Poštnina plačana v gotovini! Izda|a Delavska univerza Domžal«, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - T«hnlčnl urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 18. januarja 1977 LETO XVI - št. 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE S proslave v Rudniku Pred dvaintridesetimi leti, 6. januarja 1945. leta, se je začel najbolj tragičen dan za vas RUDNIK pri Radomljah in za delovanje Komunistične partije in Osvobodilne fronte v tedanjem kamniškem okrožju. V tem času je divjala najhujša zadnja zimska ofenziva in zaradi tega so se sekretarji okrožnih forumov umikali skupaj z glavnino partizanske vojske. Takoj po najhujšem pritisku sovražnika je sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel - Tinko sklical vse funkcionarje v vas Rudnik pri Radomljah z namenom, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu na terenu, kjer je divjala ofenziva in kjer je bilo politično delo dokaj onemogočeno. Tako je do 6. januarja 1945 prispelo v bunkarje nekdanje okrožne tiskarne okoli 30 okrožnih političnih delavcev. Toda njihov prihod pa je nekdo izdal, kajti 6. januarja ob 4. uri popoldan so Nemci obkolili bunkarje. Iz obroča je ušlo le nekaj tovarišic in tovarišev, 13 so jih ujeli, vsi ostali pa so padli, ali pa si sami vzeli življenje, da ne bi padli živi v roke sovražniku. Vse ujete moške so naslednji dan postrelili v kamnolomu v Vrhovljah, ženske pa so odvedli v Lukovico in nato v zapore v Kamnik. V naslednjih dneh je padlo po odkritju v posameznih bunkarjih še več članov okrožnega in okrajnega komiteja Kamnika oziroma Domžal. Leto za letom prihajajo v ta kraj k spomeniku borci in aktivisti, svojci padlih in mladina, predstavniki obeh občin, da se poklonijo spominu tragično preminulih tovarišic in tovarišev. Namen teh snidenj ni samo v tem, da prihajajo do izraza iskrene zahvale padlim in da bi v besedah ponovno zaživele strahote vojne, da bi se sprehodili po krvavih poteh narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ampak tudi zaradi tega, da dopovedujemo vsem, ki so to pozabili, da je ostala naša skupna borba tisti mejnik, ki ima svoj veličasten in nepotvorjen zgodovinski pomen. Če si danes nekateri prizadevajo drugače prikazati našo s krvjo prepojeno vojno stvarnost, če hočejo zanikati in potvarjati našo spontanost in smelost, potem moramo še glasneje povedati vsem, da smo zmagali zaradi tega, ker smo znali pravilno dojeti veličino tovarištva in enakopravnosti med vsemi, ki so šli v neizprosen boj za nov čas, in da zaradi tega ni bilo in ni sile na svetu, ki bi nas odvrnila od naše začrtane poti. Žrtvam v Rudniku so se poklonili na spominski svečanosti mnogi prapori, borci, aktivisti, svojci, mladina in občani Narodnoosvobodilni boj in revolucija sta zrastli na ramenih najnaprednejših ljudi, bili sta povezovalki tistih mladih ljudi, ki so skupaj z očeti, ženami in starci, prežeti z idejami Komunistične partije in Osvobodilne fronte, začeli stopati v nov čas. In ko danes gradimo nov sistem splošne ljudske obrambe, ko zavestno ustanavljamo odbore, preko katerih bomo povezani vsi v enotnem obrambnem sistemu, potem nalagamo vsem mladim tudi del tiste velike vloge, ki so jo imeli v krvavi vojni, ki je utrnila toliko mladih življenj. Mlade generacije so sprejele tradicije NOB z veliko ljubeznijo in z resničnim občutkom odgovornosti za obrambo veličastnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialističnega samoupravljanja. To pa pomeni, da sprejemamo tudi boj za nove odnose v svetu, da smo odločeni vztrajati na tistih prizadevanjih, ki jih tako neizprosno postavljamo povsod, kjer se soočamo z razdvojenostjo današnjega sveta: le v svobodi in ob upoštevanju suverenosti med vsemi narodi sveta je mogoče gledati na čas, ki ne bo klil iz krvi, ampak nesebične pomoči. Zgodovina je del naše bogate preteklosti in pridobitve našega boja so tiste, ki nam bodo ostale svetal zgled, ki bo usmerjal delovnega človeka in vso mladino k lepšim in še bogatejšim ciljem nasproti. /Iz govorov Vere Grošelj in Dragice Kolenc v Rudniku/. NAŠE SKUPNE NALOGE Leto 1976 je za nami. V našem samoupravnem razvoju in v mednarodnem dogajanju je bilo toliko pestrosti, da je težko v nekaj stavkih povedati vse, kar bi bilo potrebno. Vendar smo že dalj časa navajeni, da se ne zaustavljamo ob prelomu leta, ampak želimo le poiskati tisto, kar bi bilo potrebno drugače urediti, ali kar moramo izboljšati. V svetu, v politiki smo zasledovali tiste cilje, ki so že dobili velike razsežnosti v gibanju neuvrščenih držav, v novem pogledu na ekonomski razvoj vseh narodov in držav in prizadevanj za mirno reševanje sporov, ki hromijo sožitje. Bili smo nosilci novih prizadevanj in v mednarodni areni nismo ostali osamljeni. Doma smo v preteklem letu naredili veliko, kar je dobilo novo praktično vrednost v socialističnem razvoju na vseh področjih. V gospodarstvu smo uspeli rešiti težka vprašanja likvidnosti, obrzdati inflacijo, pospešiti rast in povečati izvoz, zmanjšati razlike med posameznimi predeli domovine in se ne nazadnje spoprijeti tudi s produktivnostjo, čeprav ne še v takšni meri, kot bi bilo to potrebno. Začeli pa smo novo poglavje z zakonom o združenem delu, v katerem smo jasno opredelili združeno delo, kot edino možno dejstvo pri nadaljnjem razvoju, podruž-bljali smo vse tisto, kar smo dolžni kot samoupravljalci ohranjati in sprejemati nase, kar je stvar nas delovnih ljudi in občanov. Za naš občinski razvoj lahko rečemo, da smo storili veliko, da smo zbudili zavestne sile v toliki meri, da nismo obstali, ampak smo vsi skupaj stopili na pot sprejemanja srednjeročnih programov, iz katerih izhaja naša prisotnost pri povezovanju na mnogih področjih in iskanju tudi samega sebe v tem, da bomo povsod resnični samoupravljalci. V resoluciji smo zapisali visoke številke, zavezali smo se, da bomo zastavili vse sile na gospodarskem in družbenem področju, da jih bomo dosegli. To pa bo mogoče samo tedaj, če bomo znali uskladiti proizvodnjo in potrošnjo, če se bomo zavedali tega, da smo sami ustvarjalci materialnih dobrin v delovnih organizacijah, da jih sami delimo in da doma, v krajevnih skupnostih, kjer poteka življenje, lahko potrošimo le toliko, kolikor bomo sami zmožni dati od ustvarjenega dohodka. Če bomo uspeli povezati investicije, proizvodnjo, kadre in potrošnjo tako, kot smo zapisali, potem bomo lahko s prizadevnostjo vseh