ide drüžinam Skledar, Barbarič i Zadravec. Jüžine sta se z gosti vdeležila tüdi g. dekan Jerič i župan Litrop. G. dekan je v lepih rečaj pozdravo g. ministerskoga odposlala, ravnatela gimnazije i drüge goste i izrazo vüpanje, da se vendar ednok spuni vroča, dugoletna žela našega lüdstva po popunoj gimnaziji v Soboti. Za Pozdrav se je zahvalo g. ravnateo. Izrazo je priznanje našega lüdstva, ki je znalo spomenike davne svoje umetnosti tak lepo očuvati i ohraniti. S tem je lüdstvo pokazalo svojo kulturno zrelost. Prošnja za popuno gimnazijo v Soboti je gotovo upravičena i njena nüjnost jasna. Ve to zahteva že geografski položaj So- bote, ki je na meji dveh držav, to zaslüži Prebivalstvo po svojem števili i davčnoj moči i to zaslüži gimnázija sama, vej ma že zdaj, kda so samo 4 nižji razredi, več vučencov, kak šterakoli drüga popuna gimnázija. Zato pa vűpamo, da se bo po mogočnosti i dobroj voli merodajnih faktorov ta žela i dugotrpeča prošnja našega lüdstva tüdi naskori izpunila. Iz Turnišča so se Odlični gostje odpelali v Črensovce. Mogočna cerkev z lepimi oltári, se je vsem jako dopadnola. Nato so vsi izletniki obiskali g. Klekla v njegovom preprostom stanovanji. Napravili so to, da skažejo s tem priznanje moži, ki je največ delao za osvoboditev Slov. krajini. Toj osvoboditvi je pripravlao pot že od daleč, kda je že pred dvajsetimi leti ustanovo Novine i drüge Slovenske liste i ž njimi büdio narodno zavest v svojem lüdstvi. Med bojnov i po prevrati pa je prestao vnogo trplenja i preganjanja, dokeč ne zdrüžo Slov. krajino z ostalov Slovenijov i z Jugoslavijov. Odlične goste je sprijao z vsov svojov lastnov lübeznostjov v svojoj vrtnoj hüti i je podvoro. G. gimn. ravnateo njim je čestitao k lepim uspehom i izrazo priznanje za njihovo veliko i plodonosno delo, štero so izvršili za dobrobit Slov. krajine i cele države. G. Klekl so se genjeni zahvalüvali i se spominali vseh tistih, ki so njim bili pri njihovom deli pomočniki. — Vreme je hitro potekalo, den se je močno nagno, trbelo je misliti na odhod. Radi bi šče ostanoli nekaj časa pri lübeznivom gostiteli, a ne so mogli. Poslovili so se i odhajali z vtisom, da so bili pri velikom moži. Medtem so goste že pričaküvali gostolüben g. plebanoš Zadravec. S kupicov rdečega vina so se gostje poslovili. V vseh pa je ostao neizbrisen te vtis: lepa je ta naša zemla, dobro je to slovensko lüdstvo, neomajeno vdano krali i državi, — Bog ga ohrani 1 — Po katoličanskom sveti. 90 letnica zagrebečkih smilenih sester. Pred 90. leti so prišle v Zagreb smilene sestre sv. Vincencije i gnesden majo že i vodijo 2 gimnaziji, 1 vučitelsko šolo, 5 meščanskih, 34 osnovnih, 4 strokovne, 2 gospodinjski vi i 18 pripravnih šol. Zvün toga delajo v 38 bolnišnicah, v 10 sirotiš-nicah, v 5 sirmaških künjaj, v 1 ženskom zavodi za kaznjenke, majo 121 samostanov, 1774 sester. Prvoobhajanci pri sv. Oči. Sv. Oča je sprejeo 200 dece iz rimskih far, ki so obprvim bila pri prečiščavanji. Smrt v božem naročji. Ves Graverolles (Graveról) na Francoskom leži na malom otoki na reki Seni. Tü prebiva kakših štirideset drüžin. Ves ma