PEOF. DK. KAEEL ŠTEEKELJ
IN NABIRANJE SLOVENSKIH NARODNIH NAPEVOV
Josip Tominšek
Znana, za vse čase veljavna je Strekljeva zbirka slovenskih na-
rodnih pesmi po besediln, štirje debeli zvezki, standard work. Manj,
celo malo znano pa je njegovo upravno, organizatomo delo pri nabi-
ranju n a p e v o v naših narodnih pesmi, torej »pesmi« v izvirnem
pomenu petja, glasb e. O tem nabiranju je v splošnem poročal
Strekljev naslednik na slavistični stolici graškega vseučilišča, profesor
dr. Matija Murko, v razpravi »Velika zbirka slovenskih narodnih
pesmi z melodijami« (Etnolog III, 1929, tudi v odtisu); podrobnosti
0 na;čiinu in uspehu nabiranja sem zbral j a z v članku »Prvo sestavno
nabiranje slovenskih narodnih napevov (CZN 1937 — Kovač i cev
Zbornik, 308—320). Že med nabiranjem je za opozoritev najširših
slojev nabiralni odbor odposlal propagandni spis »Nabirajte narodne
pesmi« (spisal Anton Štritof) uredništvu Koledarja Mohorjeve
družbe za leto 1908 (izšel v jeseni 1907, MohoTJanov pa je štela
Družba tedaj 79.146).
Kot edini še živi sonabiratelj, obenem zapisnikar in do leta 1913
po potrebi tajnik, bom tu obnovno na kratko navedel načela in postopek
nabiranja, s posebnim upoštevanjem vloge in deleža prof. Streklja pri
tej veliki akciji.
Leta, 1906 se je dunajsko naučno ministrstvo odločilo, da sproži za
vse avstrijske narode, za vsakega v celoti, ne glede na pokrajinske
meje (pri Slovencih torej za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko
s Trstom in Istro — Prekmurje je spadalo tedaj pod kraljevino Ogrsko
— nabiranje narodnih pesmi v najširšem pomenu, to je poleg pravih
narodnih pesmi z melodijami vse pojave narodnega življenja, ki se
s petjem in z godbo izražajo pri narodnih običajih, ob veselih in ža-
lostnih dogodkih, pri delu, počitku, zabavi, veselici, smrtnem primeru;
pesmi, ki dajejo takt enakomernemu delu, melodije brez besed, vri-
skanje, jodlanje, žvižganje vseh vrst, pritrkavanje na zvonove, trob-
1 jen je na rog (med gorjanci na primer klic h kosilu), opis narodnih
glasbenih instrumentov, plesov, noš, šeg. Ministrstvo je za vsako na-
rodnost iz njene srede imenovalo poseben »delovni odbor«; za
Slovence z dekretom 23. okt. 1905, št. 36517. Odbomiška mesta so bila
170 Josip Tominšek
Častna, plačala se je le morebitna potnina k sejam ali na kraj na- |
Liranja; nagrajevali so pa nabiratelje s povrnitvijo stroškov (za napitek j
in poigostitve) in honoTirali so tudi vsak prispevek. Ministrstvo je ;
poskrbelo v ta namen za primerne kredite v proračunu. Tudi izdajo \
zbranega gradiva v tisku je prevzela država. V slovenski »delovni j
odbor« so bili zbrani za odbornike glasbeniki in slovstveniki — po i
možnosti oboji — ki so (zaradi lažje udeležbe na sejah) stanovali v ;
Ljubljani, in so bili na slovenskem ozemlju domačini v tistem predelu, |
ki je spadal v njihov nabiralni okoliš. Izvoljeni so bili poleg mene i
Matej H u b a d, Anton S t r i t o f, Luka Fintar, Fran M i 1 č i n s k i, j
Gabrijel Majcen, Janez K o k oš a r, Ivan Scheinig g. Za pred- ]