dosegli postavljene cilje in usklajevali potrebe z možnostmi, in odprli vrata napredka na vseh področjih dela in življenja. Urednik Ustanovljena Komunalna skupnost Koncem leta 1976 je bila ustanovljena SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST občine Domžale. S tem seje končalo večletno delo iniciativnega odbora, ki je pripravil vse potrebne samoupravne akte, jih dal v javno razpravo in hotel s tem doseči, da bi to izredno pomembno področje dobilo pravo mesto tako v krajevnih skupnostih, kot v temeljnih organizacijah združenega dela. Na ustanovni skupščini so člani iniciativnega odbora, ki mu je predsedoval ing. Stane Omahna, poudarili, da je sicer s tem zaključeno delo glede ustanovitve samoupravne skupnosti, da pa se pravo delo šele začenja, saj imamo na območju občine toliko odprtih komunalnih vprašanj, ki jih bomo morali reševati drugače in bolj organizirano, kot smo jih v preteklem obdobju. Res je, da smo veliko naredili, da smo bili priča mnogih razprav, ki so dobile konkretne oblike v najrazličnejših komunalnih objektih, vendar smo sedaj prišli v novo organiziranost, ki mora še bolj poseči v dogajanja na tem področju. Čeprav k ustanovljeni komunalni skupnosti še niso pristopili vsi od 25 krajevnih skupnosti 22 in od 95 delovnih organizacij 58 pa je razprava o samoupravnem spora- SKUPŠClNA, ki jo sestavljata ZBOR UPORABNIKOV in šteje 52 delegatskih mest in ZBOR IZVAJALCEV, ki ima 13 delegatskih mest. Na podlagi sprejetega ključa za delegiranje imajo krajevne skupnosti v zboru uporabnikov 32 delegatov in delovne organizacije 20 delegatov. Delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo komunalne delovne organizacije: IZVRŠNI odbor, posamezni odbori in organ družbene kontrole. V organe so bili izvoljeni: Jože POGAČNIK - predsednik skupščine Kostja MODEC podpredsednik skupščine Vinko STUPICA - predsednik zbora uporabnikov Franc GNIDOVEC - podpredsednik zbora uporabnikov Marko HRIBAR - predsednik zbora izvajalcev Tomo VAVTAR - podpredsednik zbora izvajalcev Jakob ZANOŠKAR - predsednik izvršnega odbora Albin PAVLIN podpredsednik izvršnega odbora Jože KNEP - član zbora uporabnikov Jože MERČUN - član zbora uporabnikov Franc JARC — član zbora uporabnikov 7m predsednika skupščine komunalne skupnosti je bil izvoljen Jože Pogačnik zumu in o statutu pokazala, da je zadnji čas, da je bila ta skupnost ustanovljena. Ustanovna skupščina je sprejela z dopolnitvami oba dokumenta, vendar ostaja dejstvo: skupnost niso samo člani-podpisniki, ampak tudi vsi tisti, ki potrebujejo komunalne usluge, kakor tudi tisti, kijih nudijo. Zaradi tega je velika naloga in odgovornost pred vsemi občani in od nas samih je odvisno, če bo komunalna problematika povsod in vedno rešena tako, kot si to želimo. Za opravljanje vseh nalog na komunalnem področju so bili izvoljeni tudi naslednji organi: Lado STARBEK član zbora uporabnikov Alojz RAVNIKAR - član zbora uporabnikov Jože CILENŠEK - član zbora izvajalcev Jože ZALOKAR - član zbora izvajalcev Bojan BURNIK - član zbora izvajalcev ODBOR ZA PRIDOBIVANJE, UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ sestavljajo: Franc HABJAN - predsednik in člani: Jože KNEP, Franc MUŠIČ, Alojz TOMAŽIN, Anton BLEJEC, Franc ZORMAN in Ludvik RODE. Pooblaščeni delegati na ustanovni skupščini Samoupravne komunalne interesne skupnosti, od katere pričakujemo, da bo močno posegla v razreševanje te povsod prisotne problematike ODBOR ZA VZDRŽEVANJE CEST, MESTNIH ULIC, ZELENIC, PARKIRIŠČ, OTROŠKIH IGRIŠČ IN JAVNE RAZSVETLJAVE sestavljajo: OMAHNA ing. Stane predsednik in člani: Slavko SICHERL, Franci BROJAN, Rado FERJAN, Stane STRAŽAR, Lado URBANIJA in Janez STENOVEC. ODBOR ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN JAVNO SNAGO sestavljajo: Albin PAVLIN, Marko HRIBAR, Janez ŠARC, Pavle GROS, Slavo-mir PAV LOVI Ć in Matevž ŠTEFE ter Franc JURCA. ODBOR DRUŽBENE KONTROLE sestavljajo: DEČKO ing. Anton — predsednik in člani: Anton MAV, Vinko KUŠA R, Metka ZUPANEK in Peter PRIMOŽIČ. Po izvolitvi organov je najprej spregovoril predsednik skupščine komunalne skupnosti Jože POGAČNIK, ki je med ostalim poudaril sprejete naloge, ki izvirajo iz samoupravnega sporazuma in statuta in tudi to, da bo sedaj reševala nova skupščina mnogotere probleme, ki so se obravnavali ločeno in v mnogih sredinah. Komunalna skupnost ni ustanovljena zaradi reševanja administrativnih del, ampak kot povezovalka vse komunalne problematike na vsem področju občine. Delo skupnosti je že začrtano v srednjeročnem družbenem planu, v mnogih odlokih in sprejetih sklepih, zaradi tega bo potrebno usklajevati dosedaj razdrobljeno dejavnost. Čeprav so opredeljeni viri financiranja, pa bo potrebno tudi v bodoče sklepati nove samoupravne sporazume in se na referendumih odločati o samopomoči pri graditvi komunalnih objektov. Začeto delo je potrebno po besedah tovariša POGAČNIKA nadaljevati v vseh sredinah. S takšno opredelitvijo, kot jo ima krajevna skupnost v ustavi, je dana osnova za razvoj komunalnega sistema, kije neločljivo povezan s kraji, v katerih živimo in mnogokrat tudi delamo. Razreševanje komunalnih problemov, je dejal Jakob ZANOŠKAR, je naša velika skupna naloga, je veliko področje investicij, ki smo jih že do sedaj reševali z najrazličnejšimi prijemi in oblikami financiranja Znatna sredstva, ki smo jih zbrali v posamez- nih krajih in na različne načine, so sicer pomagala reševati mnoge probleme, vendar ne vsega, kar bi bilo potrebno. V vseh sprejetih dokumentih so nakazani viri sredstev, vendar le-ti ne bodo zadoščali za pokritje vsega tistega primanjkljaja na komunalnem področju, ki je nastalo. Nikakor pa ne smemo zanikati velikega dela krajanov v krajevnih skupnostih, kije omogočilo vse to, kar smo zgradili z malo sredstev, pa veliko dobre volje in z zbranimi sredstvi. Veliko vodovodnega omrežja, trafo postaj, cest, mostov in drugih komunalnih zadev smo rešili, morda bi jih še več, če bi bili marsikje bolj povezani in usklajeni. V srednjeročnem planu smo napisali veliko stvari, med njimi mnogo naših želja, toda pri reševanju bomo morali biti zelo realni in resnično dajati prednost tistim objektom, ki jih najbolj potrebujemo. Le tako bo mogoče zasledovati razvoj vseh območij v naši občini in ob upoštevanju solidarnosti premagati tudi zahtevne investicije na tem področju. Naša prizadevanja bodo usmerjena na mnoga področja, vendar pa so