Utaja vsak petek
Mtolitn,	*	.	K	Iv,
p«hilitn(	.	.	K	>*—
MrtMu	.	.	K	1*—
Rit. 10	Tla.
H*fr*nklr*n* planu m m ■pr*J«maj«i rako-ftlsl m m mta}«.
Uredništvo in uprav-niStvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna
Oglati m sprejem*]* PO dOgOTOr«.
m
Glasilo slovenskega delavstva
Štev. 52.
V Ljubljani, 22. novembra 1918.
Leto Xiil.
Na čem je razpadla stara Avstrija?
Ta Študij bo za nas ne samo zanimiv, ampak tudi silno koristen, ker nas bo varoval tistih napak, ki so jih imeli ljudje, ki so razbili monarhijo. Nemci in Madžari so imeli vse v rokah. Res je sicer v Avstriji navadno ta ali ona stranka pomagala Nemcem, a glavni aranžerji so bili vedno Nemci. Razlogov, zakaj je morala država razpasti, bo seveda nebroj, zato ker bolezen ne pride skoro nikdar sama, se ne omeji skoro nikdar samo na en organ, ampak prav kot v človeku napake in kreposti ljubijo družbo in pripelje vsaka celo družino s seboj, tako je tudi v državi. Človeka upropastita naprej poglavitna dva glavna greha: napuh in lakomnost. Ta dva upropastita tudi vsako državo in sta vir nesreče tudi v Avstriji. Nemec je mislil, da je on cvet avstrijskega prebivalstva, tisti kvas, ki bo poživil in reorganiziral vse, tisti voditelj, ki ga jo narodom otrokom dala dobrotna narava. Prod kakimi 14 dnevi je prinesel »Kikeriki« zemljevid držav, ki so nastale na ozemlju Avstroogrske. Mesto barv je pa označil vsako državo z živalicami, ki so za dotični narod simboličnega pomena. Nerhška Avstrija je bila označena z mravljami, češka s stenicami in Jugoslavija z — ušmi. šala je šala in domišljavost je domišljavost. Da bi ta otrok kdaj odrastel, tega Nemec ni veroval — saj se je za otroka veliko premalo brigal — in toga tudi ni hotel; s tem bi izgubil svojo »službo« kot voditelj. Ker vodi ljudstvo, je tudi neslo in ja-slonelo prav tako na napuhu kakor na njegovi sestri: lakomnosti. Ob takih razmerah je moral biti v dunajskem parlamentu vedno ogenj v strehi in ni moglo biti časa za nič drugega kakor za boj, v katerem je bilo veliko krika in malo volje. Nemških zahtev je bilo. prav toliko, kakor nenemških protestov. Pokojni Krek jo onemoglost Avstrije, storiti kaj pametnega in odločnega, sarkastično ožigosal ob priliki, ko se je šlo za postavo proti razširje-vanju alkohola in za pospeševanje zmernost-nega gibanja. Rekel jo nekako tako-le, ko je videl, da se ne bo nič zgodilo: »Gospodje! Prav imate, le nikari ne glasujte za to prepotrebno •stvar. Ves mesec nismo storili tukaj toliko, da bi bilo vredno groša; bodimo dosledni, ne kvarimo slike celega mesca danes in tudi danes nikari ne storimo ničesar!« Napuh in lakomnost skupaj sta rodila koritarstvo, ki je bujno cvetelo. O Madžarih niti ne govorimo, preko njih bo šla zgodovina kot preko naroda, ki se ni zmenil za tok časa.
O	koritarstvo! S to kratko besedo označimo najpravilneje sistem, ki se je kril za zvenečimi izrazi nemških »belangov«, »nemškega kurza«, »državo ohranjujočega elementa«, .»širjenja kulture« in podobnimi evfemizmi. V bistvu je šlo vedno za isto reč: spraviti svoje ljudi in sebe k boljšemu in lažjemu kruhu, k ugledu in časti, druge pa odrivati. Zato se tudi ministri v. Avstriji niso mogli nikdar menjavati dovolj hitro, in eno je gotovo in se ne d°volj naglaSati: nemogoča je dobra J ,^Va' 4 se neprestano menjavajo. Kdor i svetu res kdaj delal, ta ve, v koliko se je r? ,ob vstopu v službo ločilo od po-ejšega. D§Jo človeka uči, tako pravi naše
ljudstvo in izraža s tem globoko resnico. Se--iaj pa poglejmo avstrijske ministre! Prav kakor imamo invalide iz vojne službe, tako imamo tudi invalide iz politične službe, ki'so jo vršili po par mescev, potem pa vlečejo invalidno penzijo do smrti. Navadno se misli, da jih je spravila v politični pokoj samo slovanska opozicija, ki se je borila proti nemškemu koritarstvu. To dostikrat ni res. Mnogi slučaji bi se dali navesti, da so ob imenovanju nove vlade pričeli-opozicijo tisti, ki niso prišli v vlado. Na dan, ko je nastopil Hussarek kot ministrski predsednik — bilo je v zadnjih dneh julija 1918 — se je morebiti izrekla v naši zbornici zadnjikrat beseda »nemški kurz«. Ni je izrekel Hussarek, v svojem nastopnem govoru jo je izpustil in pričel ubirati druge strune. Tedaj je zavpil Teufel, ena najmanj simpatičnih prikazni v zbornici: »Wo ist der deutsche Kurs?!« Med poslanci pa se je govorilo, da izvira Teuflova opozicija iz tega, da ni postal — minister. Pot, po kateri je upal priti do tega, je bila pot ekstremnega radikalizma. Kdor ni radikalen do neumnosti, ni dober narodnjak. Vsakdo pa je bil prepričan, da je ta narodni radikalizem identičen s koritarstvom.
