Teniški dragulji doma številka 34 četrtek, 7. septembra 1995 130 tolarjev Ko bi bili vsi dnevi takšni! Na velenjski policijski postaji so nam povedali, daje prvi šolski dan, 4. septembra, v Velenju minil dokaj varno. Ni se pripetila nobena prometna nezgoda v kateri bi bil udeležen otrok ali mladoletnik. Zabeležili pa so pet prometnih nezgod, ki so se končale z materialno škodo. V poostrenem nadzoru prometa v bližini šol in vrtcev je prvi dan sodelovalo 11 policistov, toliko jih tudi v teh dneh, kako hitri so vozniki pa so z radarjem spremljali pred osnovno šolo Miha Pinterja -Tolede v Velenju. Ustavili in kontrolirali so 62 voznikov in 13 kolesarjev. 21 udeležencev v prometu so opozorili, med njimi 15 otrok, 26 voznikov so mandatno kaznovali, 9 pa predlagali v obravnavo pri sodniku za prekrške. ■ mkp . ISSN 0350-556t ževen in hladen, a vseeno vroč 0 prvem šolskem dnevu govorimo, seveda. Počitnikarji so si v pone- nove učiteljice, stari sošolci in že znane obveznosti jih bodo sedaj deljek spet oprtali bolj ali manj težke torbice in se podali po znani spremljale vse do prihodnjih dolgih poletnih počitnic, poti novim znanjem naproti. Res, da jim vreme ni bilo naklonjeno, a . . . je bilo vsega novega dovolj, da so pozabili tudi na to. Novi obrazi, 0 vos O občinskem prazniku ŠOŠTANJ - Drevi (četrtek, 7. septembra, ob 20. uri) bodo svetniki Občinskega sveta Šoštanja določili datum praznika občine Šoštanj. Odločali bodo o predlogu, da bi občina Šoštanj svoj prvi praznik slavila 30. septembra in ga na ta dan praznovala tudi vsako leto v prihodnje. Novo ustanovljena občina Šoštanj še nima svojega praznika Pobudo o datumu je na prejšnji seji Sveta občine Šoštanj podala SDSS: praznik naj bi bil 30. septembra. To je na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski z listino (prva ohranjena listina z obsegom trških pravic Šoštanju) podelil kraju trške pravice. Prvi znani zapis o trškem sodniku pa sega že v leto 1348, kar kaže na to, daje imel Šoštanj trške pravice že pred letom 1436. Če bodo svetniki občine Šoštanj predlog danes potrdili, potem bo v Šoštanju že 30. septembra letos veliko slavje, na katerem bodo počastili prvi praznik v novo ustanovljeni občini Šoštanj. ■ mkp Letošnja razstava cvetja v prelepem parku ob Savinji v Moziiju je privabila nekaj deset tisoč ljubiteljev cvetja in lepe narave. Uživa- li so lahko ob prelepih gredicah, ves sijaj pa je s svojimi mojstrovinami več kot obogatilo preko sto razstavljalcev iz devetih evropskih držav in Izraela. Bil je to pravi praznik Savinjskega gaja, ki je kronal izjemne napore njegovih upravljalcev. Nestalno vreme ni preveč vplivalo na množice, ki so se od petka do prvih dni tega tedna zgrnile na ta čudovit prostor ob Savinji. Upajmo, daje ta blesteča prireditev vendarle prispevala k razjasnitvi temnih oblakov nad usodo gaja in bomo lahko njegove prelestne lepote uživali tudi v prihodnje. ■ (foto: vos) V drugI polovici tedna bo nestalno vreme, največ dežja bo v petek in soboto. Takole nasmejane In navdušene so bile ob prihodu v domovino. Od leve proti desni: Tina Hergold, Tina Pisnik in Katarina Srebotnlk. Najdragocenejše potnice letala, ki je v torek nekaj pred 13.uro priletelo iz Frankfurta in pristalo na ljubljanskem letališču, so bile Katarina Srebotnik, Tina Pisnik in Tina Hergold skupaj s treneijem Sinišo Večičem. Vrnile so se domov iz japonskega mesta Jamanakako okrog vratu pa so imele obešene sijoče zlate medalje svetovnih ekipnih prvakinj za deklice do 14 let. Na brniškem letališču so naše teniške bisere pričakali njihovi svojci, predstavniki Teniške zveze Slovenije in klubov, občin iz katerih so dekleta ter številni ljubitelji teniškega športa s šopki cvetja, prisrčnimi stiski rok, objemi in poljubi. Takšen sprejem so si dekleta zaslužila, saj so s finalno zmago z 2.1 proti Madžarkam postale številka ena tudi na svetu, že prej so namreč osvojile vse evropske naslove. ■ (S.Vovk) 9770350556014 _____ DOGODKI 7. septembra novice Jutri otvoritev 28. mednarodnega obrtnega sejma Celje - Na celjskem sejmu je že vse pripravljeno na jutrišnjo otvoritev že 28. mednarodnega obrtnega sejma Ta bo letos gostil veliko več obrtnikov kot prejšnja leta, zato se bo spet približal svojemu prvotnemu poslanstvu. Na sejmu, ki se bo odvijal do 17. septembra, se bo na 55.000 kvadratnih metrov skupnih razstavnih površin, od tega kar 33.000 m2 pokritih površin, predstavilo 1753 razstavljal-cev iz Slovenije in 23 tujih držav. Organizatorji letos pričakujejo 240 tisoč obiskovalcev, ki bodo imeli kaj videti in tudi kupiti. V času sejma bodo tudi številne spremljajoče prireditve, med dragim bodo v ti. Hiši starih obrti prikazovali izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, pripravili bodo športna srečanja in strokovne posvete. Sejem bo jutri ob 10.h otvoril dr. Janez Drnovšek. ■ bš Na sejmu v Gornji Radgoni podelili tudi priznanja Med 21 dobitniki Ivan Rakun* Na letošnjem kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni so minulo sredo med drugim najprizadevnejšim slovenskim zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam podelili priznanja. Med 21 prejemniki je bil tudi Ivan Rakun iz Šmartnega ob Paki. Priznanje je prejel za 38-letno delo v tej gospodarski panogi in za delo v organih Kmetijske zadruge Šaleška dolina. um Srečanje zgornjesavinjskih borcev Logarska dolina - Nekaj let je že minilo od dne, ko je skupščina nekdanje občine Mozirje "ukinila" 12.september, kot vsakoletni občinski praznik. Na ta dan leta 1944 je namreč padla zadnja okupatorska postojanka v Moziiju. Zgornjesavinjski borci se tera zgodovinskim dogodkom ne nameravajo odreči, zato se bodo v sobotro, 9.septembra, zbrali na skupnem srečanju v Logarski dolini. Slavnostni del pri "Žoharju" b&do pričeli ob 10.30, pred prijateljskim srečanjem pa bodo gostitelji izvedli kulturni spored. MjP Svet občine^Šmartno ob Paki "Zadnji čas je, da nekaj naredimo!" A/a ca// nraW r%m rini 1 QQf\ turli cnrpipli _______. . .. . ... * . Na seji, pred tednom dni, so člani Sveta občine Šmartno ob Paki obravnavali In tudi sprejeli proračun občine za letos. Med drugim pa so spregovorili še o uresničevanju prihodkov In odhodkov ločenega računa proračuna mestne občine Velenje v letošnjih prvih šestih mesecih, imenovali člane vaških odborov, na dnevnem redu pa so imeli še nekaj zadev. "Leto se je nagnilo v zadnjo četrtino in proračun moramo sprejeti ne glede na to, kakšen je. Zadnji rok je, da pristopimo k uresničevanju zadanih nalog, sicer nas bosta prehitela čas in škoda, ki na nekaterih pomembnejših življenjskih področjih že kaže svoje zobe." Tako so v uvodni razpravi glede letošnjega občinskega proračuna menili šmarški svetniki. Čeprav še ni povsem takšen, kot bi si ga želeli, so glasovali za sprejem nekaj manj kot 114 milijonov tolarjev "težkega" proračuna in se tako morebiti izognili posledicam, ki bi jih zavlačevanje povzročilo. Skoraj povsem zastalo je namreč delo na področju komunalne nadgradnje, zadeve tečejo kolikor toliko le pri dveh največjih proračunskih porabnikih - šolstvu in otroškem varstvu. Med drugim so se tudi dogovorili, da bodo osnutek proračuna za prihodnje leto obravnavali do konca tega leta in ga najkasneje januarja 1996 tudi sprejeli. Kaj se je v resnici dogajalo v minulih šestih mesecih? Vprašanje, ki je pri iskanju odgovora vneslo med šmarške svetnike precej nejevolje. Nekatere postavke pri uresničevanju ločenega računa proračune mestne občine Velenje za obdobje od 1 .januarja do 30. junija letos so jih namreč preveč zbodle v oči: dohodnina, ki odstopa od dogovorjenega ključa razdelitve, kupnina od prodanih stanovanj, ponekod večja poraba od celoletne načrtovane, postavka nerazporejena sredstva in podobno. Kdo bdi nad prihodki, kdo izvaja kontrolo, so se spraševali in pri tem namigovali o verodostojnosti prejetih podatkov. Dopuščajo sicer možnost, da je do napak prišlo zaradi drugačnega ubiranja poti, vendar bodo kljub temu od strokovnih služb v Velenju, ki so pripravile polletno poročilo, zahtevali pri najbolj spornih pojasnila. Nelogičnim potezam, med seboj sprtim nekaterim trditvam hočejo priti do dna. Razprava o najemnini za grobove je opozorila na to, da bo potrebno o pokopališčih spregovoriti na eni od naslednjih sej, prav tako tudi o aktivnosti glede delitvene bilance. Na zadnji seji so se dogovorili, da bodo spremljali dogajanja in na vseh področjih sodelovali zavzeto in odgovorno. V ta namen so imenovali člane komisij po področjih. Prav tako so potrdili sestavo 7-članskih vaških odborov (po 5 članov imata le vaška odbora Rekli so: Bojan Kladnlk, predsednik Sveta občine Šmartno ob Paki ob obravnavi uresničevanja ločenega računa proračuna mestne občine Velenje v letošnjih prvih šestih mesecih: "Doslej smo razpolagali s podatkom, daje ključ za delitev 6 odstotkov za občino Šmartno ob Paki. Če pa pogledamo samo dohodnino, ki je poglaviten vir dohodka občine Šmartno ob Paki (od 27,5 milijona predstavlja 25 milijonov tolarjev), znaša ta odstotek 5,1, kar ni v skladu z usmeritvami. "Štrlijo" tudi postavke, ki po uresničevanju v prvih šestih letošnjih mesecih presegajo vrednost celoletnega proračuna. Prav problematično je sprejemati proračun, čez pet minut pa govoriti o rebalansu. Potem so nekatera sredstva nerazmejena. Od posameznih koristnikov proračunskih sredstev smo pridobili podatke, ki pa se ne ujemajo s podatki strokovnih služb iz Velenja. Dopuščamo možnost, da gre za neenakomerno zajemanje podatkov, za različno razlago posameznih postavk, vendar želimo obrazložitev. Zadeve moramo razčistiti dovolj hitro in korektno uskladiti, da ne bi govorili o nezaupanju med svetom in strokovnimi službami v Velenju ali da bi ga celo poglabljali. Nenazadnje moramo svojim volilcem poročati o svojem ■6-mesečnem delu in o vsem tem, kaj se dogaja." mm Paška vas in Skorno) in njihove predsednike. Odbor za delo z vaškimi skupnostmi in odbori, ki deluje kot stalno delovno telo sveta občine, bo sedaj takoj stopil v akcijo. Med pobudami in vprašanji svetnikov pa naj omenimo izraženo potrebo po pripravi delovnega programa vaških odborov za leto 1996, odločitev šmarškega TVD Partizana in kulturnega društva, ali bosta ostala člana Športne zveze Velenje oziroma Zveze kulturnih organizacij Velenje. Prav tako pa naj bi na naslednji seji obravnavali pisni predlog glede občinskega tajnika. mm Ljubno ob Savinji ••••••••••••••• Se bodo odrekli novi pošti? Kaže, da so si ljubenski občinski svetniki v krajšem poletnem odmoru dobro odpočili, saj je bila lO.redna seja minuli četrtek dovolj pestra. Ali pa morda tudi ne, saj se znova niso "znali" odločiti za konkretne sklepe, ampak so večinoma brezplodno razpravljali; posebej to velja za problem novih prostorov za pošto. Direktor Poslovne enote Celje Pošte Slovenije je svetnike namreč seznanil z željo in projektom, da bi ljubensko pošto preselili v prostore občine. Sedanji so v zasebni hiši in povsem neustrezni, gotovo tudi najmanj primerni od vseh krajev v dolini. Po mnenju pošte je tako občanom nemogoče zagotoviti dovolj kakovostne storitve. Svetniki takšni rešitvi niso bili JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. SEPTEMBRA 1995 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 3,08 0,25 Žiro računi 3,08 0,25 Hranilne vloqe na vpoqled 3,08 0,25 Varčevalna knjižica 6,26 0,50 Hranilne vloqe, vezane nad 12 mesecev 16,88 1,29 Hranilne vloqe, vezane nad 24 mesecev 16,88 1,29 Hranilne vloqe, vezane nad 36 mesecev 16,88 1,29 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 4,66 0,38 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 12,74 0,99 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 12,84 1,00 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 13,16 1,02 -depoziti nad 1.000.000,00 SIT 13,69 1,06 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 13,27 1,03 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 13,38 1,04 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 13,69 1,06 - depoziti nad 1.000.000,00 SIT 14,23 1,10 Depoziti, vezani nad 181 dni do 1 leta -depoziti do 100.000,00 SIT 13,80 1,07 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 13,91 1,08 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 14,23 1,10 - deooziti nad 1.000.001.00 SIT 14,76 1.14 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 16,88 1,29 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 6,50 -za čas od 91 do 180 dni 7,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 20,60 1,55 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 24.26 1,80 i pretirano naklonjeni in tudi niso sprejeli končne odločitve. V svoji negotovosti so odločanje preložili na izredno sejo, ki bo danes, v četrtek. Pomisleke so imele zlasti glede prometne (ne)varnosti. Občinska stavba je namreč tik ob šoli, poleg so gasilske garaže, tudi parkrinih prostorov ni dovolj. Menili so tudi, da naj bi ta stavba načelno ostala v lasti občine in upravne enote. Zapletlo se je tudi pri pregledu nerešenih zadev. Predvsem gre za izgradnjo čistilne naprave, ki naj bi jo pričeli graditi po izgradnji kanalizacieje. Sredstva za napravo naj bi zagotovili s kupnino od prodaje poslovnih prostorov na banko v Mozirju. To je 37 milijonov tolarjev, kolikor je prostore ocenil zapriseženi cenilec iz Velenja, razdelili naj bi jih seveda med vseh pet občin. Predstavnik Javnega podjetja Komunala Mozirje Rudi Hramec je svetnikom zagotovil, da bodo čistilno napravo gotovo zgradili, če bo , - Rekla sta: Štefan Zidanšek: "V Celju smo naredili načrt, po katerem bi posodobili vse kritične točke in za Ljubno imamo pripravi, namenska sredstva. Če se boste odločili drugače, jih bomo drugje" Rajko Pintar: "Prodaja prostorov nad mozirsko banko škodo ljubenske občine. Ti prostori so bili edina prava delitvene bilance. Država je prostore za svoje delo dolžna tisama" podjetje ostalo v sedanji obliki. Veliko časa so svetniki namenili razpravi o višjih cenah odvoza smeti in odpadkov. Predlog JP Komunala je bil 320 tolarjev na prebivalca, kar naj bi bil pogoj za preživetje podjetja. To je seveda bistveno več kot doslej, ko so odvoz plačevali glede na prijavljeno stanovanjsko površino. Kočljivo temo so svetniki sklenili tako, da bodo občani plačevali 200 tolarjev, razliko | bo pokrila občina. Podobno naj bi razrešili tudi plačevanje konte-jnerskega odvoza odpadkov. ■/P ! Čudovita moč reklame i Bolj ko se utrjuje tržno gospodarstvo, večji je pomen reklame. V to smo lahko vse bolj prepričani tudi pri nas, saj reklame prežijo na nas iz časnikov, radijev, televizij, na nas prežijo ob cestah in s pročelij hiš. Na moč reklame nekateri še posebno opozarjajo ob sprejemanju zakona, ki naj bi prepovedal reklamiranje tobačnih izdelkov. Prave odločne besede pri tem ni. Seveda, ko pa je treba upoštevati moč tako imenovanega tobačnega lobija, ki je močan povsod po svetu. Zavedati pa se je treba tudi tega, da so cigarete za zdravje res škodljive, za državni proračun pa še kako zdravilne. Reklame se pač najbolj razlikujejo po tem, kaj reklamirajo. Ali škodljiv izdelek ali koristnega. Ali vsaj takega, ki ni škodljiv. Zato tako nasproto- vanje reklamiranju tobačnih izdelkov, medtem ko uporabo kondomov reklamirajo tudi nekatere vsaj poluradne institucije. Vsaj zadnji čas se nekateri s tako tezo povsem ne strinjajo. S tem namreč, da se reklamirajo le stvari, ki niso škodljive. Mislijo namreč na vse močnejše reklame ob volitvah. Takrat naj bi na veliko reklamirali vse počez in povprek, ne da bi kaj dosti mislili na korist. Nekateri pravijo, da je tudi tako predvolilno reklamiranje neke vrste omama, zato bi jo bilo treba omejiti skupaj z reklamiranjem tobaka. Ob pozitivnih imajo pogosto tudi reklame dobrih stvari negativne učinke. Celje je, na primer, zadnje čase močno reklamirajo z odprtjem novega Intersparovega nakupnega centra. Za naše kupce je to dobrodošla novost, saj naj bi nižje cene pomenile dober nakup tudi v prihodnje, ne le v pootvoritvenih dneh. Toda za Celjane ta uspešna reklama hkrati pomeni, da so se znašli v prometnem kaosu, ki se lahko primerja le z dnevi ob mednarodnem obrtnem sejmu. Pri Intersparu si seveda želijo, da bi pozitivni učinki reklame trajali čim dalj, Celjani, predvsem vozniki, da bi se stvar čim prej unesla na znosno raven. Še bolj si tega želijo ljubosumni celjski trgovci, saj