pred nami takšni problemi, ki jih bomo morali reševati skupno. To je vprašanje zdrave pitne vode in zgraditev vodovodov v Pečah, na Limbarski gori, Dobenem in še v nekaterih krajih in zaselkih. Drugo vprašanje so ceste, pri katerih moramo najti skupna izhodišča za cesto Brdo—Zlato polje in seveda tudi sredstva za nadaljevanje asfaltiranja mnogih cest v občini. Mimo tega pa bomo morali uskladiti mnoge komunalne probleme na gosto naseljenem zapadnem območju naše občine, kjer so ti še mnogo večji, kot tam, kjer ni razvite industrije. Vodilo pri vsem našem delu pa bo morala postati stalna in čvrsta povezava med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, saj bomo vse probleme lahko reševali le pod skupnim pojmovanjem, to je združenim delom, ki postaja ne samo materialna baza za naše delo, ampak tudi oblikovalec zavestnih in finančno uresničljivih programov na vseh področjih, med katere pa spada brez dvoma rudi. komunalno. Delegati so ta izhodišča sprejeli kot vodilo za svoje bodoče delo. Iz zapisnika Novoletni koncert Že tradicionalni novoletni koncert je bil tudi letos v Kamniku, Mengšu in Domžalah. Tako smo lahko že petič slišali Simfonični orkester Domžale Kamnik in Mešani pevski zbor DKPD Svoboda Mengeš. Iz leta v leto lahko ugotavljamo, da ti koncerti privabljajo vedno večje število poslušalcev in da tudi kvalitetno stalno napredujejo. Izbor posameznih skladb je prilagojen prazničnemu razpoloženju, vendar pa toliko širok, da lahko ocenjujemo tudi visoko kvalitetno raven nastopajočih. V letošnjem koncertu so poslušalci v vseh krajih z velikim zadovoljstvom sprejeli soliste: Acija Bertonclja, Francko Berlic in Roka Lap. Predvsem Planinska roža je doživela navdušen sprejem, kar kaže, da poslušalci radi prisluhnejo sicer starim, pa vendar še prijetnim melodijam. Na splošno lahko rečemo, da so obiskovalci izrazili željo, da bi se z nastopajočimi večkrat srečali in da bi skušali njihove nastope organizirati tudi ob drugih priložnostih. Orkestru in pevcem se je v imenu Kulturne skupnosti zahvalil dr. Miro Stiplovšek, organizatorjem pa v imenu številnih poslušalcev predsednik skupščine občine Jernej Lenič. Prepričani smo, da bosta Simfonični orkester Domžale-Kamnik in Mešani pevski zbor iz Mengša še večkrat vzbudila našo pozornost in nas s svojimi nastopi prijetno presenetila. S. P. S proslave v Rudniku Pri spomeniku padlih v Rudniku pri Radomljah se je v sredo, 8. januarja zbralo na spominski svečanosti veliko nekdanjih borcev in aktivistov, svojcev padlih, predstavnikov družbenega in političnega življenja kamniške in domžalske občine in mladine. Prisotne je pozdravila sekretarka Občinskega odbora ZZB NOV Domžale Dragica Kolenc in v svojem pozdravnem nagovoru poudarila pomen takih srečanj, ki pomenijo obujanje tradicije NOB in revolucije. Slavnostni govor je imela predsednica občinske konference ZSMS Domžale Vera Grošelj. Potem, koje orisala tragične dogodke, 6. januarja lu45 in se spomnila velikih žrtev za našo današnjo stvarnost, se je dalj časa zadržala na potvarjanju našega narodnoosvobodilnega boja. ki ga hočejo nekateri razvrednostiti. Poudarila je, da sami dobro vemo, kakšna je bila naša revolucija in kakšen je bil naš boj in da nam sedaj drugi ne morejo in ne smejo očitati stvari, ki zgodovinsko niso točne in ki negativno prikazujejo našo odločitev v času krvave vojne. Poleg tega je med drugim poudarila, da se današnja mladina zaveda Borčevski prapori ob spomeniku med polaganjem vencev URNIK TRENINGOV DOMŽALE: Ekonomska šola: ponedeljek od 18,30 do 21. ure petek od 18. do 21. ure OŠ Josip Broz Tito: sreda od 18,30 do 20,45 JARŠE: torek in četrtek od 19. do 21. ure dvorana TVD Partizan Indu plati LUKOVICA: torek in petek od 16. do 18. ure - OŠ Janko Kersnik Brdo MENGEŠ: torek in sreda od 17,30 do 17,15 - dvorana TVD Partizan REKREATIVNI TRENING: torek od 16. do 18. ure. velike odgovornosti, ki jo prevzema nase in da bo nadaljevala svetle tradicije tistih, ki so morali žrtvovati svoja življenja za našo svobodo. V kulturnem programu je sodeloval mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje pod vodstvom prof. Tomaža Habeta, recitatorji in Moški pevski zbor Gasilskega društva Radomlje pod vodstvom Staneta Habeta. Nastopila pa je tudi Mengeška godba, ki je žalni svečanosti dala še poseben poudarek. ar ZAHVALA Gasilskim društvom Moravče, Krašce, Vrhpolje in Peče ter vsem sosedom se zahvaljujemo za požrtvovalno gašenje gospodarskega poslopja. Kokaljevi, Drtija 34 r OBVESTILO+ Tilka Fras, Mačkovci, n.h. Domžale obveščam občane, da nisem plačnica dolgov ^mojega moža Franceta Frasa. Usposabljanje vodstev ZSMS V mesecu decembru je predsedstvo občinske konference ZSMS Domžale skupaj s predsedstvi konferenc mladih delavcev in mladih i/ krajevnih skupnosti in komisijo za idejnopolitično delo organizirala dva seminarja za vodstvo osnovnih organizacij iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Oba seminarja sta bila v Kandršah. tu ni manjkalo vprašanj, ki so se v glavnem dotikala uveljavljanja delegatskih odnosov v naši druž.bi, vloge SIS in vloge mladinske organizacije v delegatskem sistemu. Naslednja tema je zajemala informiranje in vodenje sestankov, vodil pa jo je tov. Iranc Tekavcc. Ugotovili smo, da o informiranju govorimo na vseh ni- Ob 35 letnici obstoja JLA so borci, aktivisti in rezervni vojaški starešine pripovedovali mladini o svojih doživetjih in o razvoju naše armade ter splošnem ljudskem odporu Na sliki lahko vidimo mlade poslušalce med takšnim srečanjem v Dijaškem domu v Domžalah Prvega so se udeležili predsedniki oz. predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij. Udeležba je bila skoraj sto odstotna. Prvi del seminarja je bil namenjen predavanju o uveljavljanju zakona o združenem delu. O tem v zadnjem času najaktualnejšem problemu v naši družbi je spregovoril sekretar občinskega sveta ZSS tov. Marjan Bolhar. Izhajal je iz rezultatov analiz o samoupravnih odnosih v podjetjih v naši občini in zlasti poudaril potrebnost ocene: pogojev za konstituiranje TOZD, - delovanje TOZD oz. OZD, - ocena dohodkovnih odnosov, - ocena samoupravnih odnosov znotraj podjetja s poudarkom na oceni dela zborov delavcev, odločanje preko organov samoupravljanja, - delovanje delavske kontrole, - delovanje družbenopolitičnih organizacij v podjetju, - ocena celotnega sistema informiranja in drugo. V razpravi, ki