Koritarstvo ni združljivo ne z demokracijo in ne s svobodo. Demokracija zahteva, da je vir dohodkov le delo in da naj tisti ne je, kdor ne dela. Ker se koritarstvo more vzdržati samo s terorizmom, je tudi nezdružljivo s svobodo.
Sedaj je naša stvar, da pokažemo pred svetom, da smo zreli, živeti samostojno državno življenje kot kulturna država. Zato naj-se pokaže sedaj, ali smo zreli, da se vladamo po možeh iz lastne srede, ali smo zreli, prave može poveriti z vodstvom in potrebno oblast tudi varovati. Splošno prepričanje je, da je naša vlada v dobrih, rokah; tudi vojaki, kf prihajajo iz tujine domov pravijo, da so prišli v človeške razmere šele, ko so prestopili meje Jugoslavije. Poročila o delovanju naše vlade nam dokazujejo, da se tu dela z naporom vseli sil, in hvaležni moramo biti možem, ki orjejo v mnogem oziru ledino sredi najtežjih razmer. Da je naše ljudstvo zrelo za samovlado, nam dokazuje dejstvo, da stoji skoro brez izjeme enotno za našo ^lado in da ne kaže ni-'kakega nagnenja do tega, da bi premetavalo šefe oddelkoy tako, kot so delali razbijalci Avstrije. Zrelost za svobodo se kaže tudi v tem, da vlada med ljudmi v obče spravljiv duh, ki ve ceniti potrebo po svobodi tudi pri bližnjiku in ne namerava ustvariti v naši državi avstrijskih razmer v drugačni obliki, dasi je seveda jasno, da zahteva skupna država gotove pogoje jezikovnega značaja, ki jih rad prizna vsakdo, naj bo te ali one narodnosti. Naše ljudstvo je že po lastni svobodoljubni slovanski naravi izpolnilo načela pravičnosti, ki jih zahteva Wilson v svojem zadnjem apelu na osvobojene avstrijske narode.
Duh harmonije in solidnega dela vlada med nami. Ne vemo, kaj je bolj čudno: Ali to, da znamo živeti tako složno in imeti pred očmi vedno sveto stvar domovine, ne pa osebnosti, ali to. da smo bojevali poprej tako hud boj dostikrat ne da bi vedeli, zakaj. Dolgo za-željena sreča, ki si je nismo upali niti pričakovati tako hitro in v taki popolnosti, nas jo vzgojila v zvezi s skrbjo, da zatremo v sebi
vse slabosti, ki bi utegnile škoditi naši lastni državi.
Jugoslavija, lepa si ob svojem prihodu in blagoslov prihaja s teboj!
J. S. z.
NAŠA BODOČNOST.
Idrija, 14. novembra 1918.
II.
Stanovanjsko vprašanje.
Poleg dobre plače in zdravstvenih zahtev ^pridejo zelo v poštev delavska stanovanja. Pri nas teh primanjkuje. Res je, da je prejšnja avstrijska uprava pričela zidati rudarske hiše (tu imenovane: Bergliause), a te ne odgovarjajo radi svoje velikosti in prevelike množine stanovanj nikakor pravemu namenu. Saj so to cele kasarne. Mislimo si le, da je v eni talci rudarski, hiši nastanjenih po šestnajst, dvajset do trideset družin. Kak vpliv mora imeti tolika 'množina družin na posamezne družine!
Nek ugleden naš prijatelj nam je v nekem krožku glede takih rudarskih hiš sledeče izjavil:	»V	Berghauzu	ni odločnega gospo-
darja. Najboljši ljudje pridejo z najhudobnej-šimi skupaj. Primanjkanje primernih prostorov. onemogoča nadzorstvo nad otroki. Igrajo se skupaj in se ne naučijo nič dobrega. Človek je k slabemu nagnjen in posname rajši slabo kot dobro. Razširja sc laž in tatvina. Moralnost trpi zelo veliko. Treba bo skrbeti, da se namesto teh kasarn postavi male hišice, kjer bo gospodarilo samo par družin.
Družinski oče
se v »Berghavzu« ne more nikdar razviti do potrebne veljave. Ni samostojnosti. To bi bilo v mali hišici vse drugače. Tam je on gospodar, tam je v svoji družini on najvišji glavar in nihče se nima vmešavati v družinske zadeve, dokler on umno, trezno in preudarno gospodari.« Temu mora vsak trezno misleči človek pritrditi. Ker se pa bodo delavska stanovanja tudi v bodočnosti postavljala še vedno naprej, bo torej dolžnost sedanje nove uprave rudnika, da se bo ozirala tudi na te zahteve ter dala delavcu stanovanje v hišah, ki bodo za dve do štiri družine pripravljene.
Če gremo na »Brusgoše«, dobimo ''tam kar cel del mesta nasutega s temi kasarnami. Da se tam nikakor ne more otroke prav gojiti, to vidimo že leta in leta. Ta del mesta nam je dal še vedno večino napol podivjanih in prezgodaj zrelih otrok. Tu nista prišla oče in mati nikoli do svoje prave veljave. Naj sta učila svoje otroke še tako lepega vedenja, naj sta jim sejala v srce še tako dobre nauke, ko so prišli na cesto, so vse to pozabili. Tu so dobili tovarišijo, ki je bila brez vsake vzoje, poslušali so nehote klafanje nekoliko odras-lejše mladino in ne mnogokrat tudi starejših ljudi. Videli so dostikrat tudi vse polno slabih zgledov. Kako slabo je to vplivalo na otroke, menim, da mi ni treba posebej omenjati. Zatorej je v interesu našega mesta in države, da sp odpomore taki stanovanjski mizeriji.