sednika tega odboTa je bil, čeprav živeč v oddaljenem Gradcu, ime- i
novan kot glasovit naibiratel j naših narodnih pesmi dr. S t r e k e 1 j i
(za namestnika dr. Murko). i
Predsednik prof. Štrekelj je predsedoval sćimo prvi seji (nadalj- j
njim Matej Hubad). Vse seje so se vršile v Glasbeni Matici v Ljubljani, j
Profesor Štrekelj pa je vso glavno dobo nabiranja, od početka do smrti :
(7. julija 1912) iz Gradca vodil, krepil in dvigal z njemu lastno kraško ;
izklesanostjo vse delo, upoštevajoč vse potrebe in možnosti; hkrati se ;
je na pristojnih mestih z vso odločnostjo zavzemal za toi, da je bilo \
ustreženo vsem naraščajočim, zlasti gmotnim nujnostim. Kar je vse- i
stranska, stvarno in logično premotril in sklenil ter v vsaki črki raz- I
iočno napisal, je bilo kajkor pribitoi, je držalo in obveljalo. Odbor je ;
sklepal, jaz sem sestavljal poročila, on pa je občeval z ministrstvom,
in to je vse njegove predloge tudi sprejelo. Očitno je užival velik i
ugled; popustil pa ni za pičico; so pa tudi priznali, da nima noben drug J
odbor takega vod.stva in ne takih uspehov. V Strekljevi dobi smo I
nabrali nad 13.000 napevov. i
Neposredno nabiral on res ni; sestavil pa je odlične smernice in |
napotke za nabiranje, ki je s tem j)ostalo enotno, smotrno, in tudi ne- i
spretnim bolj pristopno. Kot predsednik je sicer dobil od ministrstva j
dokaj obširna strokovna navodila s temeljnimi načeli, zadostna pač za i
povprečnega nabiralca. Profesor Štrekelj jih je nam odbornikom pri- :
občil, a se z njimi ni zadovoljil, marveč jih je poglobil in razširil po •
svojih mnogoletnih izkušnjah pri zbiranju pesmi za svojo tekstno \
zbirko; mi pa smo poučevali nabiralce na terenu. Posebno name, kot i
dopisnika s predsednikom, je polagoma prehajala ta naloga. S svojo !
prvo okrožnico (6. decembra 1905) je komentiral ministrske smernice, !
nam razložil poverjeno mu nalogo in orisal delovni program, kakršen i
naj bo glede na dejstvo, da je predsedstvo oddaljeno od središča i
delovanja. Pokazalo in obneslo se je, da je vso deloATio dobo za nje- i
govega življenja — naj se banalno izrazim — aparat brezhibno '
funkcioniral. (Omenjeno pismo izročam arhivu.) — Da nemoten potek j
ni zaostal, je ves čas in vselej sproti budno pazil. Pismo, po srečnem j
naključju ohranjeno, ki mi ga je poslal dve leti pozneje, se glasi:     j
K. Strekelj in slovenski narodni uapevi 171
»v Gradcu, dne 28. dee. 1907.
Častiti gospod! Kdaj dobimo od ministrstoa denar, ne vem. Okto-
bra (29.) se mi je reklo, da še letos, toda dvojim, ker dozdaj še ni nobene
vesti. Kar Vam je preostalo, razdelite tako, da se porabi vsa vsota (ali
približno vsa) in pošljite mi zaznamek o nje uporabi in o tem, koliko
še potrebujemo, da pokrijemo stroške leta 1907. Jaz bom potem takoj
napravil poročilo o letošnjem delovanju in zahteval v proračunu,
kterega postavite z drugimi gospodi vred, vsoto, ki še manjka za po-
kritek, in vsoto, ki jo potrebujemo za leto 1908. Proračun bi obsegal:
1) Pokritek stroškov Jeta 1907 ... 1000 K, 2) Odkup zbirek v letu 1908 ...