je sledila, so mladi spregovorili o svojih problemih, tovariš sekretar pa jim je odgovarjal. Prva obravnavana tema je pokazala, da mladi poznajo samoupravne odnose, da pa se premalo zavedajo svoje vloge v uveljavljanju v podjetju. Samoupravljanje je odločanje, je povedal naslednji predavatelj dipl. pravnik Franc Anžin, ki je pred nami v kratkem orisal zgodovino samoupravljanja v naši državi, nato pa spregovoril še o konkretnem uveljavljanju le-tega v praksi. Tudi vojih, žal pa premalo govorimo o informiranju znotraj delovne organizacije, kjer se ponavadi začne in konča na oglasni deski. Mladi bi morali s celovitim sistemom informiranja v naši organizaciji dokazati, da se da kvalitetno in kvantitetno informirati vsakega člana naše družbe, katerega pravica in dolžnost je, da je pravilno in pravočasno informiran. Večkrat ugotavljamo, da so sestanki najpogostejša oblika aktivnosti naših organizacij. Prav zato je bilo vodenju in pripravi sestankov na seminarju posvečeno precej časa. Vodstvo seminarja upa. da so prav v tej temi mladi precej pridobili in da bodo odslej naši sestanki bolje pripravljeni, krajši in da bo takoj za njimi sledila konkretna akcija. Področje LO in DS, o katerem je na seminarju predaval Lado Goričan, je zelo obsežno, zato se je omejil na razlago novih zakonov s poudarkom na zastopanost in vlogo mladih v novih odborih za LO in DS, našo vlogo pri narodni zaščiti in na sodelovanje v akcijah, ki tečejo skozi celo leto (evidentiranje kandidatov za SRO, obujanje revolucionarnih tradicij, prostovoljci v enotah TO, pohodi, mladinski učni centri in drugo). \ Zadnja tema prvega dne je bila namenjena vlogi Jugoslavije v svetu, njenem mednarodnem položaju in zunanji politiki. O tem je spregovoril Drago Klis, ki je največ časa posvetil trenutnemu po- (Nadaljevanje na 4. strani) Komu revijo Naša obramba? Uspešno izvajanje naše koncepcije o splošni ljudski obrambi v primeru sovražne agresije je neposredno odvisno od pripravljenosti vsakega občana, da brani naš samoupravni socializem in seveda prav tako od njegove usposobljenosti za opravljanje ustreznih nalog v morebitni vojni. Zato Zakon o vojaški obveznosti določa tudi način usposabljanja občanov po odsluženju vojaškega roka. Za rezervne vojaške starešine je, predvideno, da se njihovo naknadno idejnopolitično in splošno vojaško usposabljanje poleg občasnih pozivov na vaje v vojaške enote, v katere so razporejeni, izvaja tudi prek organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin. Obiskovanje tega pouka je obvezno za vse rezervne vojaške starešine, razporejene in nerazporejene. pouka, kar 20 ur pa na individualno proučevanje gradiva, ki ga redno objavlja revija „NASA OBRAMBA". Tako doseženo znanje se kot je znano, vsako leto preverja na izpitih in se vsem tistim, ki izpit uspešno opravijo, prizna ustrezno število dni vojaških vaj. Leto 1976 bo prav gotovo pomemben mejnik v usposabljanju in urjenju enot teritorialne obrambe. Temeljna novost je v tem, da bo vsaka pokrajina v Sloveniji v bližnji prihodnosti imela svoj učni center, tak kot jih že imajo na Kočevskem in Gorenjskem. V teh učnih centrih se bodo usposabljale enote teritorialne obrambe. Na pet let bo namreč prišla na vrsto za sedem do deset-dnevno urjenje vsaka enota teritorialne obrambe, vmes pa bodo po potrebi za ustrezne enote OBRAMBA" v skladu z njihovim obveznim usposabljanjem ta revija nujno potreben učni pripomoček ter sklenili, da v bodoče iz občinskih proračunskih sredstev za ljudsko obrambo namenjenih vzgoji, ftnansirajo naročnino „NAŠE OBRAMBE" za: — vse rezervne vojaške starešine, — vse ostale pripadnike enot teritorialne obrambe, — vse odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS, - občinski štab civilne zaščite, - občinski center zvez in OJOA ter - upravne organe občinske skupščine. Iz tega izhaja, da bodo v bodoče vsi rezervni vojaški starešine in drugi pripadniki obrambnih struktur prejemali „NAŠO OBRAMBO" brezplačno, zato naj revijo nihče ne vrača, ampak jo v čimvečji meri koristi za individualno proučevanje za lastno usposabljanje s področja vseljudske obrambe. MB Spoznavanje sodobnega orožja je ena izmed stalnih nalog pripadnikov oboroženih enot Z namenom, da bi rezervni vojaški starešine za svoje idejnopolitično in splošno vojaško usposabljanje izgubili čim manj časa, je obseg predavanj, seminaijev in drugih oblik pouka omejen res na najmanjšo možno mero in je dana možnost, da rezervni vojaški starešine skoraj vse teoretsko gradivo, ki ga predpisuje program, proučujejo individualno in s tem prihranijo veliko časa. Od 36 ur letnega pouka odpade le 16 ur na predavanja in razne oblike praktičnega (Nadaljevanje s 3. strani) litičnemu položaju v svetu in politiki neuvrščenih. Dopoldne je bilo namenjeno konkretnemu dogovarjanju. Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali z akcijo ,,Izbiramo najboljšo OO ZSMS v TOZD oz. OZD" in ,,Najboljši mladi samoupravlja-lec", da bomo bolj redno pošiljali zapisnike, predsedstvo KMD redno obveščali o svojih akcijah ter si prizadevali za boljše idejnopolitično usposabljanje naših Članov ter skrbeli za boljšo povezanost med družbenopolitičnimi organizacijami v podjetjih. Mladi iz. delovnih organizacij bomo aktivno sodelovali pri formiranju krajevnih svetov, v ta namen bomo izdelali točne in podrobne programe našega dela ter poskrbeli za pravilno in točno informiranje našega članstva. še krajše mobilizacijske vaje in pregledi. Na ta način bo urjenje potekalo bolj organizirano in sodobneje zlasti zato, ker bo vso preostalo vojaško teorijo in teme idej n opoli t ič-nega izobraževanja objavljala revija „NAŠA OBRAMBA" v prispevkih posebej namenjenih za pripadnike teritorialne obrambe. S tem bo tovrstna tematika zanje nenehno navzoča, enkrat na leto pa bodo klicani tudi na preizkus znanja, medtem ko jim bo to priznano kot udeležba na vojaški vaji. Tak način pouka zahteva, da vsi rezervni vojaški starešine in drugi pripadniki enot teritorialne obrambe razpolagajo z revijo „NAŠA OBRAMBA", ki izhaja desetkrat letno. Revija je nepogrešljiva tudi za vse ostale strukture, katerih področje dela zajema obrambne priprave, zelo koristna in priljubljena pa je med ostalim prebivalstvom in zlasti med mladino. Izhajajoč iz tega, so pristojni občinski organi za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Domžale, razpravljali o vlogi obrambno vzgojnega