v novem centru vidijo moteči tujek, ki jim zbija cone in odjema kupce. Ta novi center pa jih je tudi prisilil, da so tudi sami močneje segli po reklami za svoje prodajalne in za svoje akcije. Za svojevrstne reklame pogosto poskrbijo tudi pri naši družbi za izgradnjo avtocest, saj na drobno sklepajo pogodbe z raznimi izvajalci posameznih odsekov, pri tem pa novinarjem pridno razlagajo, kako so uspešni pri uresničevanju zastavljenega načrta. S tem pa tudi vztrajno poskušajo izničevati nekatere antireklame za gradnjo sodobnih cest, ki prihajajo iz raznih strani. Iz takih, ki pomenijo resnično skrb za okolje in iz takih, kjer take akcije pomenijo le poskus, da bi pri odškodninah Dars segel malo globje v Žep. Rekla torej so in bodo. Kje in v kaki meri jim bomo v splošno dobro poskušali pris-triči peruti, bomo pa še videli. Tisti, ki se za prepoved reklamiranja tobačnih izdelkov odloča med dvema cigaretnima dimoma, ni najboljši reklamer. m (k) : ___ —————— tv.Mtaa 7. septembra 1995 _ _ ■ti AKTUALNO MS CAS 3 ■ ___ : Modna konfekcija^ElkroJ V Šoštanju delo v eni izmeni V Elkroju se že dolgo držijo načela, da vse sprejete naloge udi uresničijo. To velja tudi za letošnje leto, saj so za precej stvari že poskrbeli, v tem trenutku pa je v ospredju preno-i proizvodnje v Šoštanju. V lem obratu želijo zagotoviti delo v eni izmeni, kar seveda terja velika vlaganja in reorganizacijo proizvodnega procesa. "Zavedamo se, da je šoštan-jski kolektiv mlad. Zato želimo zaposlenim olajšati delovne pogoje, saj vemo, da je delo v dveh izmenag za ženske in matere huda obremenitev. Prepričani smo, da bo delo samo dopoldne zmanjšalo visok bolniški stalež, zagotovilo večjo prisotnost na delu s tem seveda večjo produktivnost," pravi direktorica Marija Vrtačnik. Naslednja velika vlaganja namenjajo zamenjavi celotne računalniške strojne in programske opreme v nazarskem delu podjetja, kar pomeni seveda nadaljnjo reorganizacijo proizvodnje. Trenutno najpomembnejša naloga pa je seveda predstavitev rednega programa za prihodnje poletje, saj mora biti že jeseni znano, kaj bodo ponudili in prodajali v prihodnji pomladi in poletju. Kolekcijo "Formula El" so že izdelali, kupci so jo dobro sprejeli in Elkroj jo ugodno prodaja. V novem invalidskem podjetju pa v tem času pospešeno izdelujejo novo kolekcijo znamke "Carier", za njeno predstavitev pa pripravljajo novost. S kupci so se namreč dogovorili, da v promocijo kolekcije vključijo tudi predstavitev zgornjesavinjskih turističnih in naravnih lepot. Konec septembra bodo torej oblačila Carier predstavili v novem hotelu v Logarski dolini, saj so prepričani, da morajo to veliko pridobitev in alpsko lepotico spoznati tudi slovenski in tuji poslovneži. Ujp Zavod za zaposlovanje Velenje •••••••••••••••••••••••••a Podatki po novih občinah Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje po novem, po reformi lokalne samouprave, s svojo dejavnostjo pokriva osemnajst občin. Doslej smo podatke o brezposlenih ter zaposlenih objavljali še po posameznih "starih občinah", na velenjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje pa so podatke, ki se nanašajo na zadnji dan junija, že zbrali po novih občinah in jih objavili v 6. številki njihovih rednih mesečnih informacij. Nekatere značilnosti: najmanj registriranih brezposelnih oseb je v občini Gornji Grad (konec junija 39), največ pa v Velenju (1707); manj kot 100 prijavljenih iskalcev zaposlitve je v petih občinah: Gornji Grad, Ljubno, Luče in Nazaije (vse iz uprav.ne enote Mozirje) in Šmartno ob Paki (upravna enota Velenje). Med brezposelnimi prevladujejo ženske. Med prijavljenimi iskalci zaposlitve jih je 53,2 %, izstopa pa brezposelnost žensk v Črni na Koroškem, v skupnem deležu jih je 61 %. Izobrazbena struktura je najslabša v občini Podvelka-Ribnica, kjer je skoraj 58 odstotkov vseh tistih, ki razpolagajo s I. oziroma II. stopnjo strokovne izobrazbe. ■ mkp Poslovne novice Obveščamo vas, da je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Uradnem listu RS št. 44/95 objavilo več javnih razpisov za področje gospodarstva predvsem subvencioniranje obrestnih mer za malo gospodarstvo. V okviru sejma GOSTUR 95 (od 11. - 15. oktobra) bo 12. oktobra potekala II. TURISTIČNA BORZA SLOVENIJE. Slovenija predvideva skupni nastop na mednarodnem turističnem salonu v Kijevu, ki bo potekal od 16. -18. oktobra. Opozarjamo vas, da je bil v POROČEVALCU št. 38/1, 38/11 in 39/111 objavljen predlog zakona o carinski tarifi. Gospodarska zbornica Slovenije predvideva poseben seminar v Velenju v začetku decembra 1995 na temo CARINSKA TARIFA IN CARINSKI ZAKON. McDonald's širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. Prejeli smo nov paket poslovnih informacij iz Španije in Južne Afrike ter BORZO ponudb in povpraševanj. Vse podrobnejše informacije dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon 063/856-920, fax: 063/855-645. Pomembna^ uveljavitev Gorenja jr^ovina Dogovor o sodelovanju Claas - Gorenje Trgovina - SIP Šempeter Ponudba kmetijske mehanizacije na Slovenskem bo od 1. oktobra naprej bogatejša tudi za stroje za spravilo poljščin znanega evropskega proizvajalca Claas. Tako določa dogovor o sodelovanju, ki so ga v Gornji Radgoni, na 33. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu, podpisali predstavniki nemške poslovne skupine Claas, Gorenja Trgovina in SIP Šempeter. Gorenje Trgovna in IIP Šempeter bosta poslej skrbela za uvoz kmetijske mehanizacije Claas, oskrbo z rezervnimi deli in servis. Claas, sedež te nemške poslovne skupine je v west-falskem mestu Harsevvinkel, je največji evropski proizvajalec kmetijske mehanizacije za spravilo poljščin, se pravi vsega, kar raste na poljih in travnikih. Lani je 4.500 zaposlenih ustvarilo 1,1 milijarde nemških mark prometa, od tega 65,5 % s prodajo izdelkov na tuje. Claas je, med drugim, že vrsto let vodilni proizvajalec kombajnov v Evropi, v njegovi ponudbi pa je več kot 70 različnih tipov strojev za spravilo poljščin. Prvi dogovori o nastopu Claasa tudi v Sloveniji so se začeli lansko jesen. S predstavniki slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, Dogovor o sodelovanju so podpisali Jurgen Karsch (direktor prodaje Claasa), Alojz Kovše (direktor Gorenje Trgovina) in Bojan Voh (direktor SIP Šemeter) v prisotnosti svetovalca Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Dularja. gozdarstvo in prehrano so našli v Gorenju Trgovina in SIP Šempeter prave partnerje za sodelovanje. Cilj Claasa je, da bi tudi na slovenskem trgu dosegel 50 % tržni delež pri prodaji kmetijske mehanizacije, ki jo proizvaja. Seveda pa računajo tudi na druge oblike sodelovanja, pri čemer gre seveda najprej za sodelovanje med Claasom in SIP Šempeter. Vsem tistim, ki se bodo zanimali za stroje za spravilo poljščin Claas v Sloveniji bosta Gorenje Trgvoina in SIP Šempeter zagotovila svetovanje pri nakupu, organizirana bo nemotena oskrba z rezervnimi deli in pa seveda servis. V Claasu, prav tako pa tudi v Gorenju Trgovina in SIP Šempeter, so namenili posebno pozornost izobraževanju in usposabljanju tako prodajalcev kot serviserjev. Ob podpisu dogovora o sodelovanju v Gorenji Radgoni je bilo slišati, da lahko predstavlja prvo sodelovanje med Gorenjem Trgovino, ki se je že uveljavilo kot generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji, in SIP Šempetrom tudi začetek uresničitve želje, da bi naposled tudi slovenski kmetje in organizacije kupovali vso potrebno kmetijsko mehanizacijo na enem mestu. sc _ . (ek) Pokojninsko in invalidsko zavarovance Na obzorju so prve večje spremembe Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se predvidevajo tudi letos nekatere spremembe, ki pa za zdaj ne vplivajo na pogoje upokojevanja. Ti naj bi se spremenili šele v prihodnosti oziroma takrat, ko bodo opravljene analize pomanjkljivosti sedanjega sistema. Predvidene spremembe pokojninsko-in validskega zakona so samo popravki tistega dela sistema, ki je pokazal v vsakdanji praksi nekatere pomanjkljivosti. Vlada Republike Slovenije je 25. maja letos določila besedilo sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, oblikovala pa ga je na osnovi stališč in sprejetih sklepov s prve obravnave konec junija lani. Skupaj s precejšnjim številom amandmajev je ta sedaj "v rokah" državnega zbora. Drugo obravnavo naj bi poslanci začeli ta mesec. "To bodo prve večje spremembe v veljavnem sistemu pokojninskega in invalidskega zavrovanja. Za širši krog ljudi pa sta zanimivi predvsem dve: usklajevanje pokojnin in izenačitve zavarovancev tako, da bi med posameznimi zavarovanci veljala enakomernejša bremena, kot so bila do sedaj," pravi Zdenka Jakopanec, upravnica velenjske enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Že sedaj je veljalo, da se pokojnine usklajujejo z rastjo povprečne plače v Sloveniji v začetku posameznega leta in sproti z rastjo plač. Predvidene spremembe v bistvu tega usklajevanja ne bodo posegle. Še naprej se bodo "penzije" torej prilagajale gibanju povprečnih plač zaposlenih in ne rasti cen, kot je bilo dogovorjeno v načinu povečanja plač. Namesto mesečnih uskladitev pa naj bi se v bodoče pokojnine usklajevale vsake tri mesece. Prva uskladitev v posameznem koledarskem letu naj bi bila v maju. Takrat naj bi pokojnine uskladili glede na ugotovljeno gibanje plač v marcu in v primerjavi z decembrom prejšnjega leta. Usklajena pokojnina bi veljala že od prvega dne, torej od marca. "To pomeni, da bi upokojenci ob ugotovljenem pozitivnem gibanju plač v prvem trimesečju dobili - poleg višjih pokojnin v mesecu maju - tudi poračun za marec in april. Če pa bi bilo gibanje plač negativno, pa naj bi sledil poleg znižanja pokojnin v maju tudi negativni poračun za prej omenjena dva meseca. Teh prej ni bilo." Druga uskladitev naj bi bila v avgustu, tretja v mesecu novembru, četrta pa v februarju naslednje leto, in sicer na osnovi gibanja plač v obdobju december - september. Gibanje plač pa ni edino merilo za usklajevanje pokojnin v veljavnem sistemu, ampak je v veljavi še višina razmerja med povprečno starostno pokojnino, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo. Zakon določa minimalno višino tega razmerja, 85 odstotkov. Odločitev, koliko naj bi v posameznem letu znašalo, pa prepušča državnemu zboru. Po predlogu naj bi bila opravljena pri prvi uskladitvi pokojnin na začetku koledarskega leta. Tedaj bi bilo potrebno preveriti raven povprečne starostne pokojnine, preračunano na znesek za polno pokojnino v razmerju s povprečno plačo in jo po potrebi prilagoditi predpisanemu razmerju. Druga bistvena sprememba je enakomernejša porazdelitev bremen med zavarovanci. "Tako bi lahko označili predlagane spremembe za osebe, ki pridobijo status zavarovanca na podlagi opravljanja določene dejavnosti: obrtne, prevozniške, gostinske, umetniške, kmetijske, pa tudi podjetniške. Ti imajo sedaj možnost, da se odločijo za zavarovanje za celoten ali le za ožji obseg pravic. Sami lahko določijo osnove, od katerih jim bodo obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zakonu so predpisane le minimalne osnove za posamezno vrsto zavarovanja - zajamčena plača za ožji obseg, kar znaša trenutno 30.829 tolarjev in bruto najnižja pokojninska osnova za ves obseg zavarovanja, trenutno 69.560 tolarjev. Taka ureditev se je pokazala kot neprimerna, saj dopušča najrazličnejše špekulacije. Daje pa tudi precej ugodnejši položaj tovrstnim zavarovancem v primerjavi z delavci. Predlagane spremembe naj bi te razlike omilile." Po predlogu večina teh zavarovancev, razen kmetov, ne bi mogla več izbirati med zavarovanjem za celoten ali za ožji obseg pravic, ampak le za celoten obseg pravic. To bi imelo za posledico povečanje minimalne zavarovalne osnove. Tako bi se te razlikovale po višini, podobno kot je to pri plačah, tudi zaradi daljše dobe opravljanja dejavnosti oziroma dopolnjene delovne dobe nasploh. Sprememba naj bi vplivala na večjo izenačitev zavarovancev v obveznostih, pa tudi v pravicah iz naslova poko-jninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo sedanja ureditev ne zagotavlja. Predlog zakona predvideva, da naj bi minimalne osnove določal minister, pristojen za delo v sodelovanju z zavodom ter pristojnimi republiškimi upravnimi organi ter združenji, zbornicami, društvi ali drugimi organizacijami zavarovancev, ki opravljajo določene dejavnosti. Najmanj od zneska bruto najnižje pokojninske osnove bi se tem zavarovancem začeli prispevki za pokojninsko invalidsko zavarovanje obračunavati že od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi predlaganih sprememb. Po predlogu podjetnik oziroma lastnik zavoda ne bi mogel več imeti dvojnega statusa, kot ga dovoljuje sedanja zakonodaja. Te osebe bodo vključene v obvezno zavarovanje, zato ne bodo mogle več hkrati uživati tudi pokojnine. Zadeva s skladi, ki naj bi pripomogli k večji kakovosti življenja starostnikov oziroma naj bi si z varčevanjem ti zagotovili varnejšo jesen, ne miruje. Sedanje spremembe in dopolnitve namreč omogočajo, da bi se sklad za prostovoljno zavarovanje organiziral kot zavarovalnica. Sicer pa naj zapišemo, da je že v pripravi celovita reforma pokojninsko-invalidskega sistema. U(tp) 4 »MS MS __OBJAVE I IIP r 7. septembra 1995 Priporočamo ugoden nakup vozil RENAULT v Levcu Zelo ugodno posojilo brez pologa: RENAULT 5 Five: Obrestna mera RENAULT CLIO: R + 5% na 3 leta R + 8% na 4 leta R + 8% na 5 let Ostala nova Renaultova in druga rabljena vozila: Obrestna mera R + 9,5% na 4 leta. Obrestna mera R + 7% na 2 leti R + 7% na 3 leta R + 9% na 4 leta PESTRA IZBIRA - takojšnja dobava vozil v zalogi G3SD, , cLao. RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54,63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-515 RENAULT ,, AVTO_ 21V L J E NJA TRGOVINA KONFEKCIJE ZA MALE IN VELIKE Uplaznlk Vesna Šmartno ob Paki 49 Telefon :885-353 velika izbira konfekcije *** n0v0 novo novo *** za otroke do 16,eid komisijska prodaja rabljene tudi za šolarje * igrače, P,en,c®)K * bogata izbira NUK kolekcije * moška m ženska Konfekcija otroške opreme - vozički, stajice, avto sedeži, previjaine mize, zibelke, otroške postelje... PO RABLJENO OPREMO PRIDEMO NA VAŠO ŽEUO TUDI K VAM! Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa do 12. ure. O CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o. Efenkova 61,63320 Velenje Telefon: 063 859 059 Fax: 063 859 072 TUDI LETOS NA CELJSKEM SEJMU V HALI F NA RAZSTAVNEM PROSTORU. VAM NUDUO : * specialna čistila za gastronomijo BECHER * stroje za dnevno čiščenje SVOPPER * sanitarne podajalnike ULTIMATIC Za vse naštete artikle vam daje podjetje ČEPLAK TRGOVINA v času sejma v Celju in tudi v svoji trgovini na Gorici 10 % popust. Trgovina na Gorici je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 17. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 11. ure, telefon: 852-693 (int. 212). OBIŠČITE NAS IN VAŠI PROSTORI BODO VEDNO BOLJ ČISTI! gorenjeuu^iiucsiuujjcai ^[j^u ^u u u, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. UNDERTONES Brez pretirane medijske pozornosti v letošnjem letu med ostalimi pomembmnimi jubileji beležimo tudi 20. obletnico ustanovitve in začetek delovanja nekoč odlične irske skupine Undertones. Skupino so leta 1975 v mestu Derry na Severnem Irskem ustanovili pevec Feargal Sharkey, kitarista John in Damian 0'Neil, basist Mike Bradley in bobnar Billy Do- albuma, Hypnotised in Positive touch, od katerih je prvi doživel dokaj povprečne kritike, drugemu pa so peli slavo. Skupina se je nato iz Velike Britanije umaknila nazaj na Irsko in skoraj dve leti ni izdala nič novega. Nastopali so na raznih koncertih in pokazali, da so odličen koncertni bend, njihovi nastopi pa so bili vedno dobro obiskani. Leta 1983 so se CELJE, BOŽIČEVA 3, Tel. / Faks.: 063 / 451 - 088 herty. Do leta 1978je skupina delovala v anonimnosti, takrat pa je britanski tisk odkril bogato irsko glasbeno sceno, katere obetavni predstavniki so bili poleg zgodnjih Simple minds in U2 tudi Undertones. V tistem času je pri neki neodvisni založbi izšla njihova prva skladba Teenage kicks. Tej je kmalu sledil tudi prvi album z naslovom Undertones. Zvok na plošči je bil divji in mladostniški, fantje pa niso skrivali simpatizerstva s svojimi vzorniki, skupino Who, ki je bila v tistem času vzor številnim skupinam punkovskega obdobja. V letih 1980 in 1981 so objavili še dva z Irske oglasili z novim albumom. Tokrat z drugačno zvočno podobo je izšel njihov zadnji album The sin of pride, ki je najavil konec skupine. Solo projekti Fear-gala Sharkeya so slabili moč skupine, kije kmalu za tem tudi razpadla. Sharkeyje nadaljeval s samostojno kariero in še istega leta skupaj z Vincom Clarkom, nekdanjim članom dua Yazoo in kasneje Erasure, posnel prvi single Never, never, kije priplezal na četrto mesto britanske lestvice. Na pravi uspeh pa je Feargal Sharkey moral čakati še dve leti, ko je (leta 1985) izšel njegov največji solo hit "A good heart is hard to find". Pop skladbica, ki jo je moč najti na skoraj vsaki kompilaciji najpopularnejših skladb osemdesetih. Zahvaljujoč tej skladbi je Sharkey prodal več kot dva miliona izvodov svojega prvega solo albuma. Takega uspeha ni ponovil nikoli več, čeprav je izdal še nekaj singlov (zadnjega leta 1991) in leta 1988 tudi drugi album Wish. ■ Mitja Čretnik David, ki govori o filmu David Plamberger je Šoštanjčan. Že kot otrok, kije rasel v manjšem mestu, ni zamudil nobene filmske predstave v tamkajšnjem kinu. Rad je imel film in rad ga ima še danes. Le da ga danes gleda drugače, kot gaje gledal, ko je bil še najstnik. Potem kasneje, tudi kot študent v Ljubljani, kjer je bila filmska ponudba neprimerno večja kot v Šoštanju, ni zamudil skoraj nobene predstave. In zadeve je začel primerjati. Danes David Plamberger vsako soboto popoldne ob 16.30 prispeva v program radia Velenje dobro oddajo: Govorimo o filmu je njen naslov in to soboto se je zavrtela že 124. oddaja. Ob 100. jubilejni je pripravil za kolege za radia manjšo slovesnost. V zadnjem letu so nanj naredili največji vtis filmi Šund, Nočni čuvaj in Nekoč so bili bojevniki. Film Ko jagenjčki obmolknejo pa si je ogledal kar šestnajstkrat. Gre za, po njegovem, zelo inteligenten tri-ler z ekstremnimi liki in svežimi prijemi. Gledal in opazil je potem tudi malenkosti, tiste, ki film pravzaprav naredijo. Je pa David tudi sam zadovoljen z oddajo, ki jo pripravlja. In to zaradi odziva, ki jo ima pri poslušalcih. Na eni strani informira, na drugi pa širi in poglablja znanja o filmu. Precej si pri tem pomaga tudi s Kinom Velenje, ki mu odstopa filmske liste. Kaj bi bil David, če ni bil pri filmu? Igralec? "Sploh ne, če kaj, potem bi bil režiser." Ne preslišite torej oddaje Govorimo o filmu. Veliko boste zvedeli, saj David zadevo odlično obvlada. ■ mkp David Plamberger med oddajo Govorimo o filmu. ki je v ZDA že na tretjem mestu lestvice najbolj poslušanih singlov. SIMPLE MINDS Potem ko so po dolgoletni pavzi izdali nov album Good news from the next world, so člani skupine Simple minds, vsaj po njihovih besedah, v boljši for- tudi člani skupin Blur, Oasis, j Suede, Stereo MC in še nekateri, i namravajo izdati dobrodelni album, katerega prihodek bi v celoti namenili prizadetim otrokom v vojni v Bosni in Hercegovini. Alubm naj bi svojo promocijo doživel na eni od bosanskih radijskih postaj, denar pa naj bi bil namenjen delu pekarne v Mostarju in gradnji otroške klinike. MONI KOVAČIČ Konec meseca avguusta je pri založbi Corona izšel novi album nekoč pri nas zelo popularne mi kot kdajkoli doslej. Skupina je trenutno na turneji po Škotski in kljub več kot 25 milionom plošč, ki so jih fantje doslej prodali, še vedno prisegajo na žive koncerte. Kljub temu, da nastopajo po raznih odrih že skoraj osemnajst let, pravi Jim Kerr, vodja skupine, so nastopi v živo še vedno tisto, kar jim nudi pravo zadoščenje in kar jim daje energijo in ustvarjalno moč za nadaljnje delo. OTROCI VOJNE Številni trenutno najpopularnejši glasbeniki med katerimi so Moni Kovačič. Po materi Američanka, po očetu pa Slovenka, se je Moni tokrat odločila izdati album na katerem je večina skladb v angleščini. Poleg nekaj avtorskih skladb (Slovenian boy, Fairytile girl, Man's world), je na plošči precej predelav starih svetovnih uspešnic in tri skladbe, s katerimi je Moni nekoč uspevala na prostorih bivše Jugoslavije (Brez ljubezni mi živeti ni, Nasmeh poletnih dni, Mala bion-da). Vse skladbe so bile posnete v studiu Cheyene v Los Angele-su, pri snemanju pa so sodelovali ameriški glasbeniki. ■ Mitja Čretnik ^"Pjl" jf^/T^/^ lesna industriia ŠK0FJA LOKA tel.: 064 / 61 - 30, faks: 064 / 634 - 261 SEJEMSKI POPUST na MOS 95 / hala j I v Celju od 8. do 17- 9. in na prodajnem mestu: _ 1 m DEPECHE MODE sedaj pa so v Veliki Britaniji prepovedali tudi njun najnovejši al- bum z naslovom 1 Polish, 2 Bi-scuits and a Fish Sandwich. Po mnenju pristojnih so namreč be-sedila skladb na tem albumu preveč seksistična in bi utegnila pokvariti nedolžno britansko mladino. Brata Malik in Hula bosta tako morala še enkrat v studio in vse ponovno posneti. OUTHERE BROTHERSI Duet Outhere brothers, ki ga sestavljata 33 letni Hula in 28 letni Malik in je trenutno zelo popularen s skladbico Boom, boom, boom, je svojo popularnost vedno gradil tudi s pomočjo škandalov. Lansko leto je javnost šokiral s skladbo I vvanna fuk U in the ass, ki so jo zaradi obscenega besedila bojkotirale vse ameriške radijske postaje, Pevec in vodja skupine Depe-che mode, Dave Gahan, je 17. avgusta poskušal narediti samomor. Talcrat so ga namreč z urez-nino na zapestju pripeljali v neko bolnišnico v Los Angelesu. Poskus samomora naj bi bil posledica pretirane ljubosumnosti in depresivnosti, ki sta v zadnjem času močno načeli njegove živce. Njegovi prijatelji pravijo, da ima tudi velike probleme z mamili, zaradi česar se je tudi podvrgel posebni terapiji. 8 KAK i AS NASI KRAJI IN UUDJE 7. septembra 1995 KS Pesje V avgustu uredili kar dve cesti Srečanje Kar nekaj časa so v KS Pesje čakali, da pričnejo z deli na podaljšku ceste Janka Ulriha v samem središču kraja. Z deli namreč niso hoteli pričeti, dokler niso zagotovili vseh potrebnih sredstev. Sedaj so odsek uredili, poleg tega še 330 metrov ceste pri plazu v bližini domačije Postrpinek. Predračunska vrednost 125 metrov dolgega podaljška ceste Janka Ulriha je bila nekaj več kot milijon tolarjev, od tega so morali krajani zbrati eno tretjino sredstev, ostalo pa je prispeval Premogovnik Velenje. Ko so bila sredstva "na kupu", so v KS pričeli iskati najugodnejšega ponudnika in izbrali velenjski PUP. Ta se je s svojim delom resnično izkazal, saj je dela opravil prej kot v mesecu dni in danes se krajani Pesja že lahko vozijo po novem podaljšku ceste, kjer so uredili spodnji ustroj ter položili grobi in fini asfalt. Krajani pa so s svojim delom sodelovali pri urejanju bankin. To pa ni edina nova pridobitev v kraju. Že dolgo si želijo sanirati plaz pri Postrpineku; računajo, da bodo sredstva za vsaj delno sanacijo dobili iz letošnjega občinskega proračuna. So pa zato zbrali sredstva in na tem področju uredili 330 metrov spodnjega ustroja ceste, čezenj pa položili enoslojni asfalt. Tudi pri urejanju tega dela ceste so krajani prispevali precejšen finančni delež; zbrali so kar 990 tisoč tolarjev, ostala potrebna sredstva pa je prispeval TEŠ. Izvajalec del je bil prav tako PUP, tudi tu pa so dela začeli in končali v mesecu avgustu. Predsednik sveta KS Pesje Anton Košir se v imenu krajanov Pesja zahvaljuje vsem, ki so pomagali do teh dveh novih pridobitev v kraju. Seveda si še v letošnjem letu želijo postaviti tudi javno razsvetljavo v Pesju, a je tudi to odvisno od kosa pogače, ki jim ga bo odrezal letošnji (še ne sprejeti) proračun občine Velenje. Ubš • • • • Srečanje starostnikov BilO je veselo in prisrčno, tako kot se pač spodobi, ko se srečajo ljudje častitljive starosti nad 80 let. Društvo upokojencev, ki mu skupaj z njegovim predsednikom Stanetom Jeseničnikom ne manjka idej, je pred kratkim pripravilo že četrto srečanje svojih članov častitljive starosti. Kar preko 100 se jih je zbralo na vsakoletnem srečanju in bil je resnično enkraten ter neponovljiv prizor. Prijetno tudi zaradi kulturnega programa, ki so ga pripravili vaški pevci iz Doliča in besed Staneta Jeseničnika, ki je starostnikom nanizal kopico koristnih informacij iz dela in življenja društva upokojencev. Poseben vtis sta naredila tudi Anton in Antonija Grobelnik iz Graške Gore, saj skupaj štejeta kar 169 let in bosta prav v kratkem praznovala svojo biserno poroko. Prijetno je presenetil tudi najstarejši udeleženec na srečanju prof. Karel Jaš, ki navkljub svojim 94 letom še vedno hodi po nakupih in sprehodih. Toliko vsega so si imeli starostniki povedati in njihovega klepeta, dobre volje ter humorja, ki sta prisotna tudi med ljudmi visoke starosti. Večina od njih si je ob slovesu in prisrčnemu stisku rok obljubila: "Nasvidenje spet prihodnje leto, samo če nam bo zdravje dopuščalo!" ■ Besedilo In slika: Silvo Jaš Darko je bil na svetovnem prvenstvu v lovu rib Darko Šarman, član Ribiške družine iz Velenja, je bil eden od petih mladincev, ki so se kot ekipa Republike Slovenije udeležili letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva v lovu rib, ki je bilo v italijanskem Torinu. Ekipno so na tem tekmovanju osvojili 11. mesto. Darko, ki bo čez kakšno leto, ko bo polnoleten, opravil tudi ribiški izpit, ki mu bo omogočil, da bo ob vodi lahko tudi sam, se je na to pomembno tekmovanje seveda resno pripravljal. Pri tem mu je bil v veliko pomoč z nasveti Franc Princi, z opremo pa sta mu kot sponzorja pomagala Ribiška družina Velenje in trgovina Orbis. Sicer pa je Darko, kot je povedal, rad ob jezeru in rad lovi ribe. V Škalskem jezeru pravi, je največ krapov in ploščic, v Torinu pa so lovili klena. Za dober rezultat pri tem je potrebno veliko znaja, spretnosti, precej pomembna pa je Ivan Prelog Ivan Prelog Nekaj mejnikov je v življenju vsakega posameznika, ki se jih spominja za vse večne čase. Ivanu Prelogu iz Topolšice je v tem trenutku najbolj "svež" odhod v zaslužen pokoj. Po 40 polnih delovnih letih. Čeprav ne z navdušenjem, se je poslovil od svojih sodelavcev pred letom dni. "Rad sem imel svoje delo - delo maserja, ljudi, ki so me obdajali. Najbrž je tudi zaradi tega slavje ob upokojitvi tako nepozabno. Škoda, da vas ni bilo zraven, bi videli, kaj se to reče prava "fešta". Res se moram za vso pozornost in pomoč pri pripravi zabave zahvaliti vodstvu hotela, še posebej direktorici Fijavievi, pa dr. Kosijevi, dr. Polesu, osebju kuhinje, ki je pripravilo tako okusno hrano in še veliko takih je, ki so mi pri lažjem odhodu v pokoj pomagali. Sladko, sladko je bilo to in vsem iskrena hvala," pravi Ivan Prelog. Besede so mu za kratek trenutek zastale v grlu, povešen pogled pa je dovolj nazorno pokazal znake nostalgije za minulimi časi. Da je upokojenec, človeka prepričata dve stvari: njegov trebušček, ki kaže, da mu gre tudi v pokoju dobro, in to, da nima niti minute prostega časa. Že 20 let je namreč zapisan športu, ne kot aktivni igralec, ampak kot maser. Za zdaj poskuša čimbolje pripraviti na tekmo "mišice" nogometašev Ere Šmartno. Fantje pravijo, da je Ivan vseh muh poln, in da mu človek vseh besed ne sme veijeti. Sicer pa sogovornik ni To-polščan, je "uvožen" Halo-žan, iz kraja torej, kjer vinska trta bogato rodi. "Če bi me vprašali, kaj je moj prvi konjiček, bi vam odgovoril: najprej šport, potem mojih 800 trsov v Halozah (muš-katni silvanec, šipon, laški rizling, rumeni muškat), potem pa živinoreja (zajci, purani, prašiči) in nato vse drugo." Najpogosteje je tisto "drugo" ogled kakšnega dobrega kavbojskega filma. Ja, zlata plaketa, ki jo je prejel za svoje delo, ga tu in tam spodbudi, da priskoči na pomoč svojim bivšim sodelavcem. "Biti dober maser je naporno opravilo. Toda lepo, sploh, če imaš na mizi kakšno dobro ribo." Ja, takšen "falot" je Ivan. Še veliko več bi lahko napisali cvetk iz njegovega življenja. O tem, da je bil v nekaj kadrih EPP-spota filmski igralec, da je pel pri pevskem zboru v Topolšici, igral na kontrabas v godbi Zarja ... "Ah, morda ob kakšni drugi priložnosti. Kar za konec napišite, da si želim zdravja, in da bi imeli moji Šmarčani malo več sreče, kot so je imeli v dosedanjih tekmah jesenskega kroga. Z malo več srčnosti, motiviranosti bi šlo najbrž bolje," je še dejal ob stisku roke, ki je bila še "vroča" od dela pred treningom. m(tp) V občini JVlislinja^ne počivajo Kar nekaj novih cestnih prevlek V mislinjski občini so še pred počitnicami sprejeli vse najvažnejše ustanovitvene akte in potrdili tudi letošnji občinski proračun. Dela v občini še dolgo ne bo zmanjkalo, zato prav nič ne počivajo. Župan Mirko Grešovnik je še milijon za krpanje, dela pa tudi v zadnjih avgustovskih dneh v prostorih občine prav vsak dan sprejel nekaj občanov. Prihajajo z različnimi vprašanji, večinoma s težavami. Sicer pa so pred dnevi pričeli z asfaltiranjem nekaterih odsekov cest po Mislinji, ponekod bodo "potegnili" daljše, ponekod bodo le krpali. Zato bodo namenili 6 milijonov tolarjev in bo izvajalo Cestno podjetje Celje. Jeseni jih čaka še več dela. V teh dneh nastajajo projekti za gradnjo vodovoda v Doliču, preučujejo pa možnosti, da bi se ta zaselek priključil na velenjski vodovod. Tudi idejne projekte za razširitev in adaptacijo podružnične osnovne šole na Paškem Kozjaku so že naročili; na šoli sta namreč le dve učilnici, ni pa kabinetov. Pa tudi zob časa je že opravil svoje. Adaptacija mislinjske zdravstvene ambulante teče nemoteno. V času od 11. do 25. septembra bodo pričeli polagati nove instalacijske vode, zato bo ambulanta takrat zaprta. Mislinjčani bodo teh 14 dni morali zdravniško pomoč iskati v Slovenj Gradcu, saj bi bilo delo zdravnic toliko moteno, da so to prisiljeni storiti, čeprav vedo, da ljudem to ni všeč. mbš Vinska Gora Nekaj plazov že saniranih, dva še čakata Ekipa, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu zastopala barve Slovenije. Darko v prvi vrsti drugI z leve. tudi palica in vaba na katero loviš. No, Darko bo naslednje leto tekmoval že za člane in tudi pri tem mu želimo veliko uspehov in seveda dober prijem. ■ mkp Vinska Gora je zelo pla-zovito področje, saj je razprostrta po hribih in dolinah, kjer zaradi sestave tla pač rada "zdrsnejo". Da lahko življenje tamkajšnjih krajanov nemoteno teče dalje, da večji plazovi ne ogrožajo njih in normalnega poteka vsakdanjika, so se v preteklih mesecih lotili najnujnejših. Sanirali so jih s pomočjo sredstev krajanov, pomagala so večja podjetja v Dolini, iz občinskega proračuna pa so po odločitvi članov sveta 2 milijona SIT prispevali iz postavke za reševanje ele- mentarnih nesreč. Najbolj pereč je bil plaz v Lipju, ki je onemogočal cestno povezavo krajanov naselja Lipje z glavno cesto. Z deli so zaradi nujnosti pričeli že maja, še preden so imeli zbranih predvidenih 2,2 milijona sredstev za sanacijo. Od tega je 1 milijon SIT prispeval velenjski občinski proračun, pomagal je Premogovnik Velenje, ostalo pa so zbrali krajani. Do danes so uspeli sanirati še dva manjša plaza, kjer so sredstva prav tako zbrali krajani, za sanacijo obeh pa je proračun primaknil še 1 mili- jon SIT. Še vedno pa ostajata nerešena 2 plaza v naselju Janškovo selo. Občina Velenje je že pripravila projekte za sanacijo obeh. Eden od teh plazov močno ogroža cesto, tako da je dovoz težjih avtomobilov in avtobusa, ki od tu vozi delavce na delo v Šaleško dolino, močno otež-kočen. Tega naj bi sanirali še letos, drugega pa predvidoma leta 1996. Pri slednjem računajo na pomoč republike, zato so projekt za sanacijo že dostavili ustreznemu ministrstvu. 