So pa še stanovanja,
ki izglodajo bolj hlevU podobna kot, pa bivališču za ljudi. Ta pa so po zasebnih revnejših hišah. Ako pridemo v tako stanovanje, udari nam nasproti zatulili zrak, smrad. Pohištvo je kar na kupu spravljeno, nič ni čistega, vse je zanemarjeno. Tu stanuje družina, obstoječa od štirih, do osem oseb. Stanovanja so zraven še vlažna. Kako srt' more družina v takem slučaju prav razvijati? In od tu dobimo one blede in suhe obraze, od tu izhajajo otroci polni jetike in drugih bolezni.
Stanovanjskemu vzgojnemu neredu se mora tudi odpomoči.
Na otroke moramo paziti kar najbolje, dati jim prostosti, seveda pod skrbnim varstvom, dati jim svežega zraka. In tu se zopet pokaže,/kako velikega pomena je, ako oče pri svojem delu dovolj zasluži, da lahko svojim ljubljencem, svojim otrokom postreže z dobro, zdravo, tečno in zadostno hrano. Ta krvava svetovna vojna je zadala razvoju otroka s tem, da je moral trpeti pomanjkanje, "mraz in razne druge vojne neprilike, veliko rano. Zaostal je v razvitku. Merodajna mesta (pri nas^rud-niško upravo) poživljamo, naj prej ko mogoče rešijo delavca takih stanovanj. One pa, ki radi svoje nemarnosti še vzdržujejo taka stanovanja, se mora s strogimi zdravniškimi predpisi prisiliti, da bodo bolj pazili na red in snago po stanovanjih.
Naš oče dr. Krek
je prav dobro spoznal nujno potrebo zdravih delavskih stanovanj. Zato je pa tudi napravil v Ljubljani po velikem trudu in naporu vendar nekaj hišic, v katerih stanujejo delavci. In kako so mu oni hvaležni za to.Saj jim je dal ceneno bivališče ter priliko, da se lahko popolnoma prilagodijo lepemu in zdravemu razvoju ter tudi svoje otroke vzgajajo svobodno, brez tujega vpliva.
Razpad družinskega življenja
in ohlajevanje domovinske ljubezni so opazili v Nemčiji med ljudstvom. In porajala se je mis^l: kdor nima lastne grude, za katero bo skrbel, katero bo obdeloval in ljubil, ta tudi skupne domovine ne bo ljubil. Spoznanje Je rodilo delo. Danes postavljajo z vnemo hišice z majhnim posestvom, v katere bodo nastanili iz vojske se vračajoče branitelje domovino. Po desetletju pridnega dela bo prešlo posestvo v njihovo zasebno last.
Tudi naša država, ki je sedaj še v porodnih težavah, si bo morala v prihodnje pridobiti ljubezen ljudstva in jo tudi obdržati. To pa bo dosegla le, ako mu bo šla na ro,ko ter pazila nanj kot na zenico v očesu. Nc pridobiti ljudstvo za krvave vojne namene, ne morda za sužnje kaki birokraciji ali izsesovalcu kapitalu, to bi ne bilo po volji ljudstva, temveč, mora si pridobiti ljudstvo, da bode delovalo
Guy de Maupassant:
Boleč obraz.
(Konec.)
Nadaljeval je: Povest je zelo enostavna. .Tulieta je trpela nekaj časa na resnih srčnih afekcijah.1 Vedeli smo, da je prizadeti organ-’ težko bolan in smo bili pripravljeni na najhujše.
Nekoga dne so mi jo prinesli mrzlo, brez življenja, mrtvo v hišo. V vrtu je padla na tla. Zdravnik je izjavil, da jo preminula. Cul sem pri njej en dan in dve noči; sam sem jo polo, žil nato v krsto in jo spremil na pokopališče, kjer naj se pokoplje v našo rodbinsko rakev.
Moja volja je bila, da jo pokopljejo z vsem kinčem in nakitom, z verižicami, prstani, z vsemi darovi, ki jih je kdajkoli dobila od mene, v njeni prvi plesni obleki.
Sami si lahko mislite, v kakšnem stanju telesa in duše sem prišel domov. Na svetu sem imel le njo — moja žena je bila že dolgo
1 Afekcija od latinske besede »affectio«: razburjenje ali sprememba telesnega oziroma duševnega stanja; v zdravstvu vsak vtis na telo, posebno bblestno vznemirjenje. V našem slučaju: srčna napaka.
a Organ označuje več predstav. V našem slučaju: del telesa in sicer srce.
za lepoto obstoja in procvit nje same. Da je pa delavec oni, ki daje državi vrednost, mora tedaj tudi ona zanj zadostno skrbeti.
Ona mu mora iti na roko
v vsem, mu mora lajšati v dela prostih urah zavest, da ni samo za težko delo, ampak da je človek vsakemu enak, s pravicami in udobnostmi vsakega. Da si pridobi delavca zase, se mora tedaj tudi v stanovanjskem vprašanju ozirati nanj.
Pri nas (v Idriji) imamo za stavbo takih hišic še dovolj prostora, in če se odpravijo še grablje, ki so pripravljene, da lov6 drva, katere voda donese, tedaj imamo prostora v veliki množini na razpolago. Idrijca se bo morala regulirati, da se s tem odpravi poprava, ki žo leta in leta dela našemu mestu občutno škodo. Mesto se zaradi tega ni moglo prav razvijati, rudarji so si morali radi pomanjkanja prostora na ravnini postavljati svoje hišice po hribih. Stara bhokratična nemška Avstrija ni imela denarja, da bi odpomogla tej kvarlji-vosti.