kapelico, i gospod kaplan z Rignya (Rinjija) majo v njoj vsakši den mešo. Pred leti njim je miništralivao mali Peter Ibuzean(Ibüzó), jako pobožen, edenajst let star dečkec, ki se je ravno pripravlao na prvo sv. obhajilo, maja meseca leta 1910. Kda je 28. januara zajtra šou prek mosta v šolo v Rigny, je zapazo, ka je Sena vekša kak eden den prvle. Za štiri vöre, kda je šou domou, je pa že odaleč vido, ka so senožati sčista pod vodov. Voda je že tekla vred mosta. Zbojao se je i se Popaščo. Doma je pa ne več najšeo nikoga, ne v domačoj hiši, ne indri: vsi so že pobegnoli. šče on je odbežao nazaj. Kda pa leti mimo kapele, vidi večni posvet, ki gori i trepeče pred oltarom. Oltarsko Svestvo je ostalo tam; gospod kaplan gvišno ne vejo za grozečo povodem in pridejo komaj naslednje jütro. »Vütro de že kapela pod vodov!" si misli Peter. Odloči se, ka vzeme sveti ciborij i ga odnese v Rigny. Samo klüč je pri pobiraši!... Včasi odbeži v hišo svojega staroga prijatela i dugo išče v kmici klüč. Medtem je pá Odzvüna füčkao veter, voda je strašno šümela. Nazadnje je le našeo klüč. Ide vö. Voda njemi je že do kolena. Na srečo je kapela za par stopnic više od ceste; Peter stopi notri. Voda pa narašča tak ka jo lehko z očmi gledaš, skoz dveri se že sipavle v kapelo. Peter skoči k tabernakli, ga odpre i vzeme ciborij. Kda pa šče iti s kapele, vidi, ka njemi je voda že do pojasa. Zaman je ves trüd, ka bi prišeo naprej. Voda je či duže vekša, i pazi telko,ka ne zgübi pod sebov trde zemle. Ide nazaj. Vse okoli njega je voda, on sam je tü s svojim Bogom, liki v vozi. Ciborij postavi na oltar i poklekne pred prečkami. Nepopisna tesnoba ga popadne i njemi stiskava srce. Či de voda rasla šče naprej, de tü morao vmreti, sam sameren. Sam? Ne! Jezuša ma pri sebi. Liki nemre ga prejeti, ar nega dühovnika, ki bi ga obhajao. Morao de vmreti brez svojega prvoga Svetoga obhajila!... Debele skuze so njemi začnole kapati, kda je mislo na to. Moli... liki mraz ga spreleti, obleč njemi je ves premočeni, po celom teli trepeče. „Moj Bog, moj Bog, ne zapüsti me!ˮ V toj grozoti mine edna vöra ne-popisnoga strahü. Dečkec šče izda moli... Voda je vekša, že je prišla do prečk. Peter stopi više na stopnico oltara. Drüga vöra mine, vöra brez konca; voda šče i šče narašča. Dečkec moli... Voda narašča, on se pa tüdi pomika više. „Moj Bog, — pravi — odpüsti mi, či si iščem pri tebi zavetjaˮ. I požene si gori na oltar. Oj, kak pomali ide čas pri takšoj priliki! Dečkec moli... Voda pa narašča i glüho šümi, večni posvet meče na to grozno sliko bledo, mrtvečke svetlost, telko, ka dečkec lehko premeri nevarnost, v šteroj je. Voda je že prišla na oltar. Peter vzeme ciborij i stopi na malo ploščo nad tabernaklom, kde se postavla Sve- stvo. Tam čepi i stiskavle k sebi svojega Boga. Nekaj njemi pride ne miseo. Či de voda rasla dale, je konec ž njim, ar više nemre iti. Se lehko obhaja, prvle kak vmrje ? ... Ne vüpa si na to pitanje dati odgovora. Mraz, ki ga je zgrabo, šče bole pritiskavle. Dečkec trepeče kak šiba na vodi, že čüti, ka njemi čunte tede-nijo. Sede si nato na vozkom