500 K, J) Ekskurzije in nagrade 2200 K, 4) Voditeljem za dopisovanje ...
400 K, 5) Nakup fonografov in 200 valjcev ... 1000 K. Skupaj 5420 K.
Načrt delovanja ostane isti tudi v letu 1908. Račun predložim lahko
kesneje in posebej, ker bi se morda zopet izgubil med druge papirje,
kakor letos, ko so ga našli še le po daljšem iskanju tam, kjer sem slutil
jaz, da so ga založili. — Poročilo o delovanju ostane isto, kakor zadnjič
izročeno. Omeniti bo le še spis Stritofov v Koledarju in predlog
Scheiniggov. — V ministrstvu imajo denarja dovolj, pa ne za nas.
Začeli so že hraniti za stroške vrejevanja in natiskovanja in
v ta namen devajo vsako leto na stran po nekaj tisoč. Treba jih bo
prijeti malo bolj, kakor dozdaj; odborniki vendar ne bodo zalagali
stroškov iz svojega in sodelavci tudi ne čakali do smrti na svoj zaslužek.
— Želim Vam z ženo vred srečno in veselo novo leto ter Vas prisrčno
pozdravljam Vaš odkritosrčno vdani K. Strekelj.«
Iz pisma, ki v njem opažamo tudi neke Strekljeve pravopisne
posebnosti, je razvidna njegova skrb za našo stvar; kaže pa se v njem
osebno tudi prisrčnost sicer družabno precej rezervirano trdega Kra-
ševca. V pismu omenja spis v Koledarju; o njem sem govoril spredaj.
Profesor Scheinigg v Celovcu je nabiralni akciji obljubil podporo in
je za nabiralca priporočil učitelja Jos. Jekla v Večni vasi (ta je res
nabral 113 pesmi), sicer pa priporočal, da pošljemo na Koroško posebne
nabiralce. (Zahajala sta res tja Dev in Švikaršič, toda tudi za svoje
namene.)
Da se na slovenskem ozemlju poiščejoi in pridobijo sposobni in
voljni zapisovalci, je odbor razposlal šolskim, občinskim in župnim
uradom, organistom in znanim rodoljubom 12.000 vprašalnih pol
jn »Osnovnih načel« za nabiranje. Oboje je s porabo vzorcev, ki
jih je dalo ministrstvo, samostojno po svojih izkušnjah poglobil pro-
fesor Strekelj in prilagodil našim razaneram s primerno razširitvijo;
praksa je pokazala, da je oboje prav dobro koristilo svojemu namenu.
Novim interesentom sta bili tiskovini doposlani na željo. Za vnete,
ukaželjne zbiratelje pa je naš predsednik, vzor trdne temeljitosti in
absolutne znanstvenosti, v obširni brošuri spisal »Navodila in
vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne
godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to«. Posebno se je
172 Josip Tominšek
razpisal o pravilnem zapisovanju tekstov v narečju — saj je to bdlo
v neposredni zvezi z njegovim življenjskim delom. (Odstavek o za-
pisovanju melodij je Hubadov, takisto natančen in praktičen.)
Po teh dr. Štrekljevih smernicah in pod njegovim budnim vodstvom
se je nabiranje trajno, neovirano in uspešno opravljalo od 1906 do 1912,
to je do leta njegove smrti, ko je elementarno, pristno', preprosto zbi-
ranje po opazni izčrpanosti na najbolj plodnih krajih nekaka avto'-
matično zastalo na praznini. Dr. Štrekelj je bil brižen do zadnje ure.
Zavestno in samozavestno bi bil mogel ugotoviti : »Teh sedem let
je bilo rodovitnih. Moji tisočeri teksti so oživljeni
s tisočerimi melodijami. Svojo nalogo, svoj poklic
sem dognal do vrha. Vi, potomci, pa nadaljujte!
Vivant seque ni es! Hic Rhodus, hic saltate !«
Ta sedemletna doba nabiranja narodnih napevov (1906—1912) se
sme imenovati dr. Štrekljeva doba.
Dodatek (kot službeni zaključek Štrekljeve dobe).
Iz navlake po bombardiranju sem končno' izvlekel še nekatere
listinei, ki zadevajo naše nabiranje napevov.