Dolžnost države je,
da bode postavljala male hišice s par stanovanji in da te hišice ne bodo kar na kup spravljene, kar bi potem na vzgojo otrok nikakor dobro ne vplivalo. Takim delavskim hišicam naj bi bil pridejan za vsako družino posebej en vrtič, kot je to že izvedla železniška uprava s prav zadovoljivim uspehom. Tu v takih hišah ne bodo družine v tako gostem medsebojnem stiku. V vrtiču bode skrbela gospodinja za rod in lepoto in tako dala svojemu možu-delavcu prostorček, kjer sc bo ob prostem času odpočil. Lepo stanovanje z vrtičkom mu bo tvorilo pravcato malo kraljestvo. Otroci so bodo razvijali pod vednim nadzorstvom staršev. Zadovoljnost se bo priselila v družine. Le te bodo dale državi trajno in zanesljivo moč, telesno in moralno zdrav naraščaj ter tako mnogo pripomogle k razvoju in pror.vitu države, posebno pa take, kot si jo predstavljamo v svobodni in demokratični Jugoslaviji. ,	Zvonimir.
Društvo »Dr. Janez Ev. Krek« razpošilja
okrožnico s prošnjo za prispevpe, ki jih rabi za vzdrževanje Krekove hiše, ki je postala narodna last z vsem, kar je ostalo po njem kot spomin, ki bo v bodoče časten vsakemu Jugoslovanu. Mnogo jih bo, ki niti ne vedo, da društvo deluje. Ko so nabirali darove za spomenik, je stopilo društvo v ozadje, da ni motilo to akcije. Sedaj pa mora skrbeti za to, da se ohrani hiša v dobrem stanu, ker je namenjena v to, da postane zanimiv muzej za naše osvobojenje in osamosvojitev. — Opozarjamo vse činitelje, posebno denarne zavode, na to okrožnico, kateri je priložena tudi poštna položnica, da se ji odzovejo v obilnem številu in s tem postanejo sograditelji muzeja jugoslovanske samostojnosti.
časa mrtva. V svojo sobo sem vstopil sam, pol blazen od bolesti in utrujen, zgrudil sem se na stol, brez misli, da, brez moči, da so pregibam. Bil sem le še tresoča se, mučena maska svojega jaz, duša moja le krvaveča rana.
Stari moj sluga Prosper, ki mi je pomagal, ko som polagal .Tulieto v krsto in jo kin-čal k zadnjemu spanju, vstopi brez šuma in vpraša: »Noče li gospod kaj jesti?«
Urez besedi sem odkimal »nc«.
Boječe je nadaljeval: »Prav ni tako. Gospod še tudi zboli. Smem li gospodu pomagati v posteljo?«
Rekel sem mu: »Ne, pusti me.«
Odšel je.
Koliko ur je minilo, ne vem. O, kakšna noč! Kakšna noč! Mrzlo je bilo; ogenj v peči jo ugasnil in veter, ledeni veter, ki je po za-mrzneni ravnini bril, je grozeče in strašno stresal okna.
Koliko ur je preteklo? Brez spanca sem sedel, uničen, široko odprtih oči, mi’tvoga, brezmočnega telesa, od obupa topega duha. Kar zadoni veliki zvonec ob vhodnih vratih; veliki zvon v hišni veži zvoni!
Stresem se, da je stol pod menoj v nevarnosti. Resen, težak glas doni po zraku, kakor skozi prazno poslopje. Obrnem se in pogledam na uro. Dve zjutraj je. Kdo naj zdaj prida?
Divje udari zvon še dvakrat. Posli se, o tem ne dvomim, ne upajo vstati. Vzamem
Vevško delavstvo.
Krvava vojska, ki se je vodila v smislu nemških usužnjevalnih načrtov, je hvala Bogu, končana. Padel je pruski militarizem, padel pa tudi oholi nemški birokratizem, Vstale so nove države, polne nove življenjske sile in vseh pogojev za bodočnost, Vstala je naša ljubljena Jugoslavija in nam prinesla tako zaželjeno svobodo, kakršno nam je tolikokrat opisal blago-pokojni dr. Krek.	.
Niso pa še padli težki okovi nemškega kapitalizma, ki v svoji brezmejni neusmiljenosti oklepa naše pošteno delavstvo. Žalosten pa resničen dokaz za to je delavstvo vevške papirnice.
Cene papirju so za časa vojske poskočile skoro neverjetno. Tovarne za papir so zvišanje cen utemeljevale vedno s tem, da so še zelo povišale cene surovinam, posebno visoko pa so se povišale delavske plače. Res so se povišale cene raznim suro-' vinam, niso se podvojile, plače delavstva pa so ostale iste. Neverjetno je, kako je kapitalizem med vojsko deloval, kako lagal na škodo kupovalcem in kako je grdo in neusmiljeno tlačil in stradal ubogo delavstvo. Država je to videla, pa stara, bi-rokraška Avstrija, katere glavni kolovodje so bili največkrat degenerirani plemiči, popolnoma y odvisni od bogatih kapitalistov, ni storila prav nič za delavstvo, razen da je v slučaju kakih krušnih gibanj poslala nad delavstvo mrzlega kruha v obliki krogelj in bajonetov, Niso oproščali od vojaščine kmetov, da bi nam pridelali kruha in drugih živil, tirali so jih pod ogenj in nož naših bivših sovražnikov. Oproščali pa so od vojaščine v najbolj mogoči meri delavstvo, ker so s tem pomagali kapitalu še do večje moči, delavstvo pa ukovali v trde verige jerobstva in stradanja. Ene so uničevali na bojnem polju, druge pa ne na manj okruten način v službi brezsrčnega kapitala,
Le poglejte to vevško delavstvo in pritrdili mi boste, da niso manj trpeli kot vojaki na bojnih poljanah. To delavstvo je vsled pomanjkanja posebno v zadnjih vojnih letih in še danes neizbrisno zapisano
svečo in grem sam doli. Malo jo manjkalo, da nisem pred vrati bojazljivo vprašal: »Kdo jo?«
Svoje slabosti som so le precej sramoval in sem počasi odpiral težko ključavnico. Srce mi utripa: Dal sem se. Mitro odprem vratu in zagledam v temi pred seboj belo postavo, fantom,1 ki stoji pred menoj.