7. septembra 1995 KULTURA MS VAS 9 Glasbena šola • ••••••••••• radi I i bodo orgelski center V učilnicah glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju se živahnost in gneča, ki ) jo "povzročili" udeleženci do sedaj štirih mednarodnih poletnih Sol, še ni dodobra polegla, ko se je vanjo znova naselil živ- žav. V torek so namreč začeli šolsko leto 1995/96 učenci osnovne in srednje glasbene šole. V prvo jih je vpisanih približno 720, v drugo pa okrog 65. Med slednjimi je tudi že generacija tretjega letnika. Približno 260 novincev pa za zdaj še ne predstavlja končne številke. Ker vpis za pripravnico, za malo glasbeno šolo ter za izrazni ples še traja, pričakujejo, da se bo za glasbeno izobraževanje "ogrelo" še približno 50 učencev. Prav tako še niso povsem končani sprejemni ter popravni izpiti na srednji glasbeni šoli. Popolne podatke naj bi o učencih v dobro začetem šolskem letu zbrali nekako do konca tega tedna. Tako kot minulo šolsko leto se bodo ti glasbeno izobraževali v 20 instrumentih (med drugim tudi v igranju na ljudska glasbila), v solo petju, izraznem plesu. Bistvenih vsebinskih posebnosti v novem šolskem letu na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega torej ne bo. Bodo pa vidne na zunaj. Kmalu naj bi namreč ob sedanji stavbi nastalo gradbišče. Začetek izgradnje prizidka so načrtovali že prejšnji mesec, vendar se je menda zataknilo bolj zaradi administrativnih kot kakšnih posebnih drugih težav. Dela bo izvajal velenjski Vegrad, denar za naložbo pa bosta prispevali mestna občina Velenje in republika, vsaka polovico. Na približno 3300 kvadratnih metrov površin, kar je nekaj manj, kot jih "premore" sedanji objekt, bo vrsta učilnic za srednjo glasbeno šolo in nov orgelski center. "Edini v Sloveniji bo. Na ljubljanski Akademiji sicer poučujejo orgle, a predmet praviloma vpisujejo pianisti. V Velenju edini v Sloveniji poučujemo orgle že v srednji šoli, v njej pa sta letos končala šolanje že dva orglavca. Študij bosta nadaljevala v tujini, in sicer na Dunaju in v Gradcu. Ko bo dvorana nared, bodo lahko kmalu zazvenele tudi nove orgle, ki jih že pripravljajo v mojstrski delavnici Allaener na Dunaju. Glasbilo bo zelo lepo in kakovostno in za polovico manjše od največjih orgel pri nas, v Cankarjevem domu", je povedal pomočnik ravnatelja velenjske glasbene šole Ciril Vertačnik. Kako in kaj pa je z visoko glasbeno šolo z instrumentalno -pedagoško usmeritvijo? Po besedah sogovornika so aktivnos- ti v polnem zamahu, vendar postopek traja in traja. Po predvidevanjih naj bi bilo prvo šolsko leto za študente te visoke glasbene šole leto 1997/98. Takrat bodo nared tudi potrebni prostori. Kot vemo, bodo v Velenju v nasprotju z ljubljansko Akademijo za glasbo (ta ima izrazito umetniško naravnan program) tu vzgajali profesorje, pedagoge. Za začetek bodo poskrbeli za tiste strokovnjake, ki na drugih visokih šolah in akademijah ne morejo diplomirati. Gre za profesorje, ki bodo poučevali tolkala, saksofon, kitaro in harmoniko. Vodstvo velenjske glasbene šole je povabilo k sodelovanju že priznane umetnike, koncertante in pedagoge, ki delujejo v tujini. Nekateri med njimi so tudi zvesti mentorji mednarodnih poletnih glasbenih šol, ki jih pripravljajo v Velenju že več let. U(tp) Estela Zutijč živi le^za ples Brez trdega dela in odrekanja ne gre Začela je, ko je imela 10 let, v Plesnem studiu Celje. Pri otroški skupini Packa. Kasneje, ko se je Plesni studio preimenoval v Plesni forum, je plesala v tamkajšnjem ansamblu. Celih 8 let. Trenirala je vsak dan, za njo so tudi številne predstave. Kmalu je spoznala, da želi le eno. Plesati. Estela Žutič je drobna, na pogled krhka, seveda gibčna in izredno simpatična, preudarna sogovornica. Celjanka, ki je letos končala dveletni študij plesa v Amsterdamu, nadaljevala pa ga bo v Salzburgu. Pri nas študij plesa še ni mogoč, zato je Estela vedela, da mora po nova znanja v tujino. In potem je iskala, katera šola bi bila najbolj primerna. Prijateljica ji je priporočala eno izmed plesnih šol v Amsterdamu. Dobila je njihov prospekt, potem opravila avdicijo... Večji problem, kot vse to, je bilo najti finančna sredstva za študij, ki ni poceni. Tudi to se je kasneje uredilo - sedaj je štipendistka slovenskega ministrstva za kulturo. Šolnina v Amsterdamu znaša okoli 2 tisoč mark letno, v Salzburgu, kamor je odšla 7. septembra, je trikrat višja. Zanimalo me je, kako se je vživela, kaj vse doživela ob stiku z novim načinom dela in življenja. "Okusiti profesionalni ples je povsem druga izkušnja kot amaterski. Moram priznati, da me je včasih tudi malo bolelo, ko sem spoznala, da v profesionalnem plesu ni vse tako lepo in idilično kot v amaterskem, ker gre tu za služenje denarja in za velike napore, včasih prehude. Ples imam tako rada, da bom zdržala tudi to. Amsterdam je daleč. To je drug način življenja, narava je druga, vreme, ni gor, vse je ravno... To so stvari, ki na človeka vplivajo bolj, kot sem si kdajkoli mislila. Upam, da se bom po študiju vrnila domov, v Slovenijo. Prav sedaj sem spoznala, kako je lepa in da si želim živeti v Sloveniji." Zadnji počitniški teden je vodila intenzivni plesni seminar v plesnem teatru IN v Velenju, ki ga sicer vodi Nina Mavec. Vsi so bili zadovoljni z Estelinim delom, kaj pa ona? "Nino sem poznala že nekaj časa. Ko je ona študirala v Belgiji, je vodila seminar, ko sem še plesala v Celju. Njenih deklet pa nisem poznala. V začetku poletja meje poklicala in vprašala, če bi bila pripravljena voditi seminar. Sedaj priha- jam vsak dan in moram priznati, da sem bila zelo presenečena, ko sem videla ta dekleta. Moram reči, da Nina zelo lepo dela z njimi, tudi zelo trdo, kar je potrebno. Ples zahteva veliko odrekanja in dela, in mislim, da se dekleta tega zavedajo. To mi je bilo zelo všeč." Sedaj je Estela že v Salzburgu. Veseli se nekaterih novosti. Tako joge in tai chija ter določenih tehnik, ki jih v Amsterdamu niso imeli v programu. Estela med ogrevanjem "Veselim se tudi tega, da bom bližje domu in da bom imela več stika s tukajšnjimi skupinami," je še povedala ob koncu najinega klepeta, ki je potekal kar med njenim ogrevanjem. Ninine plesalke so jo namreč že čakale. Nagovorila jih je z vprašanjem: "Kako se počutijo vaša telesa? lih čutite?" Da še malo bolijo, so rekle. Kar je po intenzivnem petdnevnem delu menda čisto normalno. ■ Bojana Špegel r-----------—■ — — — ■ I Zgodilo se je ... 7. kimavca I Leta 1951 Savinjski vestnik je objavil I novico z naslovom "Razstava lokalnega gospodarstva v I Šoštanju". "Na okrajni razstavi I lokalnega gospodarstva v Šoštanju, ki bo od 23. do 29. | septembra, bodo razstavljala I lokalna industrijska in gospodarska podjetja vseh sektoijev. Privatni obrtniki bodo razstavili svoje izdelke in tekmujejo med seboj, kdo bo bolje izdelal predmete. Z lepimi I izdelki bo zastopana predvsem | čevljarska obrt. Med razstavljala bosta razstavljala tudi podjetji Rudnik lignita I Velenje in Tovarna usnja Šoštanj premog in usnje, ki predstavljata vir dohodkov v Šaleški dolini. Rudnik bo uprizoril ves potek pridobi- I I vanja premoga. Lepe izdelke I pohištva bo razstavljalo tudi okrajno mizarstvo Šoštanj. Za to razstavo vlada že sedaj veliko zanimanje med okoliškimi kmeti in ostalim prebivalstvom." Ko človek bere stare časopise, se kar ne more načuditi, kaj vse smo nekdaj v Šaleški dolini že imeli! Tudi sejmi, ki jih je danes v Sloveniji ogromno, v Šaleški dolini pa ga ni, imajo tu svoje korenine, ki pa jih tudi tu, očitno še vedno iščemo. Leta 1957 Nekaj let kasneje so v Večeru objavili več krajših novic iz Velenja, s skupnim naslovom "Novice iz Velenja". Nekaj najzanimivejših povzemamo danes tudi mi: "* Kmetijska zadruga Velenje ima 4 trgovske lokale, ki vsi poslujejo zelo dobro. Tako lani kot letos so poslovali z dobičkom in tako krili precejšen del stroškov uprave KZ. V prihodnje bodo nekatere lokale opustili, lokal v Velenju ter verjetno na Selu in Šentilju pa opremili s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Dokler ne bo KZ Velenje okrepila odkupa in strojne službe, bo brez dosedanjih trgovin zašla v finančne težave. * Delo društva za napredek gospodinjstva v Velenju je letos posebno aktivno. Čez zimo je priredilo gospodinjski tečaj, sedaj poleti pa "Singerjev" krojni tečaj. Zanj je med velenjskimi ženami dosti zanimanja. Začetniški tečaj je obiskovalo 60 žena. Sedaj je nadaljevalni tečaj, ki ga obiskujejo 3 skupine po 20 žena, in začetniški tečaj z 2 skupinama po 20 žena. Težave so le v tem, ker ni primernih prostorov. Sedaj se stiskajo v telovadnici osnovne šole. Vprašanje pa je, kje bodo žene in dekleta šivale v jeseni, ko bo telovadnica zopet zasedena. * Pred dnevi se je sestal štab, šteje približno 90 ljudi in organizira prostovoljno delovno akcijo pri Paki in drugje. Na sestanku so pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je bilo zelo plodno. 700 metrov regulirane Pake ter ureditev še drugih kotičkov v Velenju je lepa bilanca dosedanjega dela. Njihovemu delu je dal vse priznanje tudi tov. Miha Marinko, ki je pred dnevi obiskal Velenje, ter dejal, da je taka samoiniciati-va in organizacija prostovoljnega dela lahko vzor vsem krajem v Sloveniji. Štab je sklenil, da bo s podvojenimi močmi nadaljeval in organiziral dela ob regulaciji Pake, ki naj bi jo še letos regulirali do Šaleka." Vsaj v nečem smo pa le bili vzor celotni Sloveniji! ■ Damijan Kljajlč 6. Pikin festival^ v Velenju Copkastim Pikam letos cel teden ne bo dolgčas Cel tsden prireditev v Rdeči dvorani in Kulturnem domu - Letos ogromno glasbenih skupin - Zanimive lutkovne in gledališke predstave od vsepovsod -In na koncu vesel sobotni Pikin dan. Vsako jesen, letos že šesto zapored, otroci in mladina v Velenju in okolici pobrskajo po omarah. Skoraj v vsaki se že skriva kostim, ki z malo domišljije spremeni vse vesele malčke v Pike Nogavičke in seveda tudi Pikote. Če že ne drugega, si oblečejo dve pisani nogavički, ki sta vstopnici na pestre prireditve, pa še kakšna pegica jim okrasi obraz. Tudi letos bo tako, prireditve, ki jih tudi tokrat pripravlja Kulturni center Ivana Napotnika Velenje ob pomoči številnih sponzorjev in Zveze prijateljev mladine Velenje, pa bodo še bolj bogate in pestre. Začelo se bo v ponedeljek, 18. septembra, ko bodo v knjižnici in galeriji otvorili razstavo Likovni svet otrok. Že uro kasneje bo uradna otvoritev 6. Pikinega festivala v Rdeči dvorani, ki bo letos prizorišče festivala in Pikinega dne, vrhunca festivala. Že po dvigu zastave, prihodu Pike Nogavičke in njeni zaobljubi, se bo pričel glasbeni del, ki bo spremljal vse festivalske dni. Ta ponedeljek bodo nastopili Sanja in Urban Mlinar, Pop Design in The Kondor Band. V torek, 19. septembra, še bo dogajanje v Rdeči dvorani razživelo že ob 10.h dopoldne, ko se bodo pričele Lego delavnice, pa filmi in ure pravljic. Popoldne in večer bosta spet glasbeno obarvana, nastopili bodo Plesni studio N, Nuša Mecilošek, The Drinkers, Andrej Šifrer in drugi. V torek ob 19.h bo tudi prva predstava v Domu kulture Velenje, gostovalo pa bo Lutkovno gledališče Maribor s Sneguljčico. Tudi sreda in vsi ostali dnevi do sobote, bodo živahni že od 10.h dopoldne, vsako popoldne bo glasbeno obarvano, vseskozi bodo potekale pestre Pikine delavnice. Težko je našteti vse pevce in glasbene skupine, ki se bodo predstavile v teh dneh do sobote, nekaj pa jih le dajmo; Nadja Stegne, Hapy Band, Čudežna polja, lan Plestenjak, Deja Mušič Band, lani Kovačič, Zoran Predin, Avtomobili, Panda , Don Mentoni, Irena Vrčkovnik... Eno od predstav, ki si jih boste v času festivala lahko ogledali v Domu kulture, smo že omenili, izbor pa bo zelo bogat. V sredo si lahko ob 19.h ogledate Velikansko dobrodušnega velikana v izvedbi Lutkovnega gledališča » Ljubljana. V četrtek ob 19.h bo gostovalo MGL iz Ljubljane z igro Show strahov, v petek ob 19.h pa bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče z Ježkovo igro Zvezdica zas-panka. Tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki bosta predstavi; v Šoštanju v sredo ob 9.00 in 10.00 uri Žogica marog-ica v izvedbi LG Maribor. Ista igra bo v Šmartnem na sporedu v sredo ob 11.30 uri. Rdeča dvorana bo čisto pikasta Sobotni Pikin dan, 23. septembra, bo seveda vrhunec letošnjega festivala. Začel se bo že ob 10.00 uri dopoldne, voditelja bosta Meta Ornik in Robert Bogataj. Njun bo veliki Pikin oder, tokrat prvič bo postavljen tudi mali, kjer bosta voditelja Maja Dacar in Marko Mandič. Tudi vse tiste stvari, ki se jih spomnimo še iz prejšnjih let, bodo; Vila čira čara, Pikine delavnice, Pikina parada, pa golobčki miru, podelitev naslova Pikin ambasador, razglasitev najbolj pikaste predstave... Zagotovo bo to vesel, pikast teden, kjer bo vsakdo našel kaj zase, tako veliki kot mali otroci in njihovi starši. Otroštvo je pač najlepši čas, ki vse prehitro mine, včasih pa smo radi otroci prav vsi, tudi zelo odrasli, zato se odzovite vabilu tudi vi! Generalni sponzor letošnjega festivala je Zavarovalnica Triglav, častni pokrovitelj g. Astrid Lindgren, Pikini ambasadorki pa Štefka Kučan in Anita Gradin. Ubš Poiščite Pikine kostimčke, kmalu jih boste spet potrebovali! 10 MAS CAS_zangzvedrilo 7. septembra 19! nOROJKOP rOven (od 21. marca do 21. aprila) Čas je, da začnete živeti bolj zmerno, predvsem pa se kdaja pa kdaj ravnajte tudi po dobrih nasvetih, ki vam jih nenehno ponuja partner. Čakajo vas zanimivi dogodki in pogovori, v katerih bo imel glavno vlogo denar. Nekdo, ki ga površno poznate, se vam bo približal in vam nekaj povedal. Bik (od 22. aprila do 20. maja) V Samo to, kar vas moti, morate čimprej spremeniti, druge stvari pa pustite kakršne so. Nekomu boste brali iz oči, in to kar piše v njih, vas bo izjemno razveselilo. Hrepeneče boste obujali spomine, čeprav niso vredni, da zaradi njih pretakate solze. Denarne skrbi boste reševali v izjemno zanimivem okolju. Dvojčka (od 21. maja do 21. junija) Če ne boste mogli iti prav do konca, potem odnehajte že kmalu na začetku, da ne boste naredili prevelike škode. Čakali boste na sporočilo, na nek droben znak, da je vse v redu, pa vas bo nekdo ponovno razočaral. Srečanje bo vzmenirljivo in usodno; prijetne posledice boste čutili še dolgo zatem. Rak (od 22. junija do 22. julija) šffi Nekaj novega se vam obeta, seveda pa ne smete pričakovati, da boste že v prihodnjih dneh zajemali srečo z veliko žlico. Potrpljenje je lastnost, ki bi jo morali bolj načrtno in prizadevno gojiti, tudi vi, ne samo vaŠ partner. Niso še vse stvari izgubljene, v nedeljo pa se bo sploh pokazalo, da ste na pravi poti. ^^ Lev (od 23. julija do 23. avgusta) y M Če boste previdni in hkrati vztrajni, boste kmalu tam, kamor vas vleče srce. Izgubili ste vero v nekega človeka, vendar naj vam zaradi tega ne bo nič žal. Vsaka šola pač nekaj stane in tudi vi niste modri in pametni že od začetka. __ Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) IID Bodite strpni in razumevajoči, pomagajte neko-mu, ki je očitno v stiski, pa boste postavili trdne temelje nekemu novemu, zelo prijetnemu prijateljstvu. ko hodite po svetu, imejte oči široko odprte, da vas nebi nekdo nenadno prehitel. Poslušajte vse, kar vas zanima in ne bodite tako neverjetno ljubosumni. Tehtnica (od 24. septembra do 22. oktobra) Staro poznanstvo bo preraslo v novo, vznemirljivo prijateljsko vez. Kmalu boste spoznali, zakaj so vas nekateri svarili in vam dopovedovali, da vzemite pamet v roke. Najmanj tri dni boste še čakali na posledice nekega svojega ravnanja. Nato si boste oddahnili in dokončnojjotegnili črto. Škorpijon (od 24. oktobra do 22. novembra) J&^f Utrdili boste neko prijateljstvo, hkrati pa se boste W*F odrekli neki novi izkušnji. Zakaj si očitate to, česar nsite storili? Navsezadnje je imel partner dovolj priložnosti, da si pomaga sam, ne pa da čaka, kdaj ga boste vi rešili iz zadrege. Novosti bo cel kup, najlepša pa bo vaša zaljubljenost. Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Brez pravega vzroka ste slabe volje in ni vam do nobene stvari, ki se vam ponujajo kot na dlani. Ko boste srečali nekega starega prijatelja, napeljite pomenek tudi na zadevo, ki vas od vseh najbolj zanima. Komaj čakate, da preskusite svojo moč in dokažete svojo spretnost - partner tudi. ^^ Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) JP Preveč ste se zavzeli za neko stvar, v katero po nedavnem dogodku ne verjamete več. Se boste umaknili? Pogovorite se s partnerjem nato pa ravnajte po svoji glavi. Plahost ni umestna, bolj se boste vtisnili v spomin nekomu, ki vam veliko pomeni, če boste ravanali drzno in odločno. Ljubezen vam dela preglavice. Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja) Nekdo od vaših nadrejenih se bo zavzel za vas in vam pomagal iz neke nevšečnosti. Boste hvaležni? Boste poskušali zadevo čimprej pozabiti? Vaša stvar, vendar, če se boste odločili za pozabo, to doživljajte v dobri družbi in z veliko nežnosti. ^ Ribi (od 20. februarja do 20. marca) Brez denarja sicer ne boste srečni, mnogo lažje l pa vam bo, ko boste iskali med prijatelji tiste, ki so resnično iskreni. Nenaden preobrat vas bo vzpodbudil k novi dejavnosti, čez noč bo vseh težav konec. Ob presenetljivem razpletu nekega prepira se boste počutili kot v devetih nebesih. Zaradi vas bo nekdo srečen. jjElSMBMBMBMBJEIBfi^ *d Boucle nad v Ni kaj, spogledovan- H je z jesenjo je tu. Ob hladnih jutrih in večerih je Ze nekaj časa treba seči po čem topljšem, kratki rokavi počasi izginjajo iz polic, ki so nam najbližje. Počasi si bo treba vzeti čas in prečesati našo graderobo; letno bomo shranili, jesensko pa verjetno dopolnili, morda kaj le predelali... Možnosti je veliko. Vsekakor pa je za vse, ki se rade sučejo po modnem vetru, za to jesen pomembno, da si kupijo, sešijejo ali pa jim to storijo drugi, kostim, obleko... iz rahlo grobega, vozlastega materiala, ki mu že od nekdaj rečemo boucle (bukle). Ja, moda ga je spet potegnila na površje, I i i i sicer ga že nekaj sezon nismo srečevali prav pogosto. Letošnja jesen in zima pa bosta čisto v znamenju obfačil iz boucleja. Iz njega bodo sešiti tudi suknjiči, brezrokavniki in prvi jesenski plašči. Priljubljen bo tako v karo vzrocu kot "šprican", pa enobarven. Le da je boucle. Tiste, ki ste ga že spoznale v prejšnjih sezonah, zagotovo poznate njegove prednosti in slabosti. Je mehek, topel, se ne mečka in je prijeten. Ob tem pa se rada povleče kakšna nitka, če ni res kvaliteten. Zato prisezite na kvaliteto. ElfčlfBMBJčIMBMBfB^^ tftakaroni s tunino Za 4 osebe potrebujemo: 400g makaronov, sol, 2 žlici olja, 2 sesekljani šalotki, 2 sesekljana stroka česna, 4 sardelne filete, 2 konzervi tunine v olju, 100 g kaper, poper, peteršilj, baziliko. V osoljeni vodi kuhamo makarone do mehkega, vendar naj imajo v sredini še čvrsto jedro. Razkuhani makaroni niso okusni. Medtem ko se kuhajo makaroni, prepražimo sesekljano šalotko na olju, da postekleni. Pražimo na majhnem plamenu in počasi. Rjavo zapečena čebula ima grenak okus, zato pazimo, da vročina ni premočna. V skledi pretlačimo ali sesekl-% •* <% M jamo odcejena sardelna file-p' .' ' ta m odcejeno tunino. K čebuli dodamo najprej česen, da se prepraži, nato pa primešamo tudi tunino in kapre. Odstavimo s štedilnika. Kuhane testenine odcedimo in takoj zmešamo s tunino. Potresemo s peteršiljem, okrasimo s baziliko in ponudimo. Z dobro voljo nad težave Nekateri ljudje so nenehno dobre volje. Jim gre v življen- --ju vse po sreči ali pa se je mogoče optimizma naučiti? Poznate tudi vi koga, ki vselej trdi, da je kozarec na pol poln, medtem ko ste vi prepričani, da je napol prazen? Kdor hoče biti vedno vesel, se mora najprej naučiti pokazati svojo žalost! Psihologi na neki ameriški univerzi so sestavili program, ki vsebuje 5 točk in ga lahko vadi vsak sam, ne da bi moral hoditi na seminarje ali tečaje. 1. Pokažite drugim (kolegom, partnerju), da ste žalostni. Izražanje čustev deluje zelo sproščujoče. 2. Vsaj enkrat dnevno se od srca nasmejte sami sebi. 3. Zjutraj si recite:"Rad se imam takšnega, kot sem! Ta dan bom užival. Nič me ne bo spravilo v slabo voljo." 4. Vsak dan si odpočijte za nekaj minut - če je mogoče, kar sredi dela. Skoncentrirajte se na kakšno zelo lepo doživetje. Pozitivni spomini bodo ostali za več ur v vaši podzavesti in vplivali na vaše dobro razpoloženje. 5. Poskusite najti v vsakem dogodku kaj pozitivnega. Kadar dežuje, se raje veselite, da lahko sedite na suhem, namesto da sitnarite zaradi slabega vremena! Sobni vrtiček v steklu Z malo domišljije in seveda volje v večji, lepo oblikovani stekleni posodi, uredimo sobni vrtiček. Odločimo se za peščeno puščavsko krajino, ali za aranžma, ki spominja na tropsko džunglo, seveda pa lahko posadimo tudi vse druge sobne rastline in jih razvrstimo v prijetno okrasno celoto. Vrtiček v stekleni posodi lahko stoji na okenski polici ali na nizki mizi v sobi. Rastline ne potrebujejo veliko nege in so prava paša za oči. Vrtiček je lahko tudi lepo darilo za ljubitelje sobnega cvetja. Uredimo ga tako, da v stekleno posodo posadimo predvsem manjše rastline, da je aranžma bogat in raznolik. Posode so lahko plitke, globoke, okrogle, štirioglate... Zelo primerne so akvarijske posode, le steklo pri vseh naj bo prozorno. Poleg rastlin bomo potrebovali nekaj lepih kamnov, kakšno čudno kriv-enčasto vejo in korenino - to pa je že stvar vaše domišljije. Poglejmo za primer, kako okrasimo pravokotno posodo, dolgo približno 35 cm, široko 23 in visoko 26 cm. Na dno posode damo plast zemlje za kakteje. Debelina plasti je odvisna od tega, kolikšne korenine imajo kakteje. Z žlico razdelimo zemljo tako, da nastane valovita površina. V zemljo naredimo jamice. Posadimo kakteje. Prek zemlje potresemo tanko plast finega belega peska. Ob stenah posode odmaknemo zemljo s ploščato lopatko ter vsujemo pesek med stene in zemljo. Tako je zemlja skrita pod plastjo peska. Nazadnje posadimo v pesek tudi suh grmiček. Če pa boste v posodo sadili drugačno sobno cvetje, upoštevajte nasvet, da sadite le rastline, ki so še mlade in ki počasi rastejo, pa na trave in praproti ne pozabite. Vedno pa najprej posadite večje rastline, potem pa "luknje" zapolnite z manjšimi. * * X * Z VEZ D N * # * * * l# * K * * * * * A Z 1 P * ##• O T ** * * * *#* # * © © © dobro srednje slabo Oven ■1 Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec : Kozorog Mv M delo © © © © © © i © © © i ® © © ljubezen © © © © © © i © © © i © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © i © © © i © © ©1 7. septembra 1995 MODRO KRONIKA POLICIJSKA POSTAJA VELIM Denar, vino in salame V času od 27. avgusta dopoldne do 28. avgusta zjutraj je neznanecvlomil v trgovino Metro na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz trgovine je odnesel 60.000 tolarjev, štiri zaboje vina in več različnih salam. Lastnika trgovine Tomaža S. iz Polzele je oškodoval za okoli 85.000 tolarjev. Eden motil, drugi kradel V torek, 29. avgusta, sta malo po 16. uri obiskala Zlatarstvo Kranjc v Velenju dva moška. Medtem ko je eden motil prodajalca, je drugi iz vitrine ukradel verižico, vredno 113.000 tolarjev. Sumljivo početje je lastnik opazil, vendar sta mu neznana moška pobegnila. Velenjski policisti so kaj hitro ugotovili, kdo sta "neznanca": 31-letni Bogdan B„ v pomoč pa mu je bil 23-letni Miran Z. Oba čaka zdaj kazenska ovadba. Skozi okno po cigarete in alkohol V noči na 2. september je neznanec skozi okno vlomil v bife Kino - Osmica in iz priročnega skladišča odnesel manjšo količino alkoholnih pijač in cigaret. Lastnika bifeja Franca J. je oškodoval za približno 35.000 tolarjev. Obritoglavca tepla ljudi pred Rdečo dvorano V soboto, 2. septembra, so ob 3.19 velenjske policiste obvestili, da sta dva obritoglavca na parkirišču pred Rdečo dvorano pretepla M. J. in J. T., kasneje pa zvedeli, da sta pretepla tudi B. V. Policisti so ugotovili identiteto enega od pretepačev, to naj bi bil 17-letni A. M. iz Velenja, drugega, za katerega vedo, da mu je ime Željko, pa še iščejo. Zoper oba bodo napisali kazensko ovadbo. Novi načelnik UNZ Celje Stane Veniger Minister Andrej Šter čestita novemu načelniku Od 1. septembra imajo na Upravi za notranje zadeve Celje novega načelnika. Dosedanjega načelnika Borisa Ostruha je zamenjal 34-letni Celjan Stane Veniger, ki je bil zadnje leto in pol namestnik načelnika Operativno-komunkacijskega centra v Ljubljani, sicer pa je pred tem že delal v Upravi za notranje zadeve Celje. Tiskovne konference, ki so jo sklicali v Celju ob zamenjavi načelnikov, kjer so pojasnili razloge za ta korak, sta se poleg bivšega in novega načelnika udeležili tudi minister za notranje zadeve Andrej Šter, državni sekretar Borut Likar in državni podsekretar magister Vinko Gorenjak. Kot je povedal dosedanji načelnik Boris Ostruh, je do zamenjave prišlo na njegovo željo, ker odhaja na novo delovno mesto kot državni tožilec. Novi načelnik Stane Veniger pa je poudaril, da bo nadaljeval delo, ki gaje na tem področju zastavil Boris Ostruh. ■ mkp izolirka industrija izolacijskih materialov, Ob železnici 18, SI - 61110 Ljubljana, Slovenija telefon (061)140 30 96, telefaks (061) 445 182 PRIJAZNA DO UAS IN OKOLJA VAS PRIČAKUJE NA 28. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU NA ZUNANJEM RAZSTAVNEM PROSTORU ŠT. 302 AKCIJSKE CENE IN SEJEMSKI POPUSTI POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Dva hudo poškodovana V nedeljo, 3. septembra, se je ob 5.30 na regionalni cesti Radmirje - Bača pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo, tri pa lažje poškodovale. Na vozilih je nastalo za blizu 1.000.000 tolarjev materialne škode. Iz Gornjega Grada proti Radmirju je vozil osebni avtomobil 38-letni Ciril K. iz Ljubnega. Ko je pripeljal izven naselja Florjan pri Gornjem Gradu, je iz neznanega vzroka zapeljal levo na nasprotni vozni pas. V tistem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 21-letni Rajko K. iz Šmiklavža. V nezgodi sta se voznik Ciril K. in sopotnica 18-letna Marija Z. iz Gornjega Grada hudo telesno poškodovala. Drugi dve sopotnici, 29-letna Cvetka Z. iz Radmiija in 32-letna Irma V. iz Kamnika, pa lažje. V nesreči udeležni voznik Rajko K. je kraj nesreče takoj po trčenju zapustil peš. Kasneje so ugotovili, da je bil v njej tudi on lažje poškodovan. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Voznica hudo poškodovana V četrtek, 31. avgusta, je ob 20.10 iz smeri Tovarne nogavic Polzela proti križišču s prednostno cesto vozila osebni avtomobil 24-letna Branka T. iz Založ pri Polzeli. Ko je pripeljala do križišča, je vožnjo nadaljevala naravnost v smeri Založ. V tistem trenutku pa je iz polzelske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 27-letni Janko M. iz Rakovelj in vozili sta trčili. Voznica se je v nezgodi hudo telesno poškodovala, voznik pa je utrpel lažje telesne poškodbe. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, na vozilih pa je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Padel s kolesom V soboto, 2. septembra, ob 21.50 se je 52-letni Alojz S. iz Ločice ob Savinji s kolesom peljal iz smeri gostišča Cimperman proti tovarni Garant v Polzeli. V bližini stanovanjske hiše Polzela 116 je padel in se hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnico Celje. Eden se bo bril, drugi bo žagal, tretji pa pil V dneh od 23. do 29. avgusta je neznanec vlomil v vikend Borisa S. iz Gomilskega v Podvrhu pri Podvinu. Vlomilec je odnesel več prehrambenih artiklov, nekaj jedilnega pribora in aparat za britje. Vrednost ukradenih predmetov so ocenili na 30.000 tolarjev. V noči iz 31. avgusta na 1. september pa je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Danijela M. v Lipju. Iz kurilnice je odnesel 2 električni krožni žagi, električni skobelnik, električno motorno žago ter vrtalni stroj. Lastnika je oškodoval za kakšnih 100.000 tolaijev. V noči na 3. september pa je neznanec vlomil v vikend Zorana V. iz Žalca na Polzeli. Preiskal je pritlični del objekta in odnesel s seboj manjšo količino alkoholnih pijač, vredno 1.500 tolarjev. Ni pa bil vlomilec prav nič nežen, saj je z vlamljanjem povzročil za 50.000 tolarjev škode. Gorelo v Tekstilni tovarni V četrtek, 31. avgusta, okoli 20. ure je v predilnici Tekstilne tovarne Prebold izbruhnil požar in povzročil za okoli 600.000 tolarjev gmotne škode. Do požara je prišlo na predilnem stroju zaradi okvare krogličnega ležaja na jermenici napenjalnega mehanizma. Zaradi okvare je prišlo do brušenja kovinske jermenice ob ohišje, do iskrenja in pregrevanja, zaradi česar se je vnel bombaž. Takoj, ko sta delavki opazili dim in plamene, sta stroj ustavili in skupaj s sodelavci pričeli gasiti. Požar pa so povsem pogasili gasilci IGD Prebold. ■ . ■ : : Tragedija v Kavcahjprj Velenju S sekiro nad mamo Kaj je bil vzrok za tragedijo, ki seje v ponedeljek, 4. septembra, okoli 13, ure, odigrala v stanovanjski hiši v Kavčah pri Velenju, ko se je sin s sekiro lotil svoje matere, še ni jasno. Osumljenec, ki so ga dan kasneje skupaj s kazensko ovadbo, ta ga bremeni kaznivega dejanja poskusa umora, privedli k preiskovalnemu sodniku, je temu najbrž že povedal kaj več. Zaenkrat je znano le to, daje tistega dne okoli 13. ure 32-letni Ervin G. iz Kavč prišel v sobo, kjer je bila njegova 71 -letna mati Marija G, Ležala je na kavču in gledala televizijo. Približal se ji je in s topim delom sekire zamahnil proti njeni glavi. V tistem se je mati obrnila in zadel jo je v predel levega ušesa, nato jo je udaril še enkrat. Potem je s sekiro razbil televizijski sprejemnik, vrnil sekiro v kurilnico in zapustil hišo. Za zdravniško pomoč ftoškodovani materi je kasneje poskrbel brat osumljenega, na policijski postaji v Velenju pa so za dogodek zvedeli iz Zdravstvenega doma šele proti večeru. Marijo G. so s hudimi telesnimi poškodbami iz velenjskega zdravstvenega doma z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico. | mkp BflRK martin vodovod centralno ogrevanje elektro material d.o.o. Trgovska organizacija MARTIN d.o.o. iz Velenja, specializirana trgovina in proizvodnja za ogrevanje, vodovod in elektro instalacije, zastopstvo tujih firm CALEFFI, T & G, ARMSTRONG, HL in RADIANT, vabi k sodelovanju ambiciozne in delovne sodelavce: - komercialist - ekonomist zunanje trgovine - računovodja za vodenje poslovnih knjig - trgovec instalacijskega materiala Pogoji: komercialist: aktivno znanje nemškega ali angleškega in pasivno znanje italijanskega ali drugega jezika, samostojno delo na enakih ali podobnih delih, izpit B kategorije računovodja: samostojno vodenje poslovnih knjig in pogoje za izstavitve zaključnih rezultatov (6 stopnja ali tečaj) trgovec: pogoje za delo v maloprodaji, poznavanje instalacijskega materiala, izpit B kategorije, samostojno delo s strankami Delo razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, od 3 - 6 mesečnim poskusnim delom, osebni dohodek je stimulativen. Kandidati naj se zglasijo s predhodno najavo (tel. 854-312,854-228) na upravi podjetja Pesje, Špeglova 2, Velenje. MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del: 1. Sanacija plazu na lokalni cesti št. 7933 Laze - Podkoželj. Orientacijska vrednost del je 5.000.000,00 SIT. Predviden rok pričetka del je 18. 9.1995. 2. Razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 6/IV, vsak delovni dan od 8. do 13. ure do 11. 9.1995. 3. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, plačilni zamik plačila, kompletnost ponudbe, reference, rok izvedbe, fiksnost ponudbe, opcijski rok in druge posebne ugodnosti ponudnika. 4. Interesenti morajo oddati ponudbe najkasneje 15. 9. do 11. ure v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba 6/IV, v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za sanacijo plazu na LC 7933 - ne odpiraj"! 5. Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje si pridržuje pravico, da odda dela v spremenjenem obsegu v letošnjem letu, glede na finančne možnosti. 6. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petnajstih dneh od dneva odpiranja ponudb. Predstojnik urada: Tone Brodnik, ing. var. Avtohiša Jakopec VAM to omogoča z ugodnimi krediti, leasingom, staro za novo, staro za staro. Vsa vozila so na zalogi. Ogled v našem salonu in na celjskem obrtnem sejmu na teniškem igrišču pri Hali A. V Avtohiši Jakopec nudimo tudi vsa kleparsko ličarska dela - in originalne rezervne dele. AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel.&fax: 063/855-975 Želite avto po želji? Nezavzeta igra in sodnik ERA ŠmartnttFHc Mengeš 2:1 (0:0) Zdaj že pod vrhom Srečanje s predzadnjimi gosti iz Mengša so Šmarčani pričeli izredno nezainteresirano. Moštvi sta v glavnem igrali med obema kazenskima prostoroma, gostje pa so se večinoma branili, saj so prišli v Šmartno po točko. Prvo resnejšo priliko so si domači priigrali šele v 33.minuti, ko je Grobelšek s prostim strelom z 20 metrov zadel vratnico, odbito žogo pa je Delameja spet poslal v vratnico. Gostje so prvič nevarne-je ogrozili domača vrata v 36.minuti. Čeprav so Šmarčani v teh minutah več napadali, pa so najlepšo priložnost v zadnji minuti pred odmorom zapravili gostje, ko so zadeli prečko. Drugi polčas so igralci ERE pričeli bolj napadalno. V 49.minu-ti je Omeragič prodrl po krilu, lepo podal Mešanoviču, ta pa je s strelom po tleh premagal gostujočega vratarja. Za tem so gostitelji zagospodarili na igrišču, priložnosati so se vrstile ena za drugo, vendar sta bila Delameja in Mašič premalo spretna. Drugi zadetek za domače je šele v 74.minuti dosegel Delameja po lepi podaji Grobelška. Domači so po tem vodstvu popustili, gostje pa več napadali, v 84.minuti po grobi napaki domačega vratarja rezultat celo znižali izid pa se do konca ni spremenil. S tremi točkami so se Šmarčani že prebili na tretje mesto. Imajo sedem točk, prav toliko pa jih ima na četrtem ptujska Drava, pri kateri bodo gostovali v nedeljo. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Jurčec, Irman, Omeragič, Grobelšek, Pire (Delameja, Podgoršek), Mešanovič, Purg (Štefančič), Druškovič in Mašič. M Janko Goričnlk Šmarje:UsnjarO:7 #(0:3) Znova visoka zmaga Prevalje, 3. septembra - V prvi nogometni ligi je po šestih prvenstvenih krogih le še Mura edina nepora-žena ekipa, saj so nogometaši velenjskega Rudarja Izgubili proti Mag Koro-tanu, HIT Gorica pa v Mariboru. To je šele tretji poraz Bojana Prašnikarja pri Rudarju. "Porazi so sestavni del nogometnega prvenstva, saj je nemogoče, da bi v takšni ligi,kot je letošnja ostali vse do konca nepo-raženi. Priznati moram, zelo smo si želeli, da bi na Previjali osvojili vsaj točko, vendar smo v prvih dvajsetih minutah igrali precej pod svojimi možnostmi Ni bilo igralca, ki bi bil odigral tako, kot smo se dogovorili. Nadvse pa so me z igro razočarili naši reprezentanti - kapetan Matjaž Cvikl, Samir Balagič in Jernej Javornik. Posledica slabe igre in neizpolnjevanje dogovorjenega na začetku je bilo tudi hitro vodstvo domačinov. Šele po prejetem zadetku in izključitvi Sila ( v 25. minuti zaradi drugega rumenega kartona), smo vzpostavili ravnotežje in nato z desetimi igralci igrali solidno dobro, imeli smo svoje priložnosti, enako tudi domačini, vendar nismo uspeli zadeti, našemu porazu pa je vsekakor botroval tudi sodnik." Velenjčani bili gotovo veliko lažje oziroma normalno prenesli poraz, če tekme ne bi bil pokvaril s slabim sojenjem sodnik Žunič iz Kranja. Enostavno ni bil dorasel temu koroško-šaleškemu derbiju. Z mahanjem, kot smo ga videli v soboto na Prevaljah, si vsekakor ne zasluži prvoligaškega ali kar nobenega sodniškega dresa in je bilo nedvomno v sramotu razvijajočemu se slovenskemu nogometu. Naj omenimo nekaj njegovih "cvetk". V 5. minuti se je na tleh znašel v bolečinah mladi Zoran Pavlovič. Zelo grobo ga je zaustavil kapetan domačih in najboljši igralec derbija Samo Vidovič. GJede na to, za kakšne prekrške je Žunič v nadaljevanju vlekel rumene kartone iz žepa, si bi bil Korotanov kapetan zaslužil celo rdeči karton. Je morda sodnik razmišljal nekako takole: če piskam, moram izključiti domačega igralca. Zato se je naredil francoza, z roko ni segel po karton, še manj, igre sploh ni zaustavil in šele čez kakšne dve, tri minute je dovolil, da so mladega Rudarjevega reprezentativca odnesli z igrišča. Zanimivo bi bilo videti, kaj je ob tem spregledanju zapisal v svojo beležko nekdaj izvrstni sodnik, sedaj pa delegat Sašo Vugdalič!? Domači so verjetno spoznali, da je sodnik strpen do njihove (pre)ostre igre in v 10. minuti je bil Pavlovič po zaslugi Dobreve že drugič na tleh. Sodnik se ni mogel še enkrat narediti neumnega. Domačemu igralcu je pokazal rumeni karton, mladi Pavlovič pa je bil izgubljen za Prašnikarja, saj ga je moral v 25.minuti zamenjati (z Ervinom Polovšakom), vprašljiv pa je postal tudi Pavlovičev nastop za mlado državno reprezentanco. Sodnika pa kot da bi bila pekla vest, takoj za tem je pokazal rumeni karton Pranjiču. Številčno močnejši Prevaljčani, Pavlovič je do menjave le statiral, so v 13. minuti povedli. Silo je neupravilno zaustavil Vidoviča, sodnik mu je pri tem pokazal še rumeni karton, neupravičeno, če upoštevamo kriterij iz pete minute. Korotanov kapetan Samo Vidovič je sam izvedel prosti strel. Žoga je zletela skozi slabo postavljen Rudarjev živi zid in ukanila vratarja Stankoviča. V 25. minuti je Silo napravil nepremišljen prekršek in zaradi drugega rumenega kartona je moral z igrišča. Šele tedaj, predvsem pa v večjem delu drugega polčasa so Velenjčani igrali po trenerjevem okusu in okusu svojih navijačev, ki niso štedili glasov. Priigrali so si nekaj izrednih priložnost, vendar so domači nekajkrat čudežno preprečili pot žogi v mrežo. To zlasti velja za 67. minuto, ko je Žurman izvlekel iz vrat še domačega vrataija, streljal, vendar je od nekod pritekel Blatnik in preprečil izenačenje. V 69. minuti so Velenjčani sicer spravili žogo v mrežo. Žunič se je že obrnil proti centru, nakar pa je zadetek na posredovanje stranskega sodnika razveljavil. Ta je ocenil, da so bili Velenjčani ob tej akciji v prehitku. Nič ni pomagalo bučno negodovanje Rudarjevih navijačev oziroma Balagiča, ki je začel to akcijo. Sodnik je tudi njega zaznamoval z rumenim kartonom. Če v tem primeru vendarle ne moremo podvominiti v pravilno odločitev, ker pač nismo bili blizu dogajanja, pa lahko za kasnejše dogajanje, ko je nekoga od domačih zadela žoga v roko po Komarjevem udarcu in za 84. minuto, torej še vedno pri izidu 1 : 0, vendarle lahko trdimo, da se je Žunič še drugič naredil francoza. Pranjič je v tej minuti izvajal prosti strel, Vidovič, ki je stal prvi v zidu z leve strani, je visoko stegnil roko in odbil oziroma spremenil smer leta žoge. Ker se je to zgodilo v šestnajst-metrskem prostoru domačih, bi pisk pomenil enajsmetrovko in če se vsaj malo spoznamo na pravila, tudi karton - rdeči seveda, saj se je Vidovič postavil v vlogo vratarja. In kaj je ob tej roki zapisal v beležko delegat Vugdalič!? Gostom, katerih živci so bili že povserm razrahljani, je po tem novem sodnikovem molku povsem pošla zbranost in v 86. minuti so domači hitro izvedli nasprotni napad in Plesec je dosegel končni izid.V zadnjih trenutkih tekme pa je sodnik še enkrat segel v žep in zaradi drugega rumenega kartona je moral z igrišča še Stjepan Pranjič. Podobno kot gostje tudi domači niso bili zadovoljni s sojenjem. Menili so, da jih je takoj na začetku srečanja sodnik oškodoval za enajsmetrovko (prekršek na Vidoviču) in da je domačemu kapetanu v zadnjih trenutkih tekme razveljavil pravilno dosežen tretji zadetek. Če uporabimo besede Lojzeta Peterleta: Če ima Ivan Žunič jajca, gotovo ne bo sodil več Rudarjevih tekem. To je najmanj , kar lahko naredi. Če pa želi narediti uslugo slovenskemu nogometu, je bolje, da se pomeša med gledalce. Seveda tega ne bo storil. Zato se bodo v klubih in sploh igralci morali sprijazniti, da pač ima sodnik, žal, vedno prav. Zlasti zato nekatere Rudarjeve igrale ne opravičuje, da so si v nedeljo nabrali toliko kartonov. To in verjetno njihova neambiciozna igra na začetku, so menda, kot smo zvedeli, nekateri že občutili v žepu. ■ vos V 2.krogu MNZ Celje so šoštanjski nogometaši dosegli visoko zmago proti novincu v ligi. Na mokrem in zelo slabem igrišču so se domači uspešno upirali do 23.minute, ko seje v gneči najbolje znašel Uršnik. Priložnosti so se vrstile, do odmora pa sta dve izkoristila Šoštar (43) in Kovačič (45). Drugi polčas so nogometaši Usnjarja pričeli še bolj borbeno in napadalno. Med strelce se je še dvakrat vpisal Kovačič (55 in 70), v 85.minuti je bil z enajstmetrovke uspešen Pšavič, končni izid pa je dve minuti pred koncem postavil Gabrič s strelom od daleč, V naslednjih dveh sobotah bodo šoštanjski nogometaši igrali za slovenski pokal, prvo tekmo pa bodo igrali v Brežicah. USNJAR: Čanič, Verko (Kos-treš), Uršnik, Šoštar, Kraljevič, H-žorn (Jelen), Gabrič, Novak (Ber-njak), Kovačič, Pavič in Daničič. ■ Luka Kostreš Tako so igrali: Biostart Publikum : SCT Olimpije 1:1 (0:1), Maribor Branik : HIT Gorica 1:0 (1:0), MAG Korotan : Rudar 2:0 (1:0), Mura : Primoije 1:1 (1:0), Izola: Beltinci 0:2 (0:2) Pari prihodnjega kola (10. t. m.): SCT Olimpija - Mura, Beltinci - Maribor Branik (obe 9. t. m.), HIT Gorica - MAG Korotan, Rudar - Biostart Publikum, Primorje - Izola. NAPOVED REZULTATA Rudar: Biostart Publikum Ime in priimek Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Stavno mesta: ARKADA, OAZA, KOFETARCA, bite GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaherke C Mali nogomet • ••••• • • • • •• V prvi ligi je vroče V 11 .krogu prve lige malega nogometa "Škale 95" so dosegli naslednje izide: Mušketirji.Zlatorog Škale 1:3, RBM Commerce:Vigo Vinska Goara 0:1, Bambino:Madl tris 4:1, KMN Fori Škale:RŠD Slovenski Sokoli Velenje 3:3, Saloon Pascal :Mister X Cik Cak 3:2; vrstni red: 1.Saloon Pascal 17, 2.Bambino 16, 3.KMN Fori Škale 15, 4.Mister X Cik Cak 14, 5.Zlatorog Škale 11, 6.RŠD Slovenski Sokoli 11, 7.Mušketirji 8, 8.Vigo Vinska Gora 7, 9.Madl tris 6 in 10.RBM Commerce 5; pri strelcih so na prvih treh mestih igralci ekipe Mister X Cik Cak R.Hudarin 15, J.Hudarin 12 in Boris Tomažič 10.V 2.ligi so odigrali 14.krog. Krokodilčki:Muešketirji veterani 1:2, Plešivec Ribiška koča:01d Raiders 3:0 b.b., Kremenčkovi:Kalimero 1:3, Tempo Florjan.Club Duo 1:2, Texas:Topolšica 0:0, ŠK Cirkovce prost; vrstni red: 1 .Plešivec Ribiška koča 24, 2.Mušketiiji veterani 20, 3.Tempo Florjan 19, 4.Kalimero 14, 5.01d Raiders 14 (-1), 6.Texas 12, 7.ŠK Cirkovce 11, 8.Club Duo 11, 9.Kremenčkovi 7, lO.Krokodilčki 6 (-2), ll.Topolšica 2 (-1); s 16 zadetki je najboljši strelec Dušan Zagoričnik (Tempo Florjan). v soboto ob^Škalskem jezeru Ribiči sklenili tekmovanja V soboto, 2. septembra, je ob Škalskem jezeru potekalo še zaanje od petih tekmovanj v lovu rib, kjer sodelujejo ribiške družine s svojimi tekmovalci s širšega celjskega območja. Sodelovale so ekipe Velenja, Laškega, Celja, Brestanice, Pake Šoštanj, Straže iz Rogatca, Klena iz Malega tabora ter Sotle iz Klanjeca in Pregrade. Na zadnjem tekmovanju je slavila Ribiška družina Velenje, 2. mesto je zasedla RD Laško in 3. RD Klen - Mali tabor. V skupni razvrstitvi z vseh petih tekomovanj je 1. mesto pripadlo RD Velenje, 2. RD Laško in 3. RD Celje. Skupno, med posamezniki z vseh tekem, so bili najboljši: 1. Vojko Krajnc iz RD Velenje, 2. Oto Mravljak, prav tako RD Velenje, 3. Anton Bačič iz RD Laško. ■ mkp Že 11. od Celja do Logarske doline ••••••••••••••••••rt•••••••••• Tokrat Zupane in Pugljeva V soboto je bil na vrsti že 11.pohod od Celja do Logarske doline. Svojo vztrajnost je tokrat pomerilo preko 600 tekačev in pohodnikov iz Slovenije in štirih tujih držav, udeležba pa je bila zaradi slabega vremena slabša od pričakovanj organizatoijev. Pri moških je 75 kilometrov dolgo nmon mu«.. jz Mislinje, pri ženskah pa je tretjič zapored slavila Velenjčanka Anka Pugljeva, ki je za progo porabila točno dve uri več, torej 7 ur in 28 minut. Namizni tenis NAPOVED REZULTATA Hudar: Biostart Publikum Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen Up pa 1 točko. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre ]e namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. 2. lestvica po 6. kolu in končna lestvica 1. kroga: L Zmagoslav Turkuš 115 75 2. Tomo LIpnik 43 30 3. Miro Ankon 69 23 4. Nurija Galijaševič 29 22 | 5. Borut ArUč 54 22 6. Matjaž Vrhovnik 33 16 7. Bogdan Lampret 8 11 8. Matija Filipovič 8 9 9. Jure Kovač 15 8 10. Danilo Golob 8 8 Prvouvrščeni prejme nagrado: letovanje na Kanarskih otokih. Med ostale uvrščene bomo podelili 5 nagrad. Žrebanje bo na tekmi med NK Rudar in NK Biostart Publikum 10. septembra. V soboto so z udeležbo na obeh odprtih turnirjih za mladinke in mladince pričeli tekmovalno sezono tudi mladinci velenjske Ere. V Križah pri Tržiču je nastopilo 100 najboljših mladincev Slovenije in z osvojitvijo 3. mesta je Uroš Slatinšek dokazal vrednost reprezentanta. Njegov uspeh je dopolnil še Bogdan Simončič z delitvijo 5. - 8. mesta, kar daje lepe obete za nastope v ekipnem delu. Pod vodstvom trenerja Matjaža Kovača so dekleta nastopila v Novi Gorici. Največ je dosegla Karmen Steblovnik z uvrstitvijo med 20 najboljših in pokazala, da bo tudi v tej kategoriji igrala vidno vlogo. ■ A V. Pikado '"Cilki" izredni na SP Zadnje dni minulega tedna je bilo v Taboru na Češkem posamično odprto svetovno prvenstvo v pikadu. Izreden uspeh so dosegli igralci velenjskega Čuka, ki so zastopali Slovenijo. Primož Jelen je bil pri posameznikih drugi, v dvojicah sta Primož in Mladen Josič zasedla tretje, Jože Jelen in Josip Šimič pa četrto mesto. Odlični na Češkem (od leve proti desni): Primož Jelen, Jože Jelen, Mladen Josič, Josip Šimič In vodja Tone Močnik ^DAEVUOO yAVTO SERVIS MAURER maruti 063 853 730 Veliki vrh 4 7A, Šmartno ob Paki Cenjene stranke obveščamo, da smo popestrili našo ponudbo. Poleg osebnih vozil Maruti, Daevvoo, sedaj tudi dostavna vozila TATA, 2.OD - nosilnost 1 tona - servo volan - s trdo streho: 3 m' tovornega prostora - mercedes tehnologija Ugodni krediti in Cena (do reg.) 20.990 DEM '"sin« ? t7,5 %, servis in rezervni deli ugotovljeni! Tel: 063/853-730. Del. čas: od ponedeljka do petka od 8. -16. ure, ob sobotah do 12. ure. 7. septembra 1995 ŠPORT IN REKREACIJA KAK CAS 13 Premogovnik Velenje I • • • • o ••••••••••• Na vrhu Evrope V začetku letošnjega leta je med ljubitelji gora v velenjskem [premogovniku vzniknila ideja, da bi med dogodke, ki bodo obeležili letošnjo 120. obletnico premogovništva v Šaleški dolini, uvrstili tudi vzpon na najvišji vrh Evrope 14807 metrov visoki Mont Blanc. In poleg 120-letnice še en razlog: velenjski premogovnik se z mednarodno konkurenčno proizvodnjo premoga cenovno in po produk- tivnosti enakovredno meri s podobnimi evropskimi premogovniki. Zato se v podjetju upravičeno pohvalijo, da spadajo v sam evropski vrh. Do poletja je ideja dozorela in se uresničila med 10. in 14. avgustom. Na pot so se pod vodstvom izkušenega alpinista Ivča Kotnika odpravili Marjan Hudej, Marjan Lampret, Maijan Kolenc, Evgen Dervarič, Franc Cevzar, Matjaž Klemenčič, Franc Urbane, Drago Šegovc, Hans Avberšek in Boris Kukovič. S seboj so vzeli zastave Premogovnika Velenje, mestne občine Velenje in Republike Slovenije, da bi jih na vrhu zapičili v sneg. "Skupina je bila glede alpinistične izkušenosti heterogena," je povedal po vrnitvi Ivč Kotnik, "zato smo kmalu začeli s pripravami. Odšli smo na Smrekovec, kolesarili, se povzpeli na Strelovec in Ojstrico v Kamniških Alpah, osvojili Triglav in nazadnje 3798 metrov visoki Grossglockner, kjer smo se že seznanili s plezanjem in hojo po snegu in ledu. Vrhunec je bil vzpon na Mont Blanc. Načrtovali smo dostop po najbolj normalni poti, prečenje in sestop po drugi poti. Vreme nam je omogočilo le prvo, saj smo se povzpeli v snegu in dežju. Vrh smo dosegli 12. avgusta zjutraj, po petih urah naporne hoje. Vsi člani odprave so bili dobro opremljeni in pripravljeni, vrh smo osvojili in se vrnili v dolino brez težav, poškodb, zato menim, da smo povsem uspeli," je sklenil Ivč Komik. Svoj cilj so tako dosegli in se osebno potrdili; vsak s svojimi občutki, težavami, lepimi doživetji. Mnoga med njimi bodo ostala le njihova. Tega pa so vajeni tudi med odgovornim delom v premogovniku. Veliki cilji so dosegljivi z velikim naporom, odrekanji in tveganji, ki jih vsak sprejema in doživlja drugače. Na koncu šteje le končni izid. ■ Dlana Janežlč ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! Strelska^družinaJVIrož Velenje Uspehi in dobro delo vračajo ugled Simon Veternik (državni reprezentant), Sabina Sulič, Almina Durakovič so imena, ki jih ljubitelji strelskega športa v širšem slovenskem prostoru dobro poznajo. Vitrino strelske družine Mrož iz Velenja, katere člani so, so v minuli sezoni pridno polnili z zavidanja vrednimi priznanji, pokali, ki so jih osvojili na državni ravni. Kitijo se z naslovi najboljših v državi v posamezni strelski disciplini in tudi ekipno. Pri tem pa, poudarjajo v družini, ne gre spregledati pionirjev. Ti pod trenerskim vodstvom Renata Štermana zelo i napredujejo po lestvici, ki nekaj velja. Vse te uvrstitve kar nekako ne kažejo na to, da bi pri Mrožu 1 poznali besedico težava. Pa temu, žal, ni tako. "Kljub dolgoletni tradiciji nam jih res ne manjka. Delamo v zelo slabih delovnih pogojih, v kletnih prostorih na Tomšičevi cesti v Velenju. Težave imamo pri ugotavljanju njihovega lastništva, da posebej ne omenjam možnosti za tesnejše sodelovanje s šolami. Ni jih v danem trenutku. Kakor kaže, naj bi dobili strelišče pri Rdeči dvorani v Velenju, kjer bo nova kinodvorana. Tega si srčno želimo, saj bomo tako lažje izpolnili naše prednostne ciljer kakovost in delo z mladimi," pravi sekretar strelske družine Mrož Velenje Boris Klančnik. S tem bi utrdili mesto med najboljšimi strelskimi družinami v Sloveniji in ji hkrati povrnili ugled, ki gaje družina že imela, a ga je zaradi slabega dela in čudnih zadev izgubila. Kar naporno obdobje je pred novim vodstvom (predsednica družine je sedaj Nevenka Rozman), da bodo zdrahe iz preteklosti tonile v pozabo. Doseženi uspehi Največji dosežki v minuli sezoni Članska ekipa pištolaijev z zračno pištolo je osvojila 3. mesto v državi; v tekmovanju v steljanju z malokalibrsko pištolo v 3 disciplinah ekipno tretje, dvakrat pa drugo mesto; Simon Veternik, paradni konj v "Mrožu" in član državne reprezentance, je v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire postal državni prvak, v streljanju z malokalibrsko pištolo pa vice državni prvak; v prvi državni ligi je Mrož osvojil ob koncu 3. mesto; mladinke so ekipno osvojile prvo mesto; mladinka Sabina Sulič je postala državna prvakinja v streljanju z zračno pištolo, tretja je bila v tej kategoriji Almira Durakovič. kažejo, da je vsaj za zdaj to ubralo pravo pot. Slednjo iščejo tudi pri zbiranju potrebnega denarja. Boris Klančnik pravi, da strelski šport pri nas ni tako zanimiv, zato je težje pridobiti kakšnega pokrovitelja. Za golo preživetje sicer dobijo, za kaj več (za nakup sodobnejšega orožja ...) nimajo možnosti. Pri izpeljavi treningov so jim v veliko pomoč gasilci. Vodilo približno 60 članov strelske družine Mrož iz Velenja je: dvig kakovosti, doseganje čimboljših rezultatov na mednarodnih tekmovanjih in v državnem merilu v vseh kategorijah. Morda bodo tako lažje našli pokrovitelja, si posodobili rekvizite ter uredili zadeve iz preteklosti, ki jih ne glede na novo vodstvo in dosežke zadnjega obdobja še preveč obremenjujejo. U(tp) Na obisku v partnerskem Schiedamu Eurocamp 1995 Prejšnji mesec je bil v Schiedamu na Nizozemskem že tretji mladinski kamp, ki so se ga udeležili mladi iz partnerskih mest Esslingen, Vienne, Albacete, Schiedam in Velenje. Občinska organizacija Počitniške zveze Kažipot iz Velenja je organizirala potovanja v Schiedam za 12 mladih Velenjčanov. Letošnji kamp je organiziral občinski center DE ERKER iz Schiedama, kjer smo bili v Schiedam smo pripravili gradivo o skrbi za okolje v naši dolini in predstavili projekte Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Gorenja o reševanju nastalih ekoloških probe-mov. Med tednom smo bili vključeni v ustvarjalne delavnice. Kar 5 jih je bilo na razpolago - plesna, glasbena, gledališka, likovna in video. Ob koncu smo našo ustvarjalnost predstavili tudi nameščeni. Potovanje je bilo naporno, vendar ob številnih doživetjih smo na utrujenost kar pozabili. Spoznali smo naše partnersko mesto Schiedam, bližnji Rotterdam z največjim pristaniščem na svetu in Amsterdam, prestolnico Nizozemske. Vse udeležnee je pozdravil tudi župan mesta Schiedam. Tema kampa je bila "Kaj se dogaja na zemlji?" in je bila povezana z medarodnim letom okolja. Pred odhodom ostalim udeležncem in nekaterim prebivalcem Schiedama. Dva dni smo preživeli tudi v prečudoviti pokrajini Zeeland, se kopali v Severnem morju in si ogled-lali projekt Delta, ki varuje Nizozemsko pred poplavami. Polni novih doživetij in prijateljstev, ki smo jih sklenili v Schiedamu, smo se vrnili domov. Naslednji Eurocamp bo v Vienne, leta 1997 pa čaka organizacija Eurocampa mesto Velenje. ■ Boštjan Napotnik Vtisi z Nevv York City maratona Piše: S. Lipnik Po srečnem naključju sem na Novoletnem teku v Topolšici dobil izžrebano letalsko vozovnico za New York City (NYC) Marathon. To je najbolj množičen in eden najelitnejših tekov na 42,195 km na našem planetu. Med maratonci vsega sveta je zelo priljubljen. V številkah to pomeni 30.000 sprejetih in 29.643 zavrnjenih prijav tekačev, 13.315 sodelavcev prostovoljcev, od tega 1940 zdravstvenih delavcev, 30 medicinskih postaj, poljska bolnišnica, 100 mednarodnih uradnih opazovalcev, 2700 policajev, 135 avtobusov za prevoz tekačev, videokontrola udeležncev s sedemintridesetimi računalniškimi postajami vzdolž tekaške proge, organizirani "glasbeni maraton" ob progi za motivacijo tekačev, skupine za psihološko motivacijo utrujenih proti koncu proge itd. V mladosti nisem bil atlet tekmovalec, kaj me je torej vleklo tja v zapoznelih letih? Vedno sem tekal le za dobro počutje čez drn in strn, "ker ljubim tihi gozd, ptičji spev in šum voda". Vsega tega na newyorških ulicah ni. Ta maraton je zame predstavljal piko na i v tekanju. Dogodek leta. Izziv praznovati petinšestdeseti rojstni dan, kakor ga ni sposobna večina resničnih in namišljenih mogotcev. Moj cilj je bil priti na cilj varno, brez poškodb in posledic za zdravje. Uspelo mi je. Nikoli se nisem mogel sprijazniti z dokaj razširjeno domnevo, kako je treba pokoj "uživati v gugalniku" in se posledično odpovedati vzpodbudam, ki polnijo življenje z energijo. Zato lahko prenašam daljše telesne napore, intenzivno razmišljam in globoko čustvujem. Ob prvem vzponu slovenskih alpinistov na Mount Everest sem kdo ve kje prebral, da se je vzpon na Everest začel takrat, ko je majhen fantič zlezel na bližnji grič. Zasledujoč to misel, sem začel brskati po spominu, kdaj in kje je začetek poti, ki me je pripeljala na newyorški maraton. Nekako pred triindvajsetimi leti v času hude energetske krize in poskusnega zagona TEŠ 3. Spadal sem v skupino ljudi, ki je morala, in z vsemi svojimi sposobnostmi tudi hotela, iz novega neutečenega bloka pridobiti čimveč energije. Neke poletne noči, ko sem po osemnajsturnem delu bil končno prost, sem čutil, kako ne bom mogel zaspati. Po zasledovanju logičnega zaporedja obratovalnih dogod- kov v desetinkah sekund, pod strahotnim pritiskom polit-birokracije, UNZ in naščuvane javnosti, se mi je zahotelo biti izven časa. Iz neznosnega hrupa sem stopil v sveže mesečno polnočje. Prešinilo me je: "Pojdi na samoten kraj in se odpočij!" Odločil sem se iti peš domov preko travnikov in gozda. Sredi polja sem se ustavil in se zazrl v nebo. Za hip se mi je zdelo, da mesec beži in oblaki stoje. "Postoj, tihi sopotnik noči! Kam bežiš, prijatelj lepih misli?" sem mu zašepetal in mesec se je ustavil, oblaki pa so odhiteli z vetrom. Stopajoč dalje sem se skušal spomniti, odkod meni ta lirika? Zagotovo ni zrasla na mojem zelniku. Počasi sem stopal dalje preko brvi čez Velunjo. Na vhodu v Ležen so v mesečini srebrno se lesketajoče krošnje ogromnih hrastov, ki jih ni več, tvorile čudovit portal. Z nemo pobožnostjo sem stopil v gozd, to svetišče narave, in prisluhnil šepetu nočnega življenja v njem ter občudoval upodobljeno umetnost mesečine in senc. Ob uri strahov sem šel po stezi skozi gozd, ko je mesec skoparil s svojo svetlobo in v temnih kotičkih prikrival bivališča vil in škratov. Le kako sem mogel doslej prezreti to idilo? Ko mi je zmanjkalo poti, sem bil doma, telesno izčrpan, a duhovno sproščen. Omahnil sem v trd spanec. Vedro prebujanje me je prepričalo, kako prav sem storil. Odslej sem za zdravje in boljše počutje več hodil in tekal. Športni dosežki so zame bili in ostali postranskega omena. Gre namreč za veliko razliko, ali tlečete za atletski rezultat, morate biti nenehno osredotočeni na hitrost in čas teka. Kdor teče rekreativno, lahko spusti "mozeg na pašo" in tekaška proga mu nudi prostor in čas za razmišljanje. Zdravja nimamo slučajno. Vredno seje truditi zanj. Če ga ima, da bi šel iz kože, naj začne teči, v koži seveda. Po nekaj kilometrih ga bo minilo. Vedno bolj sem verjel, da imam prav. Včasih grem na organizirane teke, tam zvem, kje je moje mesto med tekači rekrativci. Na takem teku se je zgodilo. Dobil sem letalsko vozovnico za New York. Čas je hitro bežal in potrebno je bilo razčistiti podrobnosti in se odločiti. Smoter mojega potovanja v New York je bil doživeti to veličastno maratonsko prireditev. Tja je sodila tudi moja skrbna žena, ki je dosti preučevala in še več storila za zdravo prehrano pri hiši ter razumevajoče prenašala moje tekaške muhe. ■ prihodnjič dalje 14 1AS CAS OBVESCEVALEC MALI OGLASI TRGOVINO Z OPREMO ali brez oddam. Minimarket, Kardeljev trg 1, Velenje, telefon 851-825. TEUCO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 720-696. NOVA TERMOBAN OKNA, zelo ugodno prodam. Telefon 888-223. OSEBNI AVTO SUBARU 4X4 karavan 1,8, registriran do 6/96, letnik 82, prodam za 4500 DEM. Telefon 893-385. V VELENJU ALI OKOUCI NAJAMEM STANOVANJE. Telefon 856-084. RABLJENA OKNA IN VRATA, zaste-klena, električni bojler80 L, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 893-618. NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Naj-dite si kjerkoli in kakršno koli vozilo, ŽAREK Vam nudi SUPER POSOJILO. Žarek d.o.o., J.Vra-biča 10 a, 63320 VELENJE, tel/fax: 06S856-537 ali 856-286. DU ŠMARTNO OB PAKI sprej me delavko, delavca za delo v bifeju s polovičnim delovnim časom. Vse ostalo po dogovoru. Prijave vsako sredo dopoldan po telefonu 885-275 ali vsak dan na 885^65. DU Šmartno. NA LEPEM KRAJU V KOMNI na Primorskem, blizu Italije in Trsta, prodam lepo urejeno, takoj vseljivo družinsko hišo z vrtom. Možna tudi menjava za hišo na območju širše velenjske okolice. Nsalov: Tonček Lovrenc, Komen 4,66223 Komen. DOPUSTI SO PRI KRAJU, ZAČNIMO DELATI! Za pridne dober zslužek. Pogoj avto in prosti popoldnevi. Telefon 066-272-111 ali 066-74-163 ali 066-282-687. V OKOUCI VELENJA, prodam 2,5 ha zemlje po 8 DEM, zazidljivo. Telefon 0602-53-433 zvečer. ZELO UGODNO PRODAM VEČ KOSOV STANOVANJSKE OPREME: sedežno, spalnico, pralni stroj, šivalni stroj, BTV, hladilnik... Telefon 853-925 popoldne. VELENJE - STANOVANJSKO HIŠO 300 m2, na sončni strani Gorice, z opremljeno kuhinjo, savno, vgrajenimi omarami, v urejenem okolju, prodam za 380.000 DEM. Plačilo po dogovoru. Telefon 063-28-839. GRADBENO PARCELO 520 m2 z vikend hišico, brunarico na sončni legi, s priključkom vodovod, elekri-ka v Mozirju, Lepa njiva, prodam. Telefon 853-917. NAJAMEMO DVOSOBNO AU VEČJE STANOVANJE. Telefon 854-484. DOBRO OHRANJENO ZAMRZOVALNO SKRINJO, ZS 310 GORENJE in jugoterm radiator, 180 X 50, prodam. Telefon 882-896. OTROŠKO POSTELJO zjogijem, prodam. Telefon 854-425. FIAT TIPO 1,4 S, letnik 93, prodam, mogoč kredit ali leasing. Telefon 851-226 ali 857-927. HIŠO, primerno za več dejavnosti prodam ali dam v najem. Telefon 892-170. V MOZIRJU PRODAMO 2 in pol sobno stanovanje 64 m2. Telefon 831-728. MOTORNO ŽAGO, nahrbtno kosilnico, skobeljno poravnal ko, ročni voziček in vodno črpalko 4 stopen-sko, prodam. Telefon 852-675 od 19. do 21. ure. ODDAMO ENOSOBNO STANOVANJE 46 m2, možnost bivanja ali za lokal. Telefon 882-828. HAT ARGENTA, letnik 84, reg. do 1/96, dobro ohranjen, prodam. Telefon 893-014. OBČASNO POMAGAM PRI RAČUNOVODSKIH OPRAVILIH. Telefon 857-345 zvečer. ve, 3 vrata, 60.000 km, na novo re-gist. prodam za 7800 DEM. Možnost kredita. Telefon 853-730. JABOLKA, NEŠKROPUENA, (kanada, zlata pramena, ko-smač), prodam. Telefon 850-703. PISCANCE 2 KG, DOMAČE REJE, PRODAMO. Telefon 885-116. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA VODJA LESNE PROIZVODNJE. Ustrezna izobrazba lesne ali druge tehnične stroke. Telefon 858-424. KRAVO, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 888-240 zvečer. MADŽARSKA -LENTI nakupovalni izlet, odhod avtobusa, 9.9. izpred Rdeče dvorane. Telefon 850-449. NOV DALJINSKI TELEFON ABASO- NIC 500 m, prodam za 8500 sit. Telefon 850-552. DOBRO OHRANJEN 801 hrastov sod,prodam za 6000 SIT. Telefon 853-101 Šmajs. NUJNO IŠČEM NATAKARICO ali dekle za pomoč v strežbi, delo v nemčiji, delno znanje nemškega jezika. Telefon 851-882 popoldan od 16. ure dalje. TEHNICS CD PLAJER SL PG 670, nov,zapakiran, prodam. Telefon 854440. FIAT PANDA 1000 CLX 20 mesecev star, kot nov, prodam za 9500 DEM. Telefon 859074. ŽREBICO IN ŽREBIČKA stara 6 mesecev, kočijo zapravljivček in konjski gnoj prodam. Telefon 850-918. ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO v Velenju, najame mlad par. Telefon 850-674 ali 0609-617-511. KOBILO PRAMA staro 7 let, vajeno vseh kmečkih del, prodam. Telefon 850-607. NAJAMEMO TRISOBNO STANOVANJE za 4 leta, nato odkup. Telefon 892-120 interna 17 od 6. do 14. ure. PARCELO V UPJU 2000 m2, prodam. Nsalov v uredništvu. IŠČEM ŽENSKO STARO od 35. do 45 let. Imam svoje stanovanje. Šifra Jesen". MARIJA SPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo 10.9. prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev, rjave in graha-ste, cepljene, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. PRODAJA GRAHASTIH NE-SNIC. Telefon 472-071. R-5 CAMPUS, letnik 90, bele bar- NOV ŠPORTNI VOLAN RAID z vo- lanskim nastavkom za Golf JGL prodam za 200 DEM. Telefon 854-684. KUPIM TELIČKO staro 7 do 10 dni. Telefon 851-906. KARAMBOLIRAN ALEKO1600, poškodovan spredaj levo, letnik 92, 68.000 km, prodam. Franc Je-renec, Kavče 43 b, Velenje. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 28. avgusta do 3. septembra 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 29. 8. AMP Veliki vrh . 140 mikro-g S02 /m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA 800 6M 400 2® 0 |1<«.8. ■»,».'Ctt-till.«. Si.i 02.1, *i.S, DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 7. septembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Slavič Petek, 8. septembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 9. septembra - dnevni dežurni dr. V.Renko in nočni dežurni dr. V.Renko in dr. D.Vrabič Nedeljo, 10. avgusta - dnevni dežurni dr. V.Renko in nočni dežurni dr. V.Renko in dr. D.Vrabič Zobozdravstvo: V nedeljo, 10. septembra - dr. Zora Pavlovič v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 8. septembra do 15. septembra - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609-618-117. Vedro sijalo je obličje milo in usta tvoja, kot bi se smehljala: Končan je boj, trpljenje je minilo. "Mlad umrje, kdor od bogov izbran je." ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata FRANCA JUVANA - mlajšega iz Goriške ceste v Velenju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soželje, darovano cvetje in sveče ter za prispevke za sv. maše. Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Zahvaljujemo se za poslovilne besede,ki jih je izrekel g. Stane Planine v imenu KS, gospodu župniku za opravljen obred in lepe misli ter pevcem za zapete pesmi. Še posebej se zahvaljujemo gospe in gospodu Ročnik ter vsem sodelavcem "Preste"d.o.o. za izkazano pomoč. Žalujoči: oče Franc in mama Matilda, brat Peter z družino ter sestra Zdenka s hčerko Majo. iiiHi Oldy d.o.o. Polzela 38, U tel.: 721-052 l| d.0.0. PEVELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 *** SUZUKI*** PRILOŽNOST ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA: IZREDNI POPUSTI ZA VOZILA SUZUKI-V ČASU ■MOST ■ vsi modeli BALENO - 40.000,00 SIT cenejši - SAMURAI - 60.000,00 SIT cenejši - VITARA 3 - 80.000,00 SIT cenejši -VITARA 5 -100.000,00 SIT cenejši Popusti veljajo za navijače NK Rudar in obiskovalce mednarodnega obrtnega sejma v Celju (dokazilo - vstopnica!)! K A III O V KM? N.IIS ČETRTEK, 7.SEPTEMBRA: 6.0'0 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 10. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trie trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 11.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■ KINC KINC riN© DOM KULTURE VELENJE iiSSHtSSIMSfSiliSIfllM Sil Sobota, 7.9. ob 23. uri - Predpre-miera! ŠKRLATNA PUMA - vohunski triler Režija: Tony Scott Vloge: Gene Hackman, Denzel Wa- shington Rusi nacionalisti na čelu z nevarnim fanatikom se oborožijo in prevzamejo oblast nad jedrskimi lansirnimi ploščadmi na daljnjem ruskem vzhodu. Američani takoj pošljejo proti ruskim vodam jedrsko superpodmornico, ki pa dobi zadnji ukaz iz Pentagona: lansirajte jedrske izstrelke in začnite III. svetovno vojno. Potem se zveza prekine... CIKLUS POLETNIH TOP FILMOV ob 20. uri ■ I.................. Nedelja, 10.9. PRED ZORO - romanca Režija: Richard Linklater Vloge: Ethan Hawk, Julie Delphy Ameriški mladenič na potovanju po Evropi sreča seksi Evropejko in preživi z njo noč na Dunaju... Ponedeljek, 11.9. ZBOGOM SINKO-drama Režija: Stephen Gyllenhaal Vloge: Jessica Lange, Halle Berry, Samuel L. Jackson... Temnopolta mati zavrže otroka, ki ga socialna služba dodeli belopolti materi. Prava mati ugotovi, daje naredila napako in hoče otroka nazaj toda posvojiteljica ga noče vrniti. Njun spor se konča na sodišču... Torek, 12.9. ZLOBA-triler Režija: Harold Becker Vloge: Alec Baldvvin, Nicole Did-man, Bili Pullman Tracy in Andy pričakujeta prvega otroka. Njuno življenje je idealno, toda Tracy mora na operacijo. Nov ginekolog ji reši življenje toda prekine nosečnost in s tem odvzame možnost ponovne zanositve. Tra-cy toži ginekologa in bolnico, toži moža, ker je operacijo dovolil in zapusti moža. Toda tu se šele vse dobro začne. Nekje zunaj se izživlja tudi serijski morilec... Sreda, 13.9. KAZNILNICA ODREŠITVE - melodrama Režija: Frank Darabont Vloge: Tim Robbins, Morgan Freeman Uglajeni bankir iz Nove Anglije, ki so ga obtožili umora ter dolgoletni zapornik, obsojen na doživljenjsko ječo, združena v Kaznilnici odrešitve, v dvajsetih letih splete-ta posebno prijateljstvo, skozi katerega se naučita, daje upanje način preživetja. Odličen film o upanju, prijateljstvu in preživetju v zelo dobro varovanem zaporu. KINO ŠOŠTANJ Petek, 8.9. ob 20. uri PRED ZORO - romanca Torek 12.9. ob 18. uri ZBOGOM SINKO - drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 9.9. ob 20. uri PRED ZORO - romanca Torek, 12.9. ob 20. uri ZBOGOM SINKO-drama Naslednji filmi: BATMAN ZA VSE ČASE, ROMANCA V MIAMIJU, CA-MILLA, HITRI IN MRTVI, GAŠPER, FARINELLI... Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo • ---' KS Škale - Hrastovec Odbor za izgradnjo vodovoda Podlubela Razpis del Obveščamo vse interesente, da se lahko prijavijo na izvajanje del pri izgradnji vodovoda Podlubela. Projekt lahko dobite na vpogled (kličite tel. št. 893-473). Pisne prijave pošljite na naslov KS Škale z oznako "za vodovod Podlubela". KS Škale - Hrastovec predsednik Bojan Miklavžina GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke:Adam Vivod, Gornji Dolič št. 52 in Vesna Javornik, Paški Kozjak št. 40; Roman Koren, Silova št. 30 i Stanka Golob, Florjan št. 109; Željko Prpič, Velenje, Kersnikova c.št. 21 in Irena Vozlič, Velenje, Kersnikova c.št. 21; Jurij Atelšek, Florjan št. 175; Simona Dolinar, Velenje, Cesta IV.št. 9; Igor Verdev, Andraž nad Polzelo št. 63/a in Milica Drev, Lokovica št. 27; Aleksander Petek, Vojnik, Cesta v Šmartno št. 30/a in Vanja Oštir, Velenje, Sončna pot št. 18. Smrti: Franc Juvan, roj. 1961, Velenje, Goriška c.št. 21; Marija Centrih, roj. 1913, Mali vrh št. 57/a; Vinko Sermek, roj. 1930, Velenje, Šercerjeva c.št. 7; Martin Roglšek, roj. 1935, Zavodnje št. 22/b. Občina Žalec Poroke: Boštjan Bukovnik, Žalec in Suzana Fijavž, Šempeter v Sav. dolini; Boštjan Čuvan, Žalec in Janja Hrovat, Žalec Smrtklvana Kač, stara 82 let, gospodinja, Arja vas št. 58; Zofija Sonja Reiter, stara 57 let, upokojenka, Šoštanj, Prešernov trg 10; Janez Travner, star 83 let, upokojenec, Kamenče št. 8. Občina Mozirje mmmm*mm*mmmmmmmmxmmmm Poroke: Matjaž Čas, 1974, Spodnje Kraše 15 in Klavdija Zavolovšek, 1973, Mozirje, Podvrh 5; Janez Tevž, 1971, Potok 34 in Vesna Tevž, 1975, Bočna, Bočna 2; Marjan Pu-stoslemšek, 1967, Nazarje, Pod Sla- tino 12 in Silva Volovlek, 1973, Ter 31; Leopold Felicijan, 1963, Jero-nim 8 in Suzana Bratož, 1965, Pod-nanos 51; Robert Ros, 1969, Mozirje, Nove Loke 41 in Zdenka Ro-senstein, 1970, Brezje 9 A; Jurček Ugovšek, 1967, Nazarje, To-minškova ulica 5 in Frančiška Go-stečnik, 1971, Volog 16. Smrti: Olga Moličnik, 1913, Krnica 40; Franc llovšek, 1914, Kokarje 14. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje ■•■•»•»■■■■»HB««*««««*!«*«««««« Zlati abonma Za vpis Zlatega abonmaja Cankarjevega doma so še štiri mesta. Cena je 13.500,00 SIT. Prijavite se čimprej! Tel: 063/853-574. POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8,63320 Velenje, Telefon: 063 / 858-226 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV Vse prehitro so zapeli Ti zvonovi v slovo. Pretežka so bila bremena tega sveta, kijih nisva uspela premagati midva oba. Preveč bilo je krutih sil, ki niso dopustile doseči cilj. Miren in tih naj ti bo zadnji dom... ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in atija FRANCA JUVAN A KV PEKA 19.8.1961 - 27.8.1995 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Pekarne Presta, podjetju Klasje Velenje, Okrajnemu sodišču Velenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem, gospodu katehetu Jožetu Vehovarju za opravljen obred. Iskrena hvala Jolandi Belavič, Alenki Šmon, svaku Petru Juvanu, sosedom: Ocepek, Zidam in Biščan, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste mu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Sonja, sin Marko in tvoja Saška. V SPOMIN iz naše sredine je za vedno odšel sodelavec in prijatelj FRANC JUVAN Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje! Tebi FRANC pa se zahvaljujemo za požrtvovalno delo, nesebično pomoč in tovarištvo. Sodelavci in prijatelji iz PRESTE d.o.o. Ne jokajte ob mojem grobu. Le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža DOMINIKA RAZGORJA iz Koroške 34 Velenje se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala dr. Zubrovi za njeno pomoč pri zdravljenju. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja sosedu Slavkotu in Boži Meža. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Cilka in ostali. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, babice in prababice ALOJZIJE BRGLEZ 7.6.1917 - 27.8.1995 C. pod parkom 32, Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje ter sveče in jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala sosedama Zofki in Katici za skrb v zadnjem času. Hvala tudi gospodu dr. Grošlju za zadravljenje, gospodu Mehu za poslovilni govor in pevcem za pesmi ob zadnjem slovesu. Enaka zahvala tudi častni straži ZB Velenje ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Topla zahvala velja tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli nesebično pomagali. VSI NJENI ZAHVALA ob nenadni boleči izgubi dragega brata in strica MARTINA STVARNIKA iz Ljubije 3.10.1929 - 29.8.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počiku, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Karmen Firšt za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu duhovniku za lep pogrebni obred in govorniku gospodu Slatinšku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Mama, vezi med nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi tvojo kri s seboj! ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, žene, babice, prababice HELENE MARTINŠEK 1913-1995 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljen obred, govornici Tei za ganljive besede slovesa in pevcem. Žalujoči: mož Peter, hči Marya z družino, sin Peter z družino in ostalo sorodstvo "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/2fr92 je "Nas Cas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 852451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: l!llllllllKIWIMtK*l in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Ravne pri jšoštanju Srečanje 5. prekomorske brigade V prijetnem okolju športnega igrišča in gostišča Kotnik v Ravnah pri Šoštanju so se sredi lepe minule nedelje zbrali broci S.prekomorske brigade celjskega področja in njihovi svojci. Velenjski in ravenski gostitelji so se posebej izkazali, vsi udeleženci so bili v navdušenju enotnega mnenja, da tako prijetnega srečanja doslej še ni bilo, kar je bila najlepša nagrada Ludviku Mravijaku in sodelavcem. tja. kulturni spored so poskrbeli šoštanjska godba na pihala Zaija, pevci velenjskega društva upokojencev, ravenski harmonikarji in recitatoija. Vse udeležence so pozdravili in jim spregovorili gostje in predstavniki borčevske organizacije. Franc Štebih, predsednik skupnosti 5.prekomorske brigade, je med drugim dejal: "S slavjem ob 50-letnici zmage nad fašizmom je gotovo konec proslav na državni ravni, zdaj se bomo srečevali v svojih okoljih, se razvedrili in skušali reševati naše probleme. Izboriti si moramo pravice, ki so nam jih priznali drugi, doma pa jih nimamo. Številne obtožbe letijo na nas in vse so neupravičene. Prišli smo iz vse Evrope kot pravi slovenski domoljubi, ne pa zaradi komunistov in revolucije. V današnjem trenutku moramo oceniti delo posameznih strank in svojo voljo izraziti na volitvah. Moramo biti enotni, ne smemo dovoliti pljuvanja po nas." V imenu treh občin gostiteljic je zbranim spregovoril župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki se je zahvalil za gostoljubje in spregovoril pomembnih razsežnostih današnjega trenutka, tudi glede vrednotenja narodnoosvobodilnega boja, ki ga iz varne polstoletne razdalje mnogi želijo izničiti, pa jim po njegovih besedah to ne bo uspelo. Prekomorcem je dejal: "Nekateri bi danes radi pozabili, da ste imeli odpravili na dolgo, tvegano, a pogumno pot borbe v svoji domovini. Takrat so tudi zavezniki točno vedeli, da so le partizani tisti, ki so bili boj proti skupnemu sovražniku. Tudi azato ste in so prekomorske brigade delovale skupaj z NOV v domovini. Danes govoriti, daje šlo takrat za revolucijo in borbo kolaborantov samo proti revoluciji, je izkrivljenje in čista laž. Takrat v daljnji Angliji, Borci In gostje na prijetnem srečanju v Ravnah takrat na izbiro več možnosti: lahko bi ostali pri zaveznikih, lahko bi se borili skupaj z zavezniki, lahko bi odšli v druge dežele. Vi niste storili nič od tega. Takrat, ko seje cel svet pripravljal na dokončen obračun s fažizmom in nacizmom, ste tudi vi storili edino možno častno dejanje. Odšli ste v prekomorsko brigado in se od koder ste odhajali na pot, pa res ni bilo drugega kot čisto domoljubje in velika želja za osvoboditev domovine. Zato ne moremo dovoliti zgodovinske pozabe tistim, ki danes krojijo drugačno zgodovino." Borci, njihovi svojci in gostje so se po dobrem okrepčilu razšli z iskrenim - na svidenje prihodnje leto. Mjp HHIIIIM ■■! —I IUIM—1« !—■■■■■ Illl Jubilejno srečanje krvodajalcev Jože Jančlč, predsednik krajevne organizacije RK Ravne sije skupaj še z nekaterimi člani za jubilejno srečanje "omislil" zanimive družabne igre Ravne - Zavodnje - Več kot 50 krvodajalcev iz krajevnih skupnosti Ravne in Zavodnje se je minulo sobotno popoldne zbralo na prostoru pred podružnično osnovno šolo v Ravnah. Tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa je namreč pripravila že 10. srečanje krvodajalcev obeh KS. Da se med sabo družijo že toliko časa, ni naključje. V Ravnah je, na primer, kar 13-odstotkov vseh krajanov krvodajalcev. Organizatoiji so se za jubilejno srečanje resnično potrudili in za vse udeležence pripravili vrsto zanimivih športno- zabavnih in družabnih iger. Razpoloženja ni moglo pokvariti niti vreme, ki je kot nalašč "poslalo" izza oblakov pošten naliv. Za lačna usta so z dobro hrano in domačimi dobrotami poskrbele članice krajevne organizacije RK Ravne. Ob koncu iger je podpredsednik območne organizacije RK Velenje in župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih najprizade-vnejšim podelil republiška priznanja RK za dolgoletno delo v tej človekoljubni organizaciji. Prejeli so jih: Štefka Meh, Marija Podbregar, Gregor Goršek in Ivan Obšteter. Priznanja je prejelo tudi 9 krvodajalcev, ki so darovali kri več kot 25-krat. Krajevna človekoljubna organizacija Ravne pa se je s svojimi priznanji zahvalila še nekaterim posameznikom in območni organizaciji RK, ki ji ob takšnih priložnostih, kot je srečanje krvodajalcev, vedno pomagajo. Druženje so sklenili v poznih urah naslednjega dne. Poslovili pa so se z besedami: na svidenje prihodnje leto v Zavodnjah. ■ (tp) Topel sprejem tudi v Velenju Podobno kot starši obeh Mariborčank, so tudi Ka-tarinini starši skupaj z dedkom in babico komajda pričakali vrnitev svojega zlatega dekleta. V hipu so se znašli v objemu in po njihovih licih so stekle solze sreče in veselja. Takoj po prihodu iz letališke zgradbe sta Katarini v imenu mestne občine Velenje čestitala in ji izročila lep šopek Peter Kovač in Vlado Verdnik, poleg so bili Bravo Katarina! - takšne In podobne besede so kar deževale iz ust mnogih, ki so prišli pozdravit našo velenjsko zlato Katarino tudi drugi prijatelji tega športa iz Velenja. Velenjski župan Srečko Meh je v torek popoldne ob 18.uri pripravil sprejem za zlato Katarino pred občinsko zgradbo, pred katero se je zbralo veliko Velenjčanov, Katarininih prijateljev, sošolcev, učiteljev...Vsi so želeli v živo videti prvo zlato velenjsko medaljo s svetovnega prvenstva. "Vesel sem, da lahko Katarini čestitam v imenu vseh Velenjčanov, da lahko danes med nami pozdravim svetovno prvakinjo, ki se je s svojima soigralkami zapisala z zlatimi črkami v slovensko teniško in športno zgodovino. Ta dogodek je vrhunec letošnjega dogajanja v nizu uspešnih dogodkov v Velenju. Ko smo pred tednom dni pripravili sprejem za vse tiste športnike, ki so dosegli pomembne rezultate v zadnjem času v Evropi, med njimi je bila seveda tudi Katarina, smo si lahko samo na tiho želeli, da bi bila Katarina po Japonski še enkrat med nami. Želimo si, da bi še naprej ostala Velenjčanka, kjerkoli že bo, da bi tudi sama vedela, da Velenjčani ostajamo z njo in da ji bomo Iz rok župana vozovnica za Ameriko - zaprlo ji je sapo vedno po svojih možnostih pomagali." Srečko Meh je ob iskreni čestitki Katarini in njenim staršem čestital tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k njenim blestečim uspehom. Katarini je kar malce zastal dih, ko ji je župan izročil plačano vozovnico za potovanje na sončno Florido, kjer bo v Miamiju konec leta nastopila na slovitem Orange Bovvlu, neuradnem svetovnem prvenstvu za posameznike. Katarina se je ganjena zahvalila za to lepo darilo, saj je nastop na tem tekmovanju sen vsakega mladega igralca in igralke, ni pa pozabila tudi na svoje sošolce in učitelje, ki so vseskozi imeli razumevanje za njeno pot v svetovni teniški vrh. Za konec naj zapišemo še besede Mime Jaušovec, zvezne kapetanke, ki jih je posebej za nas izrekla na ljubljanskem letališču. "To so naši veliki upi Upam, da bo cela Slovenija stopila skupaj in jim omočila kar največje možnosti za nadaljnje treninge in za pot v svetovni članski vrh." ■ vos Mala anketa ••••••••••• Razburljiv prvi šolski dan Ponedeljkovo jutro je bilo deževno, prav nič prijazno vsem "prvčkomki so tokrat prvič, v večini še v tiiffef^' spremstvu staršev, spoznavali svojo pot v šolo, pa BL ^ - % ^H svojo prvo učiteljico in sošolce. Verjamem, da so bile g* J" priprave hude tako za šolarje, kot njihove starše. Prvi £ _ vjjjjg šolski dan je eden od mejnikov v življenju, ko se pravzaprav zaključi eno od življenskih obdobij. Začnejo se obveznosti, ki se jih večina prvošolčkov prav veseli. To potrjuje tudi to, da je moj zadnji sogovornik, ki je zapuščal šolo po prvem dnevu v drugem razredu izjavil: "Počitnice so bile čisto dovolj dolge, kar vesel sem, da se je šola spet začela." lim, da bom rada hodila v njo. Kaj me čaka, mi je razložila sestrica. Ne vem pa še, kaj bi rada postala, ko bom velika. To se bom odločila pozneje." Nino Kolenc: "Prvi dan pouka v drugem razredu je za mano in bilo je prav "fajn". Šole sem se res veselil, mislim, da so Večina velenjskih prvošol-cev je svoje sošolce in učiteljice spoznala že v petek, na OŠ Gustava Šiliha pa so jih prvič sprejeli v ponedeljek. Marsikdo od staršev je imel pripravljen fotoaparat, saj je to dogodek, ki spada v družinski album. Eni so že prinesli torbice, drugi ne, vsi pa so delovali prikupno zmedeni. Še pre- den so prvič stopili čez šolska vrata, sem ustavila tri izmed njih. Mirjam Jevšnik: "Nisem preveč težko čakala na današnji dan. Ne vem še, kakšni bodo moji sošolci, tudi tovarišice še ne poznam, vem pa, kako ji je ime. Mislim, da bo časa za igro še vedno dovolj. Šole se čisto nič ne bojim, po svoje se je veselim. Ko bom velika, bi rada postala frizerka. To mi je najbolj všeč." Sašo Žagar: "Nič me ni strah, ker se šole resnično veselim. Verjetno se bom moral več učiti in več delati, a mi je to prav všeč, saj bi se rad veliko naučil. Malo že znam pisati in računati, zato začetek ne bo tako težak, vem pa, da mi bo pomagala tudi mamica. Ko bom velik, pa želim postati kuhar. Tovarišice še ne poznam, želim pa si, da bi bila lepa in prijazna." Tjaša Zaje: "Veselim se šole in sem težko čakala na današnji dan. Spala sem dobro, tudi nič me ne skrbi, ker mislim, da bo v šoli lepo. Tovarišico že poznam, ker je učila tudi mojo sestrico, sošolcev pa še ne. Čeprav se jih veselim, kot tudi šole, saj mis- počitnice ravno prav dolge. Nova učiteljica mi je všeč in se že veselim dela z njo. Mislim, da drugi razred ne bo nič težji kot prvi, čeprav sem si tole sedaj izmislil. Ogledal sem si že učbenike in imam pač takšen občutek. Veselil pa sem se tudi srečanja s sošolci."