prostori, šteroga šče voda ne namočila i se nasloni na zid, ciborij pa tišči k sebi. Moči njemi zmankajo, kak svinec težki sen ga popadne, glava njemi spadne na prsa. Prizor, ki je vreden najvekšega slikara! Dečkec, ki čepi na najvišišem mesti oltara, na sredi smrtne groze, v smrtnom seni, k sebi pa stiskavle svojega Boga v Oltarskom Svestvi i na njega naslanja svoje že mrzlo čelo. Voda več ne raste, ne vüpa si več naratati ! Zadovolna je s tem, ka vdarja s svojimi valovi na te živi tabernakl!... Zasveto se je den, i ladjica je plavala z najvekšov opreznostjov med hišami Graverola. V njoj sta bila dva moška i dühovnik. Dveri kapele so bile odprte, v zgornjem deli je bio šče mogoči prehod. Lüdje v ladjici so se Prignoli i zaveslali v kapelo. Kakši prizor se jim je odpro pred očmi! Na najvišišem mesti oltara, ki ga je šče voda ne dobila v svojo oblast, je bilo viditi dečkeca, bledoga kak hoštija; glavo je meo povešeno na prsi, najmenšega giblaja je ne dao od sebe, liki mrtvec. „Peter!ˮ zovejo gospod kaplan. Odgovora nega. Pazlivo, pomali se približajo, vzemejo nedužnoga dečkeca v roke i včasi opazijo, ka ma v rokah ciborij s svetimi hoštijami. Šče z vekšim poštüvanjom i z maternov lübeznostjov ga denejo na dno ladjice, ga gledajo, i jočejo, jočejo ... Naednok odpre dečkec oči. »Peter moj mali, — njemi pravijo dühovnik — te Zebe?" I mali angelec se nasmehne i odgovori: „Ne!“ „Te si pa lačen ? Ščeš malo krüha i vina, ka se poživeš ?“ Dečkec pa z jako slabov, ali jako zgovomov kretnjov pokaže na ciborij. Dühovnik zarazmijo, malo so ne vkraj od genotja: „Ja, zaslüžiš gospoda, vej si ga rešo!“ I odprejo ciborij, vzemejo sveto hoštijo in jo denejo malomi Petri na vüstnice. Peter se sladko nasmehne i se zatopi v molitev. „Hitro! — pravijo dühovnik veslarom. — Hitro nazaj v Rigny!“ I veslarje veslajo, veslajo z vsov močjov. Sunce se je komaj zdignolo, vse svetlo, žareče in razsvetlüvao strašno vničenje, kda je Peter sklikno: „Moj Bog, odpüsti mi!ˮ »Oj, moj mali Peter, Bog ti je odpüsto vse grehe, če si je kda zagrešo." „Odpüsti mi!ˮ šče ednok zavzdihne dečkec. Ešče eden trepet, nato eden vzdihlaj... i düša maloga mantrnika je šla v nebesa. 4 NOVINE 30. junija 1935. Od naših v tüjini. Prečastiti gospod! Prav iz srca se njim moram zahvaliti na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista, štere vsaki tjeden i mesec tak težko pričaküjem. Zdaj na Risale sve hodile z mojov prijatelicov v edno drügo ves, gde sva se srečale z našimi domačimi deklami. To je bilo najno prvo srečanje z našimi v tüjini. Tak vesela sam ešče tü ne bila, kak ravno tisti den. Spomnile smo se na tiste blažene dneve, gda bodo naši dragi znanci srečni i bodo lahko šli k Evharističnomi Jezuši i se njemi molili. Zato i me vas lepo prosimo, častiti dühovni oča i vse tiste, ki bodo šli z Vami, ka bi se tüdi z nas spomnili v Vaših molitvaj, ar smo me ne tak srečne, ka bi se z Vami veselite v slavnosti Evharističnoga Jezuša. Zdaj Vam pa pošilamo najlepše pozdrave vsem, ki so ostali doma v našoj lepoj domovini, v Slovenskoj krajini i vsem, ki so raztepeni po širnom sveti, posebno