Odskočim, v strahu otrpnem — in jecljam: »Kdo... jo to?«
Glas mi odgovori: »Jaz, oče!«
»Moja hči?!«
Mislil sem, da sem zblaznil in se izpod-taknem pred prikaznijo, ki vstopi, umikam se pred njo in napravim, da jo preženem, z roko kretnjo, katero ste pri meni zapazili, kretnjo, ki je ne morem več opustiti.
Prikazen je jecljala:	»No boj so, oče,
nisem bila mrtva! Prstane so mi hoteli ukrasti; prst so mi odrezali; kri je tekla in me jo zopet oživila.«
In videl sem, da je polita s krvjo.
Zgrudim so na tla, jokam, stokam.
1 Fantom ali fantazma: živahna postava, navidezna podoba, strah, prikazen, senca, senčno podobe. Fantomist in fantasmatist: sanjač, tak, ki vidi strahove, razlagalec sanj. Fantns-niagonija: Navidezno čaranje: umetnost •/. zrcali, z dimom itd. ustvarjati človeške prikazni.
hiranju in gotovi smrti. Le nagla in izdatna pomoč more še rešiti te uboge žrtve nemškega kapitalizma in nesrečne vojne nagle smrti.
V	nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil v Dev. Mariji v Polju sestanek delavstva papirnice v Vevčah, ki je bil zelo dobro obiskan. Ker je bil poslanec Gostinčar nujno odpoklican iz Ljubljane, ga je nadomesto-val Ivan Gostinčar, ki je orisal pomen svobodne Jugoslavije za delavstvo. Na izmučenih in sestradanih delavskih licih se je videlo, da je delavstvo zelo radostno na srečni osvoboditvi jugoslovanskega ljudstva.
Po tem govoru se je vnel živahen razgovor o delavskih razmerah v vevški papirnici in se je slednjič sklenilo, da se po poslancu Gostinčarju vroči Narodni vladi SHS v Ljubljani spomenica sledeče vsebine:
Narodna vlada SHS v Ljubljani!
Uljudno podpisano delavstvo vevške papirnice je sklenilo na svojem sestanku dne 10. t. m. našo Narodno vlado SHS v Ljubljani naprositi nujne pomoči v svojem nepopisnem obupnem položaju.
Plače delavstva so danes sledeče: moški delavci povprečno 3 K in 1 K draginj-ske doklade, to je štiri krone d n e v-n o ; delavke 2.40 K in 1 K draginjske doklade, to je 3 K 40 v d n e v n o. Prazniki in nedelje se n e plačujejo. Umevno je, da se s takim zaslužkom ne da preživljati niti ci;a oseba, kaj šele družina.
Vse se veseli v lepi naši domovini svoje lepe zlate svobode izpod trdega nemškega jarma, mi pa tičimo še vedno v trdih kleščah nemškega kapitalizma in v svobodni Jugoslaviji po okrutnosti in brezsrčnosti nemške kapitalistične podjetniške družbe stradamo. Lačni smo in raztrgani; pomagajte nam in osvobodite nas neusmiljenega nemškega kapitala.
Našo Narodno vlado SHS v Ljubljani uljudno prosimo:
1. Država naj prevzame papirnico v svojo upravo;
2. takoj naj se poviša delavska plača za 100 odstotkov; ravnotako naj se po-
Ko zberem nekoliko svoje misli, preveč prestrašen, da umevam v celoti strašno srečo, jo popeljem v svojo sobo, kjer jo posadim v naslonjač; pozvonim nato svojemu slugi Pro-sperju dolgo in močno, da zaneti ogenj, da preskrbi bolnici pijače in da poišče pomoči.
Mož vstopi, zagleda deklico, v hipu strahu in, groze široko zazija in se zgrudi trd in mrtev na tla.
On je odprl rakov, pohabil mojega otroka in je nato hitro odšel, ker ni mogel prikriti sledov svojega ropa. Krste ni niti položil več na prejšnje svoje mesto, ker je vedel, kako da mu zaupam in da je varen proti vsakemu sumu.
Gospod, vidite, da smo zelo nesrečni ljudje.«
* * *
Obmolknil je. Noč je prišla in zagrnila samotno, žalostno dolino v temo. Tajnostni strah so me je polastil, ker sem sam pri teh posebnih bitjih: pri njej, ki jo vstala iz groba, pri starcu s strašno kretnjo.
Ničesar nisem mogel reči. Mrmral sem le: »Kakšen strašen doživljaj!«
Čez eno minuto som pristavil' »Mislim, dq postaja hladno. Odhajajmo!«
Vrnili smo se v hotel.
viša za 100 odstotkov akordno delo in draginjska doklada;
3. prazniki naj se plačujejo;
4. uredi naj se osemurni delavnik tako, da se bo delalo v treh skupinah;
5. obolelemu delavstvu naj se za časa bolezni izplačuje draginjska doklada;
6. delavstvo naj dobiva zopet premog iz tovarne, kakor ga je dobivalo preje;
7. uredi naj se aprovizacija;
8. samo delavcem naj se oddaja tovarniško zemljišče za obdelovanje v najem, ne pa osebam, ki niso v delavni zvezi s tovarno.	<
Prepričani smo, da bo naša Narodna vlada SHS. v Ljubljani uvidela našo veliko bedo, priznala naši prošnji nujnost in jo takoj rešila v korist nas, zvestih in zavednih jugoslovanskih delavcev vevške papirnice.
V	Vevčah, dne 10. nov. 1918.
Delavstvo vevške papirnice.
Prepričani smo, da ta spomenica dovolj jasno označuje vso veliko bedo vevškega delavstva in da bo Narodna vlada SHS. v Ljubljani nujno storila vse, da reši to delavstvo okrutne nemške roke. Ig.