1. Nekaj korespondence — v kopijah — iz dobe likvi-
dacije odbora v prejšnji Jugoslaviji, ko je njegovo delo nabiranja
povsem prenehalo. Na pobudo Etnografskega muzeja je veliki župan
dr. Vodopivec pozval odbor, naj zbrani material, ki ga je dotlej shra-
njevala Glasbena Matica, izroči v varstvo temu muzeju (dopis 20. aprila
leta 1926, P. br. 3053). Tako je odbor zopet oživel; sešel se je v Matici
k seji 6. julija 1926. Navzoči so bili poleg mene (iz Maribora) kot
zapisnikarja : Matej Hubad kot predsednik, Fran M i Ič i n s k i in
Ivan Franke (tega smo še v Strekljevi dobi privzeli v odbor kot
cenzorja došlih zbirk). Sklepe sem formuliral v zapisniku (kopija
ohranjena) in jih še isti dan (6. julija 1926) priobčil velikemu županu
kot odgovor na njegov dopis. Bili so naslednji: 1. Odbor je svoje delo
v glavnem končal, ko ga je v novi državi raztegnil še na Prekmurje.
Ne bi bilo v prid stvari, če bi se nič ne mislilo na nadaljnje delo in
bi se delavci razšli. Naj se dosedanji odbor potrdi ali imenuje nov.
2. Zbrani material je državna last, država naj ga prevzame v shrambo
in varstvo. 3. Novi odbor naj z državno upravo presadi, komu, kje in
s kako obvezo se material prepusti tistemu državnemu činitelju.
4. Država mora dosledno varovati svoje lastninske pravice, zlasti za-
braniti vsako porabo in izrabo v zasebne namene, v celoti pa od
prejšnje države prevzeti obveznost in načrt, da v lastnem založništvu
objavi nabrane napeve. 5. Da moreta i država i odbor delovati, se naj
poskrbi za posebno postavko v proračunu. (Kopija ohranjena.)
Velika županstvo je šele 31. marca 1927 (št. 1359) odgovorilo, pa
samo na točko 2. našega dopisa, češ da naj se ves material izroči za
K. Strekelj in slovenski narodni napevi 173
to poklicanemu Etnografskemu muzeju z običajnimi formalnostmi;
o ostalib željah pa da se poroča ministrstvu za prosveto. (Kopija ohra-
njena.) Ministrstvo bo torej izreklo zadnjo besedo o odboru in o na-
biranju. Ravnatelj Hubad me je pismeno vprašal, kaj naj storimo.
Odgovoril sem mu 13. aprila 1927, da naš odljor formalno še obstoji;
treba je še počakati, da li nas ministrstvo na novo potrdi ali določi
nove odbornike; kajti nabiralno delo še ni do kraja zaključeno. Zbrani
material se po redni poti seveda takoj izroči Etnografskemu muzeju,
z opozoritvijo na 4. točko našega dopisa (6. julija 1926), da država
varuje svoje avtorske pravice proti osebni izrabi in zlorabi. Izročitev
se je izvršila. Nastali odmor je končal dekret velikega župana ljub-
ljanske oblasti z dne 6. julija 1927, P. br. 1359/1, ki sem ga v Mariboru
prejel 15. julija 1927. Glasi se: »Ministrstvo prosvete (umetniški od-
delek) je z odlokom U. br. 1377 od 7. aprila 1927 odločilo, da se zbirka
slovenskih narodnih pesmi, ki jo je zbral ,Odbor za zbiranje slovenskih
narodnih pesmi' preda kr. Etnografskemu muzeju v Ljubljani. — Mi-
nistrstvo Vam ob tej priliki, ko Vas razrešuje dolžnosti člana tega
odbora, izraža iskreno zahvalo in priznanje za Vaše dolgoletno, po-
žrtvovalno in uspešno delovanje na polju zbiranja slovenskih na-
rodnih pesmi.« Deželna vlada za Kranjsko me je bila z dopisom dne
19. julija 1905, št. 13.840, vprašala, ali sem voljan sodelovati v namera-
vanem odboru in me je 16. novembra 1905 (št. 21.267, imenovala za
člana. Zdaj, 1927, sem bil kajpada istočasno z drugimi člani, razrešen
in je bil odbor razpuščen. Niti ni bil več potreben, ker je morebitno
nabiranje prešlo v področje muzeja in njegovih poklicnih veščakov,
ki so mogli dotedanji, vsekakor dokaj primitivni način nadomestiti
z modernimi pripomočki in metodami.