pa starišom, bratom i sestram, celoj beltinskoj i bogojanskoj fari, pa našim düšnim pastirom. Pozdravlam tüdi g. dekana Jerič Ivana v v Turnišči i njihove stariše, brate i sestre. MIHALIČ VERA, Airvault, Francija. * Pozdrav pošilajo: Sabotin Jožef iz Trnja v Franciji, gospodi vredniki Novin i Marijinoga lista. Piše, da je pri dobroj krščanskoj famiji, skoro vsakšo nedelo ide k meši i redno dobiva naše liste, štere tak rad šte. Kalamar Štefan, Martinje, iz Francije, nedelskoj fari, g. plebanoši Čiriči, svojim starišom, vesi Martinje, tovarišom, rodbini, bratom i sestram. Boli ga, ka na Telovo morajo delati. Grah Ilonka iz D. Slaveč. G. vredniki Novin, žele njim lübo zdravje od Boga i Bl. Device i Marije, da bi ešče dugo let mogli vrejüvati naše krščanske liste. Dijaško polje. Izbor prekmurskega slovstva. Mohorjeva drüžba, dühovna mati slovenskega naroda, tudi onega, ki se razteza preko jugoslovanskih meje in ki je „razrešen preko vsega svetáˮ, je pokažalajzredno kulturno razumevanje tudi za širjenje domačega in svetovnega slovstva med dijaštvo. V zbirki: „ Cvetje iz domačih in tujih logovˮ, je izdala že pet zvezkov, ki so bili deležni zelo toplega sprejema in pohvale od strani šole in kritike. V času, ko nekateri mislijo, da ima vse, kar je narodnega, le nek historičen, nesodoben zvok, vrši ta zbirka veliko kulturno nalogo. Z veseljem naznanjamo, da bo v tej zbirki izšel tudi Izbor prekmurskoga slovstva in bo tako Mohorjeva drüžba položila slovenskemu dijaštvu v naročje tudi cvetje iz prekmurskih logov. V junijski številki književnega glasnika (Str. 23) namreč uredništvo glede Cvetja poroča in napoveduje: ... Pa imamo za bregom tudi težjo, ki jo boš spočetka le bolj gledal ko brat, a je vendarle potrebno, da jo gledaš toliko časa, da si osvojili nje vsebino; moral boš namreč ob njej predreti v težko dostopen svet prekmürščine, ki je tudi koš slovenščine. Prof. V. Novak, ki je sam prekmurski rojak in najboljši poznavavec prekmurskega slovstva, je poskrbel za izbor prekmurskega slovstva od najstarejši časov do 1918. Le priznajmo si: Slovenska krajina z vso preteklost in prizadevanjem, da si ohrani slovenščino, nam je bila s sedmerim! pečati zaprta knjiga. Sedaj dobimo priliko, da spoznamo in vzljubimo tudi ta prizadevanja, da jih vklenemo v svojo narodno celoto in sodelujemo poslej z njimi. Prepričani smo, da tudi te knjižice, ki je že pripravljena za tisk, ne boste odklanjali, marveč pridno segali po njej, da s tem pokažete, kak ljübite sleherni koš Slovenske zemlje in njeno besedo v vsaki živi obleki". Toliko bolj veljajo te besede nam, dijaštvu Slovenske krajine. Pokažimo, da Znamo ceniti naše domače kulturne vrednote, a tudi delo našega odličnega, zelo delavnega rojaka prof. V. Novaka, ki s tako srečno roko odkriva naše j duhovno bogástvo in ob enem kaže, kako obširno in dragoceno je in da je še dela dovolj za nas vse, tudi najmlajše. Naknjigo opozarjamo tudi učiteljstvo in drugo izobraženstvo v Slovenski krajini. M—ov. Temelna pravila črensovskoga žmetnoga mešterskoga (obrtniškoga) drüštva, štero se je namesto negda obstoječeg» tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, ko-larskoga, pintarskoga, stolarskoga, mesar-skoga i šporarskoga „ceha“ osnovalo. Odbor. 