Pogreb avstrijske poslaniške zbornice.
Dne 12. novembra 1918 je imela po-slaniška zbornica državnega zbora svojo zadnjo sejo; gosposka zbornica, ta stara coklja vsakemu pokretu in napredku, je pa tako ljubljena, da je sploh prenehala. Zdaj pokapani državni zbor je imel svojo prvo sejo 29. aprila 1861, zadnjo 12. novembra 1918; živel je torej 57 let, 6 mesecev in 18 dni. Prvi predsednik poslaniške zbornice je bil dr. Franc Hein,
Državni zbor je štel 203 člane. Vanj niso prišli poslanci iz Ogrske, z Erdelj-skega in iz Hrvatske: 140 jih je manjkalo. Leta 1863, se je posrečilo, da so pregovorili 26 poslancev velike kneževine Er* deljske, da so prišli na Dunaj. Pričeli so takrat razločevati med širšim in ožjim državnim zborom. Kadar so bili pri sejah navzoči erdeljski poslanci, so razglasili širši državni zbor, ki je sklepal za celo monarhijo, če so pa šli erdeljski poslanci iz zbornice, je zboroval ožji državni zbor, ki je bil kompetenten za neogrske dežele.
Igračka ožjega in širšega državnega zbora ni trajala dolgo. Leta 1865. so razpustili ordeljski deželni zbor, ki je bil izvoljen po Schmerlingovem potentu. Sklicali so nov erdeljski deželni zbor, ki so ga izvolili po postavi iz leta 1791. Mažari so dobili v njem večino in so sklenili leta 1867., da se erdeljski deželni zbor razpusti in Erdeljska pridruži Ogrski,
Postava izdana 21. decembra 1867. je izrekla popolno ločitev dežela ogrske krone. Skupne zadeve: armada, mornarica, carina, se je nakazala delegacijam. Dne 2, aprila 1873. so odpravili volilno pravico deželnih zborov voliti državne poslance in se je določilo, da se volijo državni poslanci: 353 jih je bilo, direktno.
Postava s 17. junija 1896 je uvedla takozvano peto kurijo, v kateri so volili \72 poslancev po načelu splošne volilne
pravice. Zbornica je toraj štela 425 poslancev. Meseca majnika 1907 izvoljeno poslaniško zbornico so razpustili 1. 1911. in izvolili meseca julija 1911 novo zbornico, ki je imela 12. t. m, svojo zadnjo sejo.
Stiirgkh po izbruhu svetovne vojske poslaniške zbornice ni več sklical. Vladali so generali, birokracija in denuncianti. Za navadno, nedolžno besedo so pri nas v Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti streljali ljudi! Ne bomo pisali o preganjanjih, ki jih je pretrpel naš oče dr. Krek, ko mu je šlo za glavo. O, grdi, grozni in strašni so bili tisti časi, ko je razsajala in divjala vojaška nagla sodba, ker nočemo, da se duhovi razburjajo, marveč moramo delati najodločnejše za to, da se strnejo vrste vseh dobrih ljudi, tudi tistih, ki so ,bili zapeljani po bleščečih imenih ljudi, kateri so zdaj politično mrtvi in ki so zagrešili veliko krivdo, da so blatili našega rajnega genija dr. Kreka hujše, kakor kateregakoli političnega nasprotnika v najhujših domačih vihrah in bitkah pred svetovno vojsko. Slovenci smo, hvala Bogu, politično tako dozoreli v hudih časih, da korakamo v velikih trenutkih sedanje svetovne politike v stmenih vrstah. Zmagal je dr. Krekov duh, njegova politika je triumfirala. Duh spravljivosti in krščanske ljubezni nas mora zdaj voditi, ko živimo v svobodni Jugoslaviji. Če je tudi zmagal in triumfiral dr. Krekov duh, ne prezrimo in ne pozabimo, da je bil dr. Krek predvsem katoliški politik, najponižnejši v vzvišenem stanu, ki je nositelj in predstavi tel j in učitelj ponižnosti in krščanske ljubezni, v duhu, ki je tudi temelj demokraciji. Je že tako: kar je lepega, ljudskega v reklih sedanje demokratične dobe, ima svoj izvor v nauku Njega, Boga človeka: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Svet se preosnavlja v republike. V njih bomo veljali katoličani: tudi katoliški Slovenci toliko, kolikor bomo vredni in kolikor bomo delali. Če veje v novih državnih stvorbah tu in tam krščanskemu svetovnemu nazoru nasproten duh, nas mora to tembolj vzpodbujati, da strnemo svoje vrste in poučeni po skušnjah najža-lostnejših, tudi potrebnih časov našega notranjega političnega življenja, delamo velikopotezno, ljudsko, demokratično politiko, prevevano skozi in skozi z duhom krščanske pravičnosti in ljubezni. In taka bo naša politika, ker drugačna biti ne more. Svobodna kritika med nami, toda pri svobodni kritik i med ljudmi enake duše upoštevajmo, da kolikor- toliko nevede in nohoite tudi vsaka kritika pretirava, toda vsaka kritika je upravičena, ker se brez .vzroka ne pojavlja. Nikdar več tiste dobe, ko se je vsaka kritika smatrala takorekoč za izdajalstvo do stranke, dasi so imeli kritiki vedno le namen, da izboljšajo reči, katere so se zdele njim ne ravne. Nihče ni kritike tako cenil, kakor naš rajni dr. Krek, ki jo ie znal dostikrat umetno izzvati.
