LI^TEK. Dan plačila... Povest. — Spisala Marica Potoška. (Nadtljevanje.) Še bo pojemaje doaeli tožai glasovi, ko se po bcdnika začnjejo nagli, trdi koraki, kljnč je zarožljal, ia koj aato se je začul Seljaaov osorai glas: ?Vražje babe, ali ne bo mirn ? I Bpat! Katera se mi le se gaae, bo imela jatri postl" Jetaice so nolčale, Seljaa je se aekaj časa godrnjal ia preklinjal, potem pa je zakleail vrata ter odsel. Neksj časa je bilo vse tiho, toda knaala se je zopet čnlo iepetaaje, a tako lahao, da ai bilo mogoče raznmeti aiti besedice. Lncija je nasloaila glavo aa zid ter poalosala. Emalo je spozaala, da jetnice v sosedaji celici molijo rožai venec. Tedaj je pokleknila tndi oaa ter opravila večerao molitev. Kako dolgo že ai tako iskreuo ia pobozno nolila kot aocoj! Srce človeško pozabi v sreči maogokrat aa svojega Gospoda ia Stvaraika ia se le v nesredi, ko ai več drnge pomoči, se zateče zopet k Očetn, proseč ga podpore. Po prestaaib duševnih mnkah preteklega dae 86 je čntila Lncija silno utrujeaa; komaj je legla aa trdo slamnico, objel jo je blagodejen spaaec. Počasi so tekli daevi naši jetaici. Drngi daa j« bila pozvaaa pred preiskovaliega sodaika, kateri jo je botel na vsak načia pripraviti do tcga, da prizaa tatvino. n0prc8Ute, gospod, lagati veadar ae morem, jaz res ce vem, kako je priiel oai liip med mojo obleko," odgovarjala ma je Lncija mirno. nDobro, to pokaže obravaava, opozarjam vas samo, da bode sodba milejša, ako priznate." nNe morem, gospod, jaz nisem kriva . . ." Ia zopet so 86 zaprla za ajo vrata celice. Z npom ia strabom je pričakovala Lucija dneva obravaave. Pretekli so že trije daevi, odkar se je aabajala v jetn'sniei, ko ji priaese nekega jatra nadpazaik Seljaa ajeao obleko. ^Preobkci se, ob deseti uri je obravaava," dejal je kratko ia odsel. Luciji se je roka tresla, ko je zopet oblačila svojo obleko. Toraj veadar eakrat! Ia prosta bode ie daaest Saj jo ae morejo obsoditi, saj ai aičesar zakrivila. Naglo se je preoblekla ter poteai aestrpao čakala, da pridejo po ajo. Res je kmaln prišel aeki pazaik ter jo pozval, naj ma sledi. Na pragn se je ozrla Lucija se enkrat po celici, kjer je prežirela aajbridkejie are srojega življeaja. Eo je pospela 8 pazaikom v pritličje, kjer se je nahajala sodaa dvorana, ugledala je barona Viljema. Stal je poleg matere, a ko je zagledal Lucijo, se je naglo obrail ter stopil pred mater tako, da ta ai mogla videti Lncije. Nekaj miaat pozaeje je stala Lucija pred sodaikom, trepetaje je odgoyarjala na razaa vprasaaja. Baronica Wiater ia njea sin sta bila povabljena kot glavai priči. Viljem je odgovarjal malomarao aa sodnikova vprašanja, kakor da je vsa stvar premaleakostna, da bi 86 oa za ajo brigal. Baronica pa je žalostno pogledala Lncijo, k je 8'cdnja stopila pred sodaika. nLncija, Lncija, tega bi ne bila pričakovala od tebe", dejala je očitaje. Lucija je hotela aekaj odgovoriti, toda sodaik jo je prebitel. BG. spa baroa<ca, koliko časa je bila obtoženka v vasi Blužbi?" nSkoraj dve leti" nSte li kedaj opazih kako aepošteaost pri ajej?« nNe, aikdarl Zaupala gem ji lahko vse," bIq sfcsr; je bila delavna, pokoraa ?" nJaz sem bila zadovoljaa z ajo v vsakem ozira." BDobrol Eedaj ste zadajič rabili oai nakit?" nPrav aa predvečer, predao mi je bil vkradca. Moj sia ae je pred nekaj dnevi vrail od vojakov, obiskala sva sknpao aekatere aorodnike, ko sva se zvečer vrnila, sem odložila ziataiao aa pisaln > mizo, od tam je izgiail»." _Ali ste morda odložili tam tadi drnge dragoceBosti?" nDa, več prstaaov in jedao zspestrrcj." nIa te ste, kakor pravite, zopet aasli?" BDa, prav tam." BZaameaje, da je bil tat domač, tajec bi bil odnesel vse." Baronica je odatopila. Sodaik je stavil se aekaj maleakostaih vprašanj, na katere je Lncija komaj odgovarjala, aa kar so se podali porotaiki v sosedno sobo k posvetovaaja. Lucija je datila vedio bolj, da je zgabljena. Nemo je sedela na zatožai klopi, sklenjeae ruke so se ji mrzličao tresle in suho, pekoče oko je bilo vprto z izr&zom obapae prosaje aa razpelo, katero je med dvema avečama