tiska pri usposabljanju prebivalstva za obrambo. Ugotovili so, katerim kategorijam prebivalstva je „NAŠA DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE vpisuje do konca meseca januarja 1977 v naslednje izobraževalne oblike: — 8. razred večerne osnovne šole za odrasle, — začetni krojno—šiviljski tečaj, - nadaljevalni krojno šiviljski tečaj - tečaj gospodinjstva (kuharski tečaj). Prijavite se lahko vsak dan (razen sobote) od 7. do 14. ure na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6/1, telefon 72-082, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Delavska univerza Domžale KNJIGOVODSKI SERVIS Zadružni svet.ONPZ „ZORA" Domžale je sklenil, da zadruga organizira knjigovodski servis za knjigovodske in ostale storitve (kolektivne pogodbe, prijave, odjave, plačevanja) za obrtnike ne glede na to, če so člani zadruge ali ne. S to razširjeno dejavnostjo se bo uresničila želja številnih obrtnikov in občinske skupščine ter pomeni še en korak k uresničevanju srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja obrti v občini Domžale. V zadrugi zatrjujejo, da bodo cene uslug zmerne, usluge pa hitre. Zagotovljena je tudi poslovna tajnost. Informacije lahko dobite v zadrugi v Domžalah, Veljka Vlaho-viča 1 /E, ali po telefonu 72-355 in 72-630. SMUČARSKI TEČAJI Smučarsko društvo Domžale prireja tudi letos za svoje člane štiridnevni smučarski tečaj začetni in nadaljevalni v šolskih počitnicah za vse starostne kategorije, tudi za starše in sicer: 1) TEČAJ V KRANJSKI GORI Odhod z avtobusom vsak dan, začenši v soboto, 22. 1. 1977, ob 7. uri izpred Veleblagovnice preko Rodice in Preserij ter preko Vira in Radomelj, s postanki na avtobusnih postajah rednih prog. Povra-tek ob 16. uri, s prihodom v Domžale približno ob 17,30. CENA: - otroci do 10 let 420 din na osebo - tečajniki od 11 do 18 let 530 din na osebo - tečajniki nad 18 let 600 din na osebo. V ceno je vključeno: prevoz z avtobusom, dnevna karta na žičnici ter vaditelj. Cena tečaja brez dnevne karte pa je 200 din. V tem primeru bodo tečajniki sami kupili dnevne ali točkovne karte po potrebi, sporazumno z vrsto, v kateri bodo smučali. 2) TEČAJ V DOMŽALAH bo le v slučaju, če bo sneg in sicer na Pestovki in slalom progi od 22. do 25. 1. 1977. CENA: 40 din na osebo. Zbirališče bo vsak dan na Pestovki ob 8. uri, začenši s soboto, 22. 1. 1977. Prijave sprejema tov. MALI Maja, Domžale, Ljubljanska 80 (Kemična čistilnica) od 10. do 18. 1. 1977 in sicerdopoldne od 8. do 11. ure ter popoldne od 15. do 17. ure. Prijav v avtobusu ne bomo sprejemali, ker bodo tečajniki že doma razporejeni v vrste. VABIMO VAS NA SMUČIŠČA POD GESLOM: „VSI SLOVENCI SMUČAMO!" SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE V Dražgošah za Domžale tri prva mesta Zimsko športne mcmorialnc prireditve „Po stezah partizanske Jelovice" v spomin na legendarno dražgoško bitko, ki so tudi letos 9. in 10. januarja bile organizirane na območju Škofje Loke Krope in Dražgoš, so mimo. Značilnost teh prireditev je bila v veliki udeležbi prijavljenih'tekmovalcev in veliki borbenosti lc-tch, ki so v smučarskih tekaških disciplinah, smučarskih skokih, alpskih disciplinah, biatlonu v pohodih-tekih brez smuči z reševanjem raznih vojaških veščin in s streljanjem, merili svoje moči in telesne zmogljivosti. Sklepne slovesnosti sc je udeležilo okrog sto mladih tabornikov „Odreda skalnih taborov" iz Domžal pod vodstvom njihovega mentorja Janeza (erar-ja. Tekmovanj pa so sc udeležili učenci Osnovne šole „Slavka Šlandra" in rezervne vojaške starešine v skupni ekipi s člani ZSMS. Učenci z osnovne šole „Slundrovc brigade" so merili svoje moči in znanje v smučarskih tekih na 3 km dolgi progi za pionirje in na 2 km za deklice, v Lan-eovem. Med stotimi pionirji tekmovalci, v glavnem iz gorenjskih občin, so se naši najmlajši občani odlično odrezali, saj so dosegli naslednje razvrstitve: med pionirji je GREGORIC Peter zasedel prvo mesto, Slovnik Zvonko 7. in KRISTOVSKI MATJA2 8. mesto; med pionirkami je DROBNIC Nada dosegla četrto mesto, v ekipni konkurenci so GREGORIC PETER, DROBNIC NADA IN SLOVNIK ZVONKO - zasedli prvo mesto. Za prva mesta so pionirji domov prinesli prehodne pokale in pokale v trajno last. Ekipe rezervnih vojaških starešin skupaj z mladinci so startali v Kropi in krenili po zasneženih poteh k cilju v Dražgošah. Tega pohoda se je udeležilo 55 ekip iz vseh koncev Slovenije. Proga je bila dolga 12 km z višinsko razliko okrog 600 metrov, po globoki snežni odeji - brez smuči. Ekipe rezervnih vojaških starešin in mladinci so morali na svojem pohodu reševati mnoge posebne naloge in se boriti z naprej določenim časom. Ekipa iz Domžal, ki je že v 1975. letu na tem tekmovanju dosegla tretje mesto, v lanskem letu celo prvo, je že na začetku tekmovanja veljala za kandidata za eno najvišjih mest. Vsi člani ekipe ŽAGAR MARJAN-vodja, GER-MEK DOMINIK, POPOVIC MILE, KAVKA SREČKO, DROBNIC DUŠAN IN SLOVNIK ZVONKO, so se zavedali letošnje močne konkurence. Na tekmovanju so dali vse iz sebe, naloge prav dobro in odlično reševali, streljali z vojaško pištolo odlično, saj so rezervni starešine in mladinci skupaj imeli v poprečju „sedmico" na razdalji 15 metrov. Sam pohod tek, je bila najzahtevnejša preizkušnja. Morali so vložiti maksimum truda, z znojem prepojena oblačila pa sc niso posušila do doma. In končno so bili vloženi fizični napori in prikazano znanje ter veščine kronani z uspehom. Ekipa ZRVS in ZSMS Domžale je drugič zapored med 330 tekmovalci zasedla prvo mesto s 429 točkami pred ekipo iz Radovljice s 427 in ekipo iz Brežic s 371 točkami. Poleg naslova najboljše ekipe so si naši tekmovalci priborili nazaj dva prehodna pokala, dva pokala pa so prejeli v trajno last. Poleg tega so vsi člani prejeli medalje in lepe knjižne nagrade. Vsem nastopajočim tekmovalcem iskrene čestitke! MB VSEM ZAVAROVANCEM zavarovalnice "SAVA", ki s 1.1.1977 posluje pod imenom ZAVAROVALNA SKUPNOST "TRIGLAV" Sklicujemo zbore zavarovancev po posameznih krajevnih skupnostih, na katerih bo: — podana informacija o samoupravnem sporazumu nove zavarovalne skupnosti "TRIGLAV", - izvoljeni delegati za konferenco delegatov na območju občine v ustrezne rizične skupnosti. Zbori bodo v: Domžalah 24.1.1977 ob 18. uri 24.1.1977 ob 18. uri 24.1.1977 ob 18. uri 24.1.1977 ob 18. uri 25.1.1977 ob 18. uri 25.1.1977 ob 18. 25.1.1977 ob 18. 