13. §. Odbor obstoji, zvün predsednika, podpredsednika, zapisnikara i računskih poverjenikov, iz 12 odbornikov, šteri se v letnom občnom zbori po skrivnom glasovanji z razmernov večinov glasov na tri leta zeberejo na takši način, da tretjina zebranih vsako leto izstopi. — V prvih dveh letaj se izstopniki po žrebanji, v drügih letaj pa po spunjenom delovanji naznanijo. Izstopniki se znova lehko zeberejo. Če bi se med tem časom štero mesto izpraznilo, se na dopolnenje toga do bližnjega občnoga zbora tisti člani pozovejo, šteri so z zebranimi člani največ glasov zadobili. 14. §. Odbor vsaki mesec najmenje ednok i to vsakoga meseca stanoviti naprej naznanjeni den i vüro redno — zvüntoga pa kelikokrát bi potrebno bilo, Zvünredno sejo drži. V tom slučaji se obravnave odborne seje od-bornikom na prilični način naprej naznanijo. Na določlivost obravnav je navzočnost večine vseh odbornikov s čestniki navküper potrebna. Če na določlivost potrebno število odbornikov vküper ne bi prišlo, se med osmimi dnevami nova seja vküppozove, v šteroj se prvle naznanjene obravnave brez razlike na število navzočih odbornikov končno določijo. Šteri odbornik brez pravoga zroka trikrat iz seje izostane, tisti se za odpovedanoga, njegova čest pa za izpraznjeno drži. 15. §. V področje odbora spada: a) Nad gorvzetjom i izklüčenjom drüštvenih članov odločüvati, v slüčaji (3. i 4. §) s pridržanjom odobrenja občnoga zbora. b) Vsakoletno volitev pomirilnoga poverjeništva občnomi zbori predložiti i delüvati, da se tüdi od strani pomočnikov ednako število članov izvoli. c) Volitve čestnikov bližnje pogodbe določiti i skrbeti, da blagajničar zadostno zagotovilo da, za na njega zavüpano drüštveno premoženje. Nadale na djanje čestnikov i na delovodenje paziti, njih mesečna poročila, pisma i mesečni Penezni izkaz pregledati. Iz nemarnosti čestnikov vshajajoče škode slučajno na predlog računskih preglednikov preprečiti — pravico majo zapisnikara, blagajnika ali zastopnika iz opravlanja česti do bližnjega glavnoga spravišča odstraniti — i nje nadomestiti. d) Razprave glavnoga spravišča imenüvati, proračun na pridočo leto pripraviti, kak tüdi za končno dognanje določenj glavnoga spravišča skrbeti. e) Iz razmer dela shajajoče tožbe preiskavati i i vravnati. f) Za včenje vajencov skrbeti i na to gledoč pazitelstvo nositi. g) Poprek — na vsaki mogoči način za dosego drüštvenih namenov skrbeti, na spunjavanje poedinih nalog, posebna poverjeništva osnovati i na pokrivanje drüštvenih izdatkov potrebne peneze med mejami proračuna stroškov za izplačilo odrediti. Odborne zapisnike zavolo potr-denja zvün predsednika i zapisnikara, kak voditela zapisnikov eden izposlani odbornik i računski poverjenik podpiše. Odbor si sam določüje razprave i posla red. Glavno spravišče (Občni zbor). 