Ne bojimo se za našo stvar v naši Jugoslaviji. Slovensko svečeništvo se je prvo otreslo spon, v katere je ukovala katoliško duhovščino prosvetljena ponem-čevalna doba Jožefa II. Habsburg Loth-ringen. Imamo, hvala Bogu, svetne katoliške inteligence toliko, kolikor jo drugi narodi v primeri z nami nimajo, imamo poT
litično zavedno delavstvo, kmete, imamo v Orlu organizirano mladino, ki se že krepko giblje in odhaja, ko se je vrnila iz strelskih jarkov, na delo med ljudstvo, imamo v podrobnostih izdelano našo slovensko katoliško izobraževalno organizacijo, ki tudi med vojsko ni zaspala in je delala, če ne povsod, v več krajih, kakor se sploh misli, kar smo izvedeli, ko je umrl oče naše moderne s. k. dr. Krek, imamo skoraj popolno, četudi začasno razcepljeno, zadružno dr. Krekovo organizacijo; Takozvane kulturne bojne igračke, katere višja moč vedno uniči: kje so kulturni bojniki! ko papeštvo še vedno liki skala trdno stoji! nas čisto nič ne vznemirjajo. Ponosni smo lahko na svoje delo, ki smo ga zgradili slovenski katoličani — in ne spimo! V stmenih vrstah korakajmo!
Po Stiirgkhovi smrti so sklicali državni zbor v majniku 1917 v XXII. sezijo; 30. majnika 1917 je bila seja: zgodovinska; takrat so podali po dr. Krekovi iniciativi jugoslovanski poslanci zgodovinsko majniško deklaracijo. V Jugoslovanskem klubu je zgradil naš dr. Krek s svojim zvestim prijateljem dr, Korošcem temelj državi troedinega naroda SHS. Zadnja seja po-slaniške zbornice dne 12. novembra t. 1. je bila v sedanji seziji 95; Gosposka zbornica je imela 24. oktobra svojo zadnjo sejo: 39. Legislaitivno periodo, ki bi se morala zaključiti julija 1917, so podaljšali do konca 1918, katerega ni pričakala.
Državni zbor je umrl. Z njim je padel ponemčevalni, pomažerejevalni sistem, ki je dočakal dobo 57V& leta.
Jugoslavija in ženstvo.
(Iz predavanja Ivanke Klemenčič v Katoliškem društvu za delavke v Ljubljani.)
Silni dogodki zadnjega časa zahtevajo, da zavzame nasproti njim svoje stališče tudi slovensko krščansko misleče ženstvo. Bistveno to stališče ne more biti drugačno, nego stališče celokupnega naroda: Iz celega srca, iz cele duše pozdravljamo tako nenadoma vzišlo solnce naše narodne svobode, naše narodne združitve: v ljubezni se klanjamo novorojeni Jugoslaviji, skupnemu domu Slovencev, Srbov in Hrvatov; obečamo ji zvestobo, obe-čamo posvetiti ji najboljše moči. In to je glavno.
Domovina bo sedaj potrebovala v prvi vrsti pridnih rok, skrbnih src in umnih glav. To je najdragocenejši narodni kapital; čim večji bo ta kapital, tem bolje in hitrejše sc bomo mogli urediti v svoji hiši. Vsak je dolžan, prispevati k tej glavnici ves svoj delež brez omejitev, z navdušenjem. Saj gre za to, da si postavimo trden pa tudi prijeten in udoben dom za najdaljnejšo bodočnost. In tu čakajo jugoslovansko in posebej slovensko ženstvo velevažne naloge.
Duša in glavna notranja opora vsakega doma je ženska. Pravega doma si brez ženske niti misliti ne moremo v hiši, ki je ne urejuje ženska roka, je mrzlo in pusto, tam ni dobro biti. Kar pa velja v malem, velja tudi v velikem; kar velja za posamezni dom, velja tudi za veliki skupni dom: državo.
Doslej so urejali države le moški in jih postavili na dva temelja: na brezobzirno silo in moč in na mrzlo, preračunjeno sebičnost. Ta dva temelja sta sedaj drug drugega izpod-ncsla in podrla. Človeštvo si mora zgraditi novo hišo na novih temeljih. Ta hiša naj ne bo več trdnjava, grad z jočami in oboroženimi hlapci, marveč miren in prijazen dom za vse. To se nam bo pa posrečilo le z združenimi močmi, s sodelovanjem tudi ženskega dela človeštva. To spoznavajo in priznavajo sedaj po vsem kulturnem svetu Jn sam \Vilson. ta danes največji mož na svetu, se je izrekel za sodelovanje ženske v zakonodaji. Vse novo, ustanovljeno narodne države nekdanje avstro-
ogrske monarhije so v svojih proklamacijah zagotovile ženskam volilno pravico. Narodno veče v Zagrebu se v tem oziru še ni izreklo, a upamo, da se ne bo dalo osramotiti od drugih nepomembnejših držav.
Če si je v teh velikih in težkih časih katero ženstvo zaslužilo zaupanje svojega naroda, potem naše slovensko, pa tudi srbsko in hrvatsko ženstvo. Mnogi naši odlični politiki so se že izrekli za žensko volilno pravico; zanjo je bil tudi dr. Krek. Trdno smemo upati, da nam že prva jugoslovanska ustava prinese neomejeno žensko volilno pravico. Ako bi se pa to proti vsemu pričakovanju ne zgodilo, potem povemo že danes, da si bomo znale ženske besedo v državi p r i b or i t i.
Saj nam pri tem v resnici ne gre za zabavo, za političen šport; ampak ženske smo v dno duše prepričane, da je naša beseda v zakonodaji nujno potrebna; vemo, da merijo moški v postavodaji čevelj le po svoji nogi, zato nam ženskam ne more biti pra\j vemo, da več oči več vidi; sploh pa kratko in malo ne gre, da bi se postave, ki živo zadevajo tudi nas, delale brez nas. V svobodni domovini hočemo biti svobodne in polnopravne državljanke. Ker le v svobodi se more razviti vsaka osebnost do skrajnih mej, le v svobodi rastejo celi ljudje, cele žene. In teh bo domovina nujno potrebovala.