25.1.1977 ob 18. uri uri uri v sejni sobi SOb za KS Domžale. v sejni sobi KS za KS Mengeš, v Domu družbenih organizacij za KS Trzin. v Gasilskem domu za KS Ihan. v Gasilskem domu za KS Jarše—Rodica. v Gasilskem domu za KS Dob. v Osnovni šoli za KS Krtina, v Osnovni šoli za KS Drago-melj—Pšata. v Delavskem domu za KS Vir. v Kulturnem domu za KS Radomlje, Rova, Preserje in Homec. v Zadružnem domu za KS Lukovica, Prevoje, Rafolče in Zlato polje. v Partizanskem domu za KS Moravče, Vrhpolje, Peče in Velika vas — Dešen. v Kulturnem domu za KS Blagovica, Krašnja, Trojane in Češnjice Vse zavarovance pozivamo, da se udeležijo zborov zavarovancev po gornjem razporedu. Zavarovalna skupnost "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Mengšu Trzinu Ihanu Jaršah Dobu Krtini Dragomlju Viru 26.1.1977 ob 18. uri Radomljah 26.1.1977 ob 18. uri Lukovici 26.1.1977 ob 18. uri Moravčah 26.1.1977 ob 18. uri Blagovici 27.1.1977 ob 18. uri Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21-244/74, 39-468/74, 5-180/76 in 10-381/76) izdaja davčna uprava skupščine občine Domžale POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKA OBČANOV za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1977. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1976: 1. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976; 2. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja-po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976; 3. zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1976. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb ter dohodki od pod-najemnin; 4. zavezanci davka od premoženja na posest gozdnega zemljišča za leto 1976. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26/73 in 24/75) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letul976 presega 20.000 din oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 letno na družinskega člana; 5. zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1976. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1976 presega 70.000 din; 6. zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1976, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1976 presegali 84.504, din in.pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 12.675,60 din. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine, v kateri je poslovni prostor; drugi zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno bivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, v kateri ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 3. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, v kateri nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 4. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče; - zavezanci iz 5. in 6. točke pri davčni upravi občine, v kateri so imeli v letu 1976 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1977 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1977; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1977. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine, v kateri je poslovni prostor; drugi zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, v kateri ga imajo družinski člani, pa pri davčni upravi, v kateri imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski (Nadaljevanje na 6. strani) Štipendije V zadnjem obdobju starega leta se je na več nivojih razpravljalo o problemu štipendiranja v Socialistični republiki Sloveniji, kajti ugotovljeno je bilo, da sredstva še zdaleč ne zadoščajo za izplačilo vseh štipendij v letu 1976, da pa bodo težave z izplačevanjem štipendij tudi v letu 1977. Sekretariat predsedstva Republiške konference ZSMS je na svoji seji obravnaval tudi problematiko štipendiranja. Ugotovljeno je bilo, da se pri uveljavljanju družbenega dogovora o štipendiranju učencev in študentov kopiči vrsta težav objektivne in subjektivne narave, ki hromijo dosledno izvajanje družbeno dogovorjene politike izenačevanja materialnih možnosti za izobraževanje in dolgoročne kadrovske politike v okviru razvojnih načrtov združenega dela. Takšen položaj na področju štipendiranja je pogojen z neodgovornim obnašanjem do uresničevanja družbenega dogovora o štipendijski politiki ter vrstami pobud, dejanskih ukrepov in zahtev po spremembi sistema štipendiranja, ki mnogokrat niso dovolj domišljene in vnašajo upravičeno nezadovoljstvo med mlade, ki štipendije prejemajo, kakor tudi med OZD, ki sredstva za štipendije izdvajajo iz svojega dohodka Za to je potrebno sistem štipendiranja prilagajati novim družbenoekonomskim odnosom in ga spreminjati tam, kjer je skozi uveljavljanje v praksi dejansko pokazal svoje slabosti. Na podlagi teh ugotovitev, pobud in stališč OK ZSMS ter social- noekonomske komisije OK ZSMS so bila sprejeta stališča, o katerih je na zadnji seji razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference ZSMS Domžale. Ugotovili smo, da naši delegati v komisiji podpisnic družbenega dogovora o štipendiranju učencev in študentov niso aktivni, da jih bo potrebno kooptirati, obenem pa smo tudi ugotovili, da ugotovitve, ki so bile podane za celotno SR Slovenijo, v celoti zadevajo tudi našo občino. V zvezi s sprejetimi sklepi je predsedstvo sprejelo naslednji program, ki ga bo izvajalo skupaj s konferenco mladih v izobraževanju, še posebej pa z izvršnim odborom skupne komisije. 1. Skupna seja predsedstva OK ZSMS z izvršnim odborom skupne komisije. 2. 00 ZSMS pregledajo sezname vseh štipendistov in preverijo njihovo upravičenost do štipendij v zvezi s sprejetimi sklepi 6. seje. 3. Klub študentov začne z ustanavljanjem aktiva štipendistov. 4. Izdela se analiza dela delegatov ZSMS. V izvršni odbor skupne komisije se kooptira nove člane. 5. Na tem področju naj začne delati tudi kadrovska komisija. 6. V mesecu januarju bo še ena seja predsedstva OK ZSMS, na kateri bomo tudi razpravljali o štipendiranju. 7. O tej problematiki mora razpravljati tudi občinska konferenca mladih v izobraževanju. 