In res je — hvala bodi srečni usodi — po instruktivni
dobi lingvista prof. dr. Štreklja prišla konstruk-
tivna doba folklornega glasbenika Fr. Marcita s
čudovitimi, tu in tam morda preumetnimi konstrukcijami. Stari odbor
je mogel biti ponosen na naslednika.
2. Vprašalnih pol (Strekelj jih imenuje »povprašalne«), iz-
polnjenih za zadevni okraj, sem našel še 23. Na poli je 17 vprašanj:
Ali se še mnogo poje? Ali se pojo stare, redke pesmi? Ali so tam osebe,
ki znajo posebno mnogo pesmi? Ali se poje enoglasno ali večglasno,
morda v društ^Ti? Kje in kdaj bi se pevci zbrali, da bi zapeli, če bi
sploh hoteli? Ali se poje tudi z osebnim nazivanjem in še z improvi-
zacijo? Navedejo se naj osebe, ki to znajo; in take, ki bi bile siposobne,
da melodijo zapišejo v notah. Je li potrebno, da se pošlje tja strokov-
njak za vpis z notami? Kdo je v okraju že zapisoval tekste ali melo-
dije? Ima li zbirko? So li tam godci in na katere instrumente? Pri
kakih prilikah nastopajo godci? Kaki plesi so tam v navadi? Kdaj
se pleše? Navedejo naj se vse priložnosti, ob katerih se mnogo ali
redno poje, gode, pleše. Komu se še naj pošlje vprašalna pola? —
Taka so Strekljeva vprašanja.
174 Josip Tominšek
Navedene vprašalne pole so izpolnjene za naslednje kraje: Bi-
zeljsko (poročevalec ekonom Ivan Marius): Poje se veliko na sva-
tovščinah. Neki kmet je znal poseben ples, a je že umrl. D r a m 1 j e
(dr.- Jakob Rajh, odvetn. kand. v Gradcu, poroča in pozneje piše ob-
širno za svojo sestro Terezijo, kmetico doma, vneto pevkoi) : Poje se
mnogo, tudi večglasno; za svečnico se zberejo pevci in »pojo- sveč-
nico«. F al a (orožnik Tomaž Štibler): brez podatkov. Frankoloivo
(kmečki sin Ivan Šibane): Mladina ne zna več starih pesmi, on sam še.
Kapele-Brežice (kmet Miha Stergar): Navaja vrsto pevcev in
pevk, imajo godbo na pihala, tamburaški zbor. Nastopajo na veliko-
nočni in binkoštni ponedeljek, na telovo, o pustu. Plesi so: polka,
mazur, »tajč«, šotiš, »sedemkorak«, »stramlan«. Kebel j pri Oplotnici
(2 poli, ena župnika Antona Kolarja, drugo je originalni Jože Lešnik,
ki bom o njem še govoril pri korespondenci, ne glede na vprašanja
odpremil z ugotovitvijo) : »Z veselim srcem sem sprejel to po\'pr. polo
in naznanim, da je pri nas ljudstvo jako veseliga značaja in rado- poje,
večinoma domače narodne pesmi, katere še niso tiskane.« Naj pošljemo
strokovnjaka, da pri njem zapiše melodije, on ima harmonij. —
Koprivnica pri Rajhenburgu (2 poročevalca, Organist Jernej
Hebar in podobar Anton Rade j) : Hebar našteva več pevcev in pevk;
poje in pleše se mnogo. Navaja jih več tudi Radej; pri kozarcu vina
hi vselej peli; poje se zvdčer po delu, največ na svatbah; igrajo na
citre in gosli; društva pa ni. — L jubnoi (deloma Luče, 2 poročevalca,
župnik Jož. Dekorti, posestnik in gostilničar Ignac Fludernik). Dekorti:
Citre, gitaro zna eden pri vsaki hiši, pesmi so tudi zbadljive; poje in
igra se ob nedeljah in pri gostijah. Fludernik: Vse polno godcev in
pevcev, vsak pastir ali hlapec zna na citre, gitaro, gosli; poje se povsod,
posebno v gostilni Urše Slatinšek, njen brat Fr. Krebs (p. d. Tevž) jih
zna sto, smešnih, poštenih — »škoda, z njim umre slovenska redkost«.