16. §. Drüštveniki vsako leto ednok i to vsako leto 20. augusta redni — zvün toga pa, kelikokrat bi potrebno bilo, zvünredni občni zbor držijo. Na odločenje odbora, ali če 20 drüštvenikov z važnimi vzroki držanje zvünrednoga občnoga zbora želi, je predsedništvo dužno občni zbor vküppozvati. Vküppozvanje občnoga zbora se najmenje 8 dni pred dnevom zbora zgodi s pismenimi pozivi, na štere se dnevni red obravnav jasno naznaniti mora. Predlogi, šteri so v dnevni red ne zapisani, se samo teda vzemejo pod razpravo občnoga zbora, če so s podpisi 10 drüštvenikov najmenje 8 dni pred dnevom zbora odbori notri dani. Zbor ma moč določlivosti, če je večina članov navzoči. Če na prvo pozvanje določeno število članov vküper ne bi prišlo, se vküppozvanje med 8 dnevi ponoviti mora, v šterom slüčaji na prvle oznanjene obravnave gledoč (25. §. izvzemši) navzoči društveniki ne gledoč na njih število, valavno lehko sklepajo. Razprave se parlamentarskim načinom vršijo. Glasovanje se redno z gorstajanjem zgodi. Če pri volitvaj ali drügih zadevaj Peršonska pitanja naprejpridejo, se na želenje 10 drüštvenikov skrivno glasovati mora. Predsednik samo pri priliki ednakosti votumov lehko glasüje i teda eden ali drügi predlog s svojim votumom določi. 17. §. V področje občnoga zbora spada: a) Volitev predsednika i podpredsednika, računskih poverjenikov i odbornih članov (glej 8. 11. 13. §.) b) Razprava letnoga proračuna i toga vstanovlenje. c) Določenje takse, štera se za poravnanje razmer pri gorjemanji i pogajanji vajencov i pomočnikov plača. d) Predelanje drüštvenih pravil, štera se morajo ministerstvi poljedelstva, trgovine i obrti notripokazati. e) Odstranenje nevernih ali proti drűštvi delajočih čestnikov i odbornikov. f) Razpüščenje drüštva, ali v drügo drüštvo stoplenje (glej 25. i 26. §.) Zapisnike občnoga zbora, zvün predsednika i zapisnikara, trije izposlani drüštveniki s podpisom potrdijo. (Dale.) Zdravstvo. Borba proti müham. Mühe so najnevarnejše širitelice betegov, zato moramo začnoti z bojom proti njim kem prle. Najbolši čas za to je zima. V zimi se skrivajo po pivnicaj na stenaj i v kotaj. Kak je malo bole toplo, pa že nese samica jajčeca v stoječih vodaj, mlakaj, v gnojišči itd. okoli 200. Mühe se hitro širijo i tak more meti edna mühe na milijone potomcev. Zato moramo odstraniti takše mlake i ka je tomi spodobno. Najprvle tak odpravimo mühe, če zaščiteno žabe i ptice, štere se hranijo z mühami. To so posebno lastavice. Zato ne razdirajmo njihovih gnezd i ne preganjajmo je. Iz mlak pa napelajmo v tekočo vodo odvodne jarke, če nam pa to ne pomaga, vlejmo v vodo petrol, šteri vniči vse müšne ličinke. To je najbolše sredstvo v tom boji. Če mamo v želodci preveč kisline, ne smemo kaditi. Hrana naj vsebüje malo tekočin. Jejmo večkrat na den, a ne preveč. Hrana naj bode mehka, raha pa brez začimb. Pošta. Grah Ilonka, Sawry sur Nied, Francija. Poslanih Din 140.80 januara sprejeli. 100 Din spisali za naročnino 1. 1935. 