8. Problematika štipendiranja naj se obravnava tudi na seminarju za vodstva 00 ZSMS iz osnovnih, srednjih šol, Dijaškega doma in Kluba študentov. G. V. OB NOVEM LETU V.. Dedek Mraz sicer ni bil preveč bogat, vendar je skušal povsod razveseliti naše najmlajše Dedek Mraz je ob Novem letu obdaril tudi otroke delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Akcijo je prevzela osnovna organizacija sindikata, kije skušala tako tudi tem otrokom s skromnim darilom popestriti novoletne praznike. Sredstva za to slovesnost je prispeval Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih. Ta akcija pa nikakor ni osamljena, saj si osnovna organizacija prizadeva, da bi povezala vse delavce in da bi organizirano reševali vse probleme, ki se pojavljajo na tem področju gospodarske dejavnosti v naši občini. Sklad in sindikat pa podpirata tudi šolanje delavcev v posameznih šolah za odrasle in skupaj z Delavsko univerzo organizirata tudi posamezne tečaje, med katerimi so pomembni tečaji iz varstva pri delu. Na letni konferenci pa bodo spregovorili o določilih kolektivne LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Operater na rekorderju 2. Delavka v obratu družbene prehrane s krajšim delovnim časom, to je 4 ure na dan Za razpisani delovni mesti morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ekonomske srednje šole ali upravno administrativne šole ali druge poklicne šole ter uspešno opravljen tečaj za operaterja MDS ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. Delavka mora biti sposobna, da opravlja delo v obratu družbene prehrane. Kandidati naj vložijo prijave z navedbo svojih podatkov v 15 dneh od dneva objave na odbor za medsebojna razmerja pri LB podružnici Domžale. pogodbe, o delu posameznih odborov in sekcij, s katerimi želijo poživiti zanimanje za delo v prostem času in o nadaljnjem izobraževanju preko tečaja in posameznih šol. Sindikat se zaveda, da bo tudi na tem področju v naši občini potrebno v bodoče bolj povezano delati in smotrno pomagati /. zbranimi sredstvi povsod tam, kjer živijo in delajo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. ^ y NOVICA IZ FOTO-KINO KLUBA „MAVRICA" Na občnem zboru Foto-kino kluba „Mavrica", ki je bil 18. 12. 1976 v Kulturnem domu v Radomljah, je v navzočnosti številnih članov in gostov predsednik Sveta za film pri Foto-kino zvezi Slovenije tov. Tine Arko podelil priznanja za uspele filme dveh članov „Mavri-cc" na letošnjem republiškem in zveznem festivalu amaterskega filma. Na republiškem festivalu, ki je bil 3. in 4. decembra v Idriji, je Igor Lipovšek za film „Nekaj je v zraku" prejel srebrno kolajno. Matija Kosmač pa je za dokumentarni film „0d zrna do kruha" prejel bronasto in za režijo istega filma še posebej /Jato kolajno. Za iste filme sta avtorja prejela priznanja tudi na zveznem festivalu v Samoboru. L. K. DEDEK MRAZ V ZLATEM POLJU Po dolgih letih je prišel v ZLATO POLJE zopet dedek Mraz. Ko smo prejeli dva dni preje obvestilo, da naj pripeljemo svoje otroke v šolo, kjer jih bo obdaril dedek Mraz, je bilo to presenečenje tako za otroke, kot nas starše. Težko jc bilo pričakovanje dneva in ure, da bodo otroci prvič videli dedka Mraza in otroke i/, domžalskega vrtca, ki so prikazali igrico Rdeča kapica in zapeli več lepih pesmic. Res je lepo, da se še kdo spomni kmečkih otrok, da se vsaj enkrat na leto razveselijo s svojimi sovrstniki. Tega srečanja ne bodo kmalu pozabili. Njihova želja je, da bi dedek Mraz ne pozabil na njih tudi drugo leto in da bi se večkrat srečali tudi ob drugih prilikah. Iskreno zahvalo vzgojiteljicam i/ Domžal, ki so tako lepo naučile otroke igrice in pesmic ter seveda predsedniku Krajevne skupnosti Zlato polje, ki je pripomogel, daje organizacija tako lepo stekla. Žena iz okolice Zlatega polja (Nadaljevanje s 5. strani) člani, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri vratarju SOb Domžale, zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov pa tudi pri Založbi mladinske knjige v Domžalah. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjen davek povečan za 10 odstotkov oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev. DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Turistično društvo Domžale NUDI V NAJEM ostinske poslovne prostore poleg bencinske črpalke ob glavni cesti Ljub-ana— Cejje (poleg Avtoservisa Domžale), ki obsegajo pivnico s šankom, čajno kuhinjo, posebno sobo, moški in ženski VVC, klet in pokrito ploščad v izmeri 4 x 12 m pred objektom. Skupna i/.mera vseh notranjih prostorov je 60 kv. m (brez kleti). Prostori so na prometnem kraju in zato za gostinsko dejavnost zelo ugodni. Prednost pri najemu imajo družbene organizacije združenega dela oz. tudi fizične osebe kot najboljši ponudnik. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 10. februarja 1977 na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE. In memoriam Nace Vodnik Nedelja, 26. decembra, je bil izredno lep sončen dan. Na domžalskih Žalah se je zbralo toliko ljudi iz bližnje in daljne okolice kakor le malokdaj doslej. Na zadnji poti smo pospremili tovariša Načeta Vodnika. Poleg neštetih prijateljev in znancev pokojnega Načeta so bili navzoči predstavniki in delegacije društev, družbenih in političnih organizacij iz Domžal, Radomelj, Mengša, Kamnika, Ljubljane, številne organizacije vseh gasilskih društev v občini s svojimi prapori, borci NOB in upokojenci s prapori iz Domžal, Radomelj, Kamnika in Mengša, domžalska godba, pevska zbora Gasilskega društva iz Radomelj in upokojencev iz Domžal in še bi lahko naštevali kdo vse so počastili in pospremili svojega prijatelja in tovariša na njegovi zadnji poti. Vrsta govornikov se je v svojem imenu in v imenu društev in družbenopolitičnih organizacij poslovila od pokojnika, ki nas je vse tako nepričakovano zapustil sredi dela in načrtov. Rojen je bil v delavski družini in je že v rani mladosti spoznal, kako težko je bilo življenje malega človeka v nekdanji Jugoslaviji. Kot dijak in kasneje kot mlad učitelj je doživel nešteto krivic, kajti kot član naprednih organizacij ni dobil zaposlitve v bližini Ljubljane, pač pa v Makolah na Štajerskem. Kasneje je prišel v Vodice, kjer je učiteljeval pred vojno. Tam se je zelo aktivno udejstvoval pri Sokolu, v Gasilskem društvu in uvajal napredno sadjarstvo. Bil je pravi ljudski učitelj. Ko je prišla okupacija, je bil med prvimi žrtvami gestapa najprej zaprt v Šentvidu, potem pa z družino pregnan v Srbijo, nazadnje pa še v italijansko internacijo. S svojo družino je moral prehoditi kalvarijo zavednega slovenskega izobraženca. Prav zato je vedno tako visoko cenil svobodo in se dobesedno ves raz- dajal na vseh področjih. Povsod, kjer je sodeloval, se je njegovo delo odlikovalo po nesebičnosti in plemenitosti. Vedno je bil iskren, za napredek in pravičnost vnet sodelavec. Po osvoboditvi je bila njegova