Največ ob »lepih nedeljah«. Pleše se: mazurka, štajriš, šotiš, valček,
»trablan« (znajo ga Janez Kaker in sinovi). Sicer so pa najboljši vese-
ljaki in pevci v Lučah (Fludernik pravi Luča, Luče itd.). — Lju-
tomer (odvetnik dr. Kari Grossmann, znani rodoljub) : Vsaka fara
ima svojo pihalno godbo in harmoniko, zraven še tamburaški zbor;
nastoipajo pri gostijah, primicijah, na preji, pri kožuhanju. Pevci tudi
improvizirajo. Pleše se mnogo, tudi štajriš. Za zapisovanje sta učitelja
Zacherl in Cvetko. Luče (učitelj Jos. Korban) : V odročnem kraju se
je mnogo ohranilo, česar drugod ni. Poje se, svira na citre in harmo-
niko. Na gositijah mora vsak svat improivizirati kratka po-
s k o č n i c o, ki jo zapojo ob harmoniki. — M i s 1 i n j e (rokodelec
Jurij Pustinek): Poje in pleše se povsod. — Mokronog (Rud. Ple-
terski) : Imajo pevski zbor, večinoma umetne pesmi, pri svatbah na-
rodne. — Sv. Peter pod Sv. gorami (učit. Fr. Vadnal) : »Ljudje
bolj vpijejo ko pojejo.« Odlični posamezniki: spreten improvizator je
trgovčev sin Jože Crnelč. Dr. Kunejev tercet zapoje vse. — P o d -
sreda (učit. Anton Potočnik) : Poje se tudi večglasno, s harmoniko.
K. Strekelj in slovenski narodni napevi 175
V gostilni ob navadnih prilikah. Anton Zidar zna mnoge. — Sevnica
(učit. Fr. Drnovšek): Poje se dovolj, zvečer, preprosto. — Solčava
(kmet Rok Klemenšek): Poje se, igra na harmoniko in citre; stare pesmi
prenehava jo pod vplivom tiska — škoda; pojo preprosti pevci in pevke,
so se pa doma naučili pisati in brati; vendar zapojo- po^ domače, »kadar
jim pesem sama iz srca prikipi«. Tudi ples ponehava; nekdaj je bil
zelo priljubljen štajriš. — Šmartno na P a ki (org. Fr. Klančnik):
Imajo moški in mešani zbor, spretne pevce in pevke. Pojejo tudi na-
rodne. Znajo harmoniko in citre. »Fantje radi melodijo presta-
vijo od en e pesmi na drugo in jo pri tem po svoje ukroje.«
Pleše se z godbo in s petjem: štajriš, »Polsterkranz« (? menda Polster-
tanz), »vrabcev ples« (?), »brautfirer« (?), »krancel dol« (?). — Tevče
pri Laškem (dr. Avguštin Štegenšek, prol. theol.). Ta učeni zgodo-
vinar je najskrbnejši poročevalec za svoj odročni rojstni kraj : Zdaj se
pojejo večinoma šolske pesmi, vmes vendar še več sto let stare, s sta-
rimi besedami. Bili so v kraju pravi originali, pa so pomrli oz. bodo
odmrli. Osemdesetletna Starka (Starec) zna mnogo pesmi, še pleše; stari
Starec je znal carati, zagovarjati (nekateri še zdaj to znajo!). Pesmi je
zlagal stari Mačkec (f okoli 1881), nekatere njegovih znajo še zdaj;
njegov gojenec Jož. Zeme (1907 vratar železniške postaje Trbovlje) »je
imel cel koš Mačkovih pesmi«. Narodni plesi se vidijo posebno ob
burovžih in v pustu; gine jo pa tudi ti. Samoi v Tevčah pa znajo^ dva
plesa, ki jih dr. Štegenšek opisuje tako : a) D r o b 1 j a n, ki se pleše
tako: EKe ženski ali dva moška se spoprimeta za roke in hodita po sobi
gor in dol ali pa se na mestu »grozno« hitro sučeta. b) Čiča (od cičati,
čičkati, sedeti): Plesalci čepijo na tleh in skačejo ko žabe okoli. Ta
»ples« je baje uveden iz Teharja pri Celju. — Trbovlje (uč. Anton
Kuhar): Delavstvo mnogo poje pesmi iz vseh krajev; ima dober po-
sluh. — Ž e t a 1 e (petošolec Jos. Krivic) : Poje se mnogo, ob nedeljah
in praznikih.