40 Din 80 p. za podporo Marijinoga lista i Ogračeka. Bog plačaj ! — Mihalič Vera, Airvault, Francija. Din 81, nabranih med prijatelicami za Evharističnoga Krala, sprejeli. Tüdi na Vas se bomo zmislili pri molitvaj. Pozdravlene! — Vogrinčič Jožef, Pertoča 79. Mi pošilamo vašoj hčeri redno Novine od 1. aprila. List njej bomo pa zdaj poslali. Penez smo ešče nikših ne dobili. Poskrbite, da se plača. — Horvat Franc, Bogojina. Prošene Ogračeke smo vam poslali. Če je Ošlaj Barbara ne dobivala Novin v Francijo, smo mi ne krivi, liki ona, ar nam je ne javila dobroga naslova. KÜPIM MALO POSESTVO 6—8 oralov dobre zemle s hižov i gospodarskim poslopjom, šteriva moreta biti v bližini cerkve v najbolšem stanji. Najraj bi küpo v sobočkoj okolici. Plačam taki. Ponüdbe s točnim opišem pošlite najkesnej do 4. julija na naslov: Kerec Mihael, Kruplivnik 46. p. G. Lendava Na plüčaj betežni že več jezero je ozdravlenje Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti ozdravlenje, ki je že vnoge rešila. More se nücati v vsakšem načini živlenja i pomore, da beteg naglo premagamo. Nočno švicanje i kašeo prenehata, telovna teža se zviša, a postopno ovapnenje konča beteg. Resni možje zdravniške znanosti potrjüjejo Odlični moje metode ino jo radi priporačajo. Kem prvle začnete z mojim načinom ozdravlenja, tem bo bolše. Ščista k šenki i poštnine prosto dobite mojo knigo, iz štere bodete lehko prebrali vnogo hasnovitoga. Pišite taki, zadostüje tüdi dopisnica, na naslov: Zbiralno poštno mesto ERNST PASTERNACK, Berlin SO., Michaelkirchplatz 13., Abt. Z. 527. SPORT. S. K. Gradjanski (Čakovec) — S. K. Lendava 4:2 (1:1). V nedelo je lendavsko športno drüštvo odigralo prvo nogometno tekmo na svojem igrišči. Kak mlado moštvo, je jako lepo igralo i lehko Čestitamo tomi rezultati. Pač vsaki začetek je težki i tüdi naše drüštvo je malo teško nastopijo proti Gradjanskomi, ar Gradjanski že duga leta špila. Tekma se je jako lepo začnola. Lendavčarje so prišli taki v napad i tüdi dosegnoli prvi gol. Taki nato je Gradjanski začno malo bole resno igrati i je zednačo rezultat na 1:1. V drügoj polovici igre je Lendava preci popüstila, tak ka je Gradjanski eden za ovim tri gole strelo. Nazadnje je Lendava dosegnola dokončni gol. Priporočamo našemi mladomi drüštvi, da naj redno pohaja na vežbališče i smo zagvüšani, da uspeh de bolši, ar brezi včenja se ne razmijo vküper igrati i tüdi nemrejo. Pred tekmov je držao govor g. Verbanjšek, katehet i izročo Gradjanskomi lepi püšeo korin. Dražbeni oklic. Dne 1. julija 1935 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bratonci vl. Štev. 134 B 1/a, 135 B 1/a, 136 B 1/a, 138 B 1 cenilna vrednost: 14.520 Din, vrednost pritikline najmanjši ponudek: 9680 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem narodu pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddel. II., dne 23. maja 1935. Lepo posestvo z inventarom, z ___________________________ okroglo 12 ora- ov obsejanov zemlov poleg velke ceste, 10 minot od cerkve, zidano stanovanje, vse na ravnici, se zavolo preselitve včasih oda. Cena niska, ne zamüdite prilike. Pita se pri ZAMUDA MARTINI, Žihlova št. 10., Sv. Jurij ob Ščavnici. 2-2 HIŠA obstoječa iz 3 sob, kühinje i preteklin, z vrtom se oda za Din 35.000-Poizve se v Prekmurskoj tiskarni v Murskoj Soboti. Novine izhajajoo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jošef, župnik v pok.