prva skrb izgradnja porušene šole v Vodicah. Po nekaj letih je bil premeščen za upravnika gimnazije v Stični, kar pa je odklonil in je šel raje učitcljcvat na Rova. Tu je bil spet pobudnik Gasilskega društva in Prosvetnega društva. Neumorno je režiral in igral v ljudskih igrah. Nazadnje pa jc bil ustanovitelj in prvi ravnatelj Posebne osnovne šole na Homcu. Velik humanist in prosvetni delavec Nace je imel vsa povojna leta tudi v številnih drugih organizacijah in društvih pomembne funkcije, ki jih je opravljal z vso njemu lastno odgovornostjo in požrtvovalnostjo. Pestro in bogato je bilo njegovo vsestransko sodelovanje. Njegove prispevke smo dolga leta brali v Občinskem poročevalcu, Kamniškem občanu, Gorenjskem glasu, Gasilskem vestnikti, Upokojenski Vzajemnosti in v dnevnem časopisju. Sedaj pa je njegovo neutrudno pero obstalo za vedno. Zadnja leta, koje bil upokojen, je vneto sodeloval v odboru Društva upokojencev. Med upokojenci je bil posebno priljubljen, ker je znal na številnih izletih od jutra do večera s šalami in pesmijo razveseljevati celo takšne, ki se niso smejali vsaki domislici. Nace pa je znal vse in vsakogar spraviti v dobro voljo. Kolikokrat je pripovedoval lastne dogodivščine, vedeli smo, da se mu je v življenju zgodilo dosti krivic, toda on jc krivice sproti pozabljal in odpuščal, kajti po materi je imel nadvse dobro srce, po očetu pa izredno ljubezen do slovenske pesmi in ponos, daje Slovenec. Tovariš Nace Vodnik je za svojo vsestransko plodno in požrtvovalno dejavnost prejel številna odlikovanja tako zvezna, republiška, kot občinska. Najbolj pa jc bil vedno vesel priznanj in hvaležnega spoštovanja številnih generacij svojih nekdanjih učencev, ki jim je vedno nudil zlate nauke na poti v življenje in jim razdajal svoje bogato srce. Njegovega življenja in dela ni mogoče opisati v okviru kratkih poslovilnih besed, o njem bi bilo mogoče napisali knjigo. Tak jc bil in nam bo ostal v spominu vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, naš prosvetni, gasilski in družbenopolitični delavec in organizator, prijatelj in tovariš Nace Vodnik. Na vseh področjih ga bomo zelo pogrešali. Naj mu bo lahka domača gruda! 1. R. Dopisniku Nacetu v slovo ZAHVALA Po zaključku redakcije za zadnjo številko našega glasila se je v uredništvu oglasil naš stalni dopisnik, pokojni NACE VODNIK. Takrat sva se ob njegovem sestavku, ki ga objavljamo danes, pogovarjala o mnogih stvareh in tudi o tem, kaj bi bilo potrebno pisati v našem glasilu, da bi še bolj postalo odraz dela in življenja v krajevnih skupnostih in delovnih organizacij. Takrat nisem vedel, da je to najin zadnji razgovor in da ne bova mogla iz njegove bogate kronike objaviti vrsto sestavkov, ki jih je napisal z namenom, da jih preko glasila posredujemo našim bralcem. Ko se danes spominjam mnogih razgovorov z njim, spoznavam, koliko dobre volje je bilo v tem nasmejanem obrazu, ki je znal tudi mnoge probleme povedati tako, da so izgubili vso ostrino. Pa ne samo to — NACE je bil resnično ljudski tribun, ki ni odklonil pomoči nikomur, saj ga zasledimo povsod in ZAHVALA Ob nenadni hudi izgubi našega ata FRANCA ZARNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli ustno in pismeno soža-lje, mu poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoča hčerka Malči in sin Franci z družinama vedno je skušal biti sredi dogajanj, sredi življenja. Lahko bi rekel, da je kot ura nihal med delom organizacij in društev in zaključeval svoje pisanje ob zadnjih slovesih neštetih naših občanov širom občine. Kaj vse mu je ležalo na duši, je hotel povedati v sestavku, ki mi ga je pustil in za katerega je sam hotel, da ga objavim pod njegovim psevdonimom „ANTONISOV", pod katerim je v mnogih glasilih objavljal svoje sestavke. To poslednjo njegovo željo izpolnjujem, vendar z bolečo zavestjo, da ne bova več govorila in snovala zamisli o vsebini našega glasila. Prepričan sem, da skupaj z občani in bralci lahko rečem: „Dragi Nace, iskrena Ti zahvala za mnoge Tvoje besede in misli, ki si jih kot stalni dopisnik pisal toliko let. Spomin na Tebe bo ostal za vedno zapisan v kroniki našega glasila!" Urednik ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in dragega atija PETRA ZUPANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in mu poklonili cvetje ter ga spremljali na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč. Žalujoča žena s hčerkama Od trenutka, ko se je poslovil od nas NACE VODNIK smo prejeli toliko izrazov resničnega sočustvovanja in prijateljstva, da se vsem ne moremo zahvaliti osebno. Naša zahvala velja vsem, ki so nam stali ob strani in nam nudili vso pomoč, ki so našemu možu, očku, dedku, tastu, bratu in stricu izkazali poslednje spoštovanje, ga zasuli s cvetjem in pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Občinski gasilski zvezi, Kulturni skupnosti Domžale, gasilcem vseh gasilnih društev, častni straži Društva gasilcev Rova in Občinske gasilske zveze, Krajevni skupnosti Radomlje, vsem praporščakom gasilskih društev, Zveze borcev, društev upokojencev iz Domžal, Kamnika in Mengša, Domžalski godbi, pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale in pevskemu zboru Gasilskega društva Radomlje, vsem govornikom za iskrene poslovilne besede ter dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravniško nego in skrb. Vsem iskrena hvala žena Tončka, sin Marjan z ženo Majdo, hčerki Milica in Marija z možem Jankom, vnuki Robi, Ta-tjanca in Saška, brata Janez in Jože z družinama. Radomlje, Domžale, Kranj, Sne-berje, 30. decembra 1976. ZAHVALA Ob nenadni in nepričakovani izgubi dobrega in skrbnega moža in očeta JOŽETA VRBCA iz Trzina se najlepše zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, vsem, ki so darovali cvetje in izrekli sožalje. Najlepše se zahvaljujemo kolektivu in sindikatu tovarne Toko, trzinskim gasilcem in pevcem, vsem ostalim in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Družina Vrbec RAZPIS Odbor /.a medsebojna razmerja v združenem delu Biotehniške fakultete v TOZD Živinorejski oddelek objavlja naslednji prosti delovni mesti: SNAŽILKE Delo je za določen čas - 8 mesecev. OSKRBOVALCA KONJ Delo je za nedoločen čas s 4-urnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Zaželena je spretnost in volja do dela z živalmi. Prijave sprejema tajništvo VTOZD Živinorejski oddelek, Groblje 3, 61230 Domžale, 15 dni po objavi.