Človek raste s svojimi večjimi cilji, pravijo Nemci. Tudi me se nočemo več izgubljati v malenkostnih željah, opravkih in ciljih; nočemo več biti sužnje mode in malenkostnih navad: opravljanja, medsebojnega zavidanja in nespametnega tekmovanja za moško prijaznost. Hočemo velikih, splošno koristnih nalog in ciljev, hočemo daljnih vidikov. Hočemo splošno in enako volilno pravico tudi zase!
In vemo, zakaj to hočemo. Predvsem zato, da rešimo in dvignemo žensko čast, iz blata, v katerega jo je pogreznil moški zakonodajalec: V Jugoslaviji ne sme biti belih suženj! Jugoslavija se ne sme rediti od sramote svojih najbednejših hčera, kakor se je redila gnjila Avstrija in se redi žal toliko drugih držav. V Jugoslaviji ne smo biti koncesijoni-rane obrti sramote, no sme biti takoimenova-nih tolerančnih hiš, v katerih je ženska prikovana na svojo sramoto, kakor nekdaj zločinci na galejah; ne smo biti tistih gnusnih gnezdišč greha, iz katerih še širi nravna in telesna kuga na vse strani.
V Jugoslaviji ne sme biti reglomcntirane prostitucije!
V Jugoslaviji moramo dvigniti na ščit novo etiko, novo nravnost, ki sc popolnoma krije s krščansko etiko, s krščansko nravnostjo: da živita tako žena kakor mož pred zakonom zdržno, čisto. To načelo se mora uveljaviti v vsej javni vzgoji, v obrtnem in policijskem redu. Ako je kaznjiva ženska, ki za denar prodaja svojo čast, je enako kazn-njiv moški, ki jo kupuje. Ako sc mora internirati spolno bolna ženska, se mora enako zgoditi tudi s spolno bolnim moškim. Načelo enotne morale mora prodreti na celi črti. V bodoče mora biti izključeno, da bi pošteno, nedolžno dekle v zakonu postalo žrtev moža, ki se je valjal v vseh umazanostih tega sveta.
Vzgojiti moramo nov rod, ki bo res nov in Čist. A za sedunji, po veliki večini že iz-kvarjeni rod si pomagajmo z zdravstvenimi in socialno-dobrodelnimi odredbami in napravami:	Za	bolne obojega spola obvezno
brezplačno zdravljenje, za padle ženske po-boljševalnice s posredovanjem dela in služb, za nepoboljšljive prisilne delavnice. V bodoče se mora vsako dekle iz vsega početka pripraviti za pošten pridobitni poklic. Ženske plače se morajo uravnati tako, da so bo dalo z njimi živeti; potem bodo postaln "dekleta, ki bi so prodajale za denar, tako redka izjema, da se javnosti z njimi ne bo treba pečati. Ženska bo stala trdno, na svojih lastnih nogah in znala varovati svojo čast in dostojanstvo. A nravno zdravo ženstvo je eden prvih pogojev za zdrave družinske razmere; te so pa temelj narodu in državi. Gre nam torej za velike reči.
Pa še druge zahteve hočemo ženske uveljaviti v prihodnji jugoslovanski zakonodaji. Staremu, krutemu nasilniku alkoholu, ki je kriv toliko ženskega gorja, moramo v Jugoslaviji napraviti konec ali pa njegovo oblast tako omejiti, da ne bo mogel več škoddvati — "kakor je zahtevalWilson glede nemškega mili-
tarističnega nasilnika Viljema. Doli z vsemi nasilniki, doli tudi z alkoholom!. Dovolj nas je trpinčil, dovolj poniževal, tudi njegova mera je polna. Na vsak način se mora prepovedati vsako žganje, posebno pa špirit, zastrupljevalec revnejšega ljudstva. V Jugoslaviji-mora imeti vsak človek dovolj kruha in mesa, da mu ne bo treba iskati nadomestila v žganju. Gorje Jugoslaviji, ako bi iz ozirov na korist proizvajalcev in krčmarjev ter zaradi lastnega dobička pustila stvari pri starem! To ne bi bilo dostojno naše domovine, ki je odkupljena s tolikimi žrtvami. — Pa tudi uživanje vina in piva se mora s primernimi določbami obrtnega reda kolikor mogoče omejiti. Gostilne naj bodo za to, da potrebni dobi okrepila, ne pa, da so shajališča za razuzdance in pijance.
(Konec sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moikerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Naročajte „Našo Moč“!
CnrhDnis Najzanesljivejše sredstvo proti temu je
soroense, p fl R fl T 0
yai|C| "	domače	mazilo.
«ax—a	Ne maže, je brez duha, torej tudi Cez,
llSal.	dnn uporabno. Velik lonček K 5 —
dvojni lonček K 9.— PARATOL-hracio	PRAŠEK varuje občutljivo kožo.
nraSIK.	Skstljn K 3-—. - Oboje se dobi proti
predplačilu ali povzetju pri PABATOL delavnici lekarnarja UL St E H Bndapeita VII-21. B6zsa-utca 21.
Ustanov. 1.1893.
Ustanov. 1.1893.
v _____________
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7»/2, 15 ali 22‘/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg št. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in Jih obrestuje po i>/4°/o. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848-40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezen
i	tujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Gospodarska zveza
centrala za skupni {nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
motorjev, mlatilnic, viteljev, slamo- In reporeznlc, brzoparllnlkov, plugov, bran, Čistilnikov I. t. d.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonijalnega In Špecerijskega blaga rer poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domačega in ogrskega vina, ,žganja 1.1. d.
Lastna Izdelovalnlca in prekajevalnica klobas. - Lastna zeljarna.