3. Dopisi nabiralcev. Od 28 so mi ohranjena pisma oziroma
dopisnice. Dopisi polovice teh se tičejo le upravnih poslov, naročbe
tiskovin, notnega papirja ipd.; so pa med njimi zavedni interesenti,
zato jih naštejem: Jos. Čeh, nadučitelj, Sv. Jernej-Loče; Fr. Dernovšek,
Sevnica; Tone Goršek, Gotovlje; dr. Kari Grossmann, priporoča uči-
telja Fr. Zacherla; Jos. Jeki, Večna ves. Koroško; Fr. Karbaš, učitelj.
Sv. Miklavž-Ormož; prof. Gabrijel Majcen, Maribor (4 dopisi); Mihael
Mastnak, delovodja, Vrbno pri Šentjurju; organisi Miklin Krunislav,
Videm, ima že nabrane, harmonizirane (5 dopisov); Minka Moos, Lju-
bečna; Dragotin Pevec, učitelj petja, Celje; Vaclav Pulko, nadučitelj,
Dobje-Planina; Purkhart, nadučitelj, Zibika; Anton Radej, Mali Kamen.
Ostali so v dopisih govorili o kaki posebni zadevi, ki so naleteli
nanjo, ali so se osebno nekoliko razpisali. Vekoslav F i 1 i p i č (3 do-
pisi), sedmošolec gimnazije v Gorici, ki sem ga našel preko profesorja
dr. Ozvalda, ugotavlja glede jezika pri petju prav to, kar omenjajo
tudi drugi (Anton Potočnik za Podsredo, Rud. Vrabl za ljutomerski
176 Josip Tominšek
okraj), namreč: »Pesmi sem zapisal, kakor se pojejo, ne
pa kakor se pri nas govori. Pri petju se držijo bolj slovnice
in ne izgovarjajo vseh polglasnikov kakor po navadi. Pesmi pa, ki se
n e pojejo, ampak samo govore, so popolnoma dialektične.« Jos. Kri-
vec, dijak privatisi 5. razr. gimnazije v Celju (4 dopisi), za Zetale-
Majšperg, je zanimiv primer navdušenega samouka, sicer siromaka —
izgubljen talent. — Rud. Pleteršek, Mokronog  (2 dopisa): Po
hribih in stranskih vaseh so še stare kranjske korenine; peli bi, a se
sramujejo posamezno; treba jih je omamiti s kakim »heružem« ali z
vinom. Stroški torej. — J. Pušenjak, šolski upravitelj, Šmihel nad
Mozirjem: Ljudje pojejo radi in se ne sramujejo; nekateri znajo dobro
na citre in gosli. — Dr. Fran M o h o r i č, sodnik, Ormož, poudarja
rokodelske in viničarske pesmi; zapisuje jih Domicijan Serajnik. —
Dr. Jakob Rajh (8 dopisov), odvetniški kandidat v Gradcu, posreduje
za svoj rojstni kraj Dramlje po sestri Tereziji, omoženi Kukovič; ta se
zanima za vsako pesem, ki jo sliši; žrtvuje noči, da si zapiše besedilo,
brat Jurček zadene melodijo na citrah in si jo takoj zapomni; pregled
izvrši vešča učiteljica Malčka Šket v Šentjurju. — Anton Potočnik,
učitelj, Podsreda: V petju pevci besede precej pravilno izgovarjajo.