stalu aa pisalai mizi. Po8vetovaaje je trajalo le nekaj minut, aat^ so se porctaiki zopet vrnili v sodno dvorano. Sedaj, sedaj 86 ima odločiti! NavzoČi so vsUli, da stoje poslušajo razsodbo, tadi Lnc ja je vstala iz svojega aedeža. Uboga Lncija! Varalo jo je zadaje npaaje. Razsodba se je glasila: ^Spozaaaa kriva budodehtva tatvine ter obsojena aa šest mesccev težke ječe." Luciji se je zazdelo, kakor da jo je aeka aevidna ledeaa roka zgrabila za vrat, pred očmi se ji je stemailo ia nezavestna se je 7grudi'a na klop . . . Eo se je zopet zavcdla, je ležala v jetoiski bolaisaici. Poleg postelje je sta,I zdravnik ia aeka strežaica. nDaaes aaj ostaae tn, potem pa se labko premeati k drugim jetaicata," dejal je zdravaik odhajaje. Lncija se je tiho vdala v svojo osodo, vedela je, da ne pomaga aobeaa tožba, aobena prošija. Eo je aekoliko okrerala, premestili so jo k drngim jetaicam. Žak>8(na se je vračala baroaica Winter od obravaave. Sia jo je med potom tolažil ter ji prigovarjal, aaj se ae razbnrja toliko radi take maleakosti. nEaj maleakost?*1 zavrnila ga je mati, Bbi li bila tebi maleakost, če bi bil t takem položaja, če bi zgnbil čast in dobro ime?*1 ,Jaz — aeveda, to je kaj drugega, toda Luc:ja je priprosta slažkiaja, t«r nima aiti pojma o časti." To pa je bilo blagi baroaici preveč. BViljem!il dejala je razdražeao, Bto je podlo misljenje! Slnžkiaja ali ne složkiaja, ona je človek Lakor ti in jaz, ia jaz sem prepričana, da se tadi slnžkiaje dobro zavedajo avoje časti, ter znajo vc^asih bolje ložiti plemeaito od podlega, kot kak napibajen plemeaita^. Ako bi bilo le možao, da je kdo drugi tat, bi bila prepričaDa, da je Lrcija ae dolžas." Viljem je molčal, da ae bi matere se boljrazdražil. Eo sta dospela donov, se je zaprla baroaica v stojo sobo. Viljem pa je zasedel koaja, ter odjezdil na aprehod. BEdo bi si bil mislil, da je to dekle materi tako k arca prirastlo! Ia kaj je aeki, vraga, mene zmotilo, da je nisem pustil pri mira. Sedaj je prepozao, eb, pa šest mesecev tudi ni cela večaost." Take misli so se podile v dnši mladega baroaa, ko je pj beli cesti jezdil iz mesta. Toda gospa baronica ae ai dala tako hitro vtolažiti, aad vsem je godrnjala, nobena st^ar ji ai bila po godn, povaod ji je manjkala Lucija. Viljem ji je skušal spočetka ngovarjati, a ko je videl, da jo je 8 tem se bolj razdražil, je opnstil tadi to, ter aajraje odjezdil s tovariši aa lov. Med tem je zopet prisla v deželo cvetaa pomlad, bližal se je Viljenaov god. Baron'ca je določila, da se ta daa kolikor možao sloveino prazaaje, ker je aameraval Viljem kmaln odpotovati za dalj časa. Baroa je povabil več avojih ožjih prijateljev. Določtl je, d» prirede zjrffraj mal izlet na koajih v bližajo okulico, ter ae p>tem vraejo k obedn. Biroaica je ta daa izpolaila aiau že doigo gojeao željo ter mn podarila krasuega arabskega konja. Na doloieni daa ho se zbrali p jvabljeni prijatelji že zgodaj v jutro pred baroaovo hiso. Eo je ta sledBjič atopil pred nje, ao ga vai živaba) pozdrarili. Slnga J6 pripeljal aorega koaja,. katerega so vai obžndoFali. • Eo se je Vdjena za?ibtel v sadlo, odprlo se je v prvem aadatropju okao ia baroaica je se eukrat pozdravila uletnike. BPa, da *te mi točai k obeda !" BGotOTO mamica!*1 zaklical ja Viljem veaelo ia odjezdil a tjvar ši. Biron je igraje vodil novega konja, aedaj mu je potisuil oatroge v meao, da je čili arabsc rezgetaje planil kviska ter kot ptica zletel po cesti, potem pa ga je zopet bii&oma nstavil in obrail. BPazi Viljem! svarin ao ga tovariši, Bkoaj je mlad ia tebe aevajea, Iahko se ti kaj pripeti." BKaj se I" smejal se je Viljem veselo, ,jaz sem vsakemu koaju kos, se kaj drngega si dovolim. Ero!* Potisail je oatroge, da se je koaja kri pocedila po črnih bokih. Toda to je bilo iskremn arabcn prereč. Zarezgotal je, potem pa ae divje dvignil, kakor da bi botel otresti predrzaega jezdeca raz sebe. Viljem se je trdaeje oprijel nzde, koaj pa je zdirjal v divjih skokih po cesti. Prestrašeni tjvarisi so spodbodli konje ia zdirjali za ajim. (Eonec prihodiyi6.)