V narečju n. pr. dosledno: suha, gluha, muha, kuha, viiha; v petju
tega Ü ni nikoli slišati, vedno le pravilno u (16. aprila 1908). — France
Vadnal. učitelj. Sv. Peter pod Svetimi gorami (7 dopisov): Narod-
nega blaga je veliko, stikati je treba za njim; s tem »se uči spoznavati
narodno dušo«. Zanimanje rase. — Rud. V rabi, učitelj, Vransko
(11 dopisov): O Vranskem pravi (4. oktobra 1907), da se tam pojo le že
znane; sploh se tam malo poje; fantje v gostilnah navadno samo »hoj-
lajo« melodije, ki jih prinesejo delavci z Gornjega Štajerskega. Zbiral
pa je pesmi ves čas v rojstnem kraju Sv. Miklavžu in Bolfenku-
Ljutomer: »tam ne izpustim nobenega človeka, ki o njem vem, da mi
lahko zapoje. Nekateri se me že boje«. Narečje v pesmih ni dosledno;
on piše, kakor je slišal; zato se menja »pil« in »pija«, u in ii; n. pr.
»...tistega si tam pustila, tam pri küpeci gnoja.« — Fr. Žemljic,
Organist, Sv. Tomaž-Ormož. Zbiral in harmoniziral je že prej; odslej bo
natančno, kakor se poje. »V Slov. gor. se poje največ dvoglasno, brez
večglasno harmonije, ker gre le po tercah in sekstah. Nekaj izjem se
že najde, kjer je vodilni glas tak, da se da čez peti; tam se vzame tudi
bas, pravi ali nepravi.« Zapisoval bo le enoglasno. Pri tekstu se bo
držal navodil. — Jože Lešnik (Kebelj pri Oplotnici). Ta originalni
mož, kmet, trgovec, čevljar, godec, organist, bi zaslužil monografijo.
Zbral je 446 pesmi; pisal sem o njem že v razpravi v CZN, 319; zdaj
so se našla še 4 pisma, segavo — resna, naivna, prisrčna; pametno
kramljanje. »Vsi pametni ljudje hvalijo to delo in oni tudi pomagajo;
pravijo, to je prav, da se ta stara reč skupaj zbere, da se ne pozabi
in pokoplje z ljudmi vred (21. aprila 1908). Prej pa »sem detelo kosiv
in sušiv, spravljav, ker moj metalbarometer kaže lepo vreme«. »Pa
nekaj še, pa brez zamere, v srce me veseli, da smo oba Jožefa...«
K. Strekelj in slovenski narodni napevi 177
Prizna pa, da ni strokovnjak (15. junija 1908) in da bo njegovo delo
moralo biti opiljenoi »Jaz sem le izučen čevljar.« Za zapisovanje me-
lodij pa je bil dovolj veščak; prodal je harmoniko in si kupil harmonij.
Potem se je Oiženil in imel takole gostijo: »Ženin je sedel za pečjo,
nevesta je stala pred pečjo; svati so jedli in pili, peli in veseli bili in
plesali kot kolo okrogle, potem se zopet vsedli za mizo...« In končno:
»Imam ženo eno in hčerko eno, to je vsa familija,.. Prosim, da mi
nič ne zamerite in pa mi kmalu odpišete.« Kajpada sem to rad storil.
Končano je »prvo sestavno nabiranje slovenskih
narodnih nap evo v«, kakor ga imenujem v svoji raz-
pravi v CZN; dovršena je velezaslužna »dr. Strek-
ljeva doba«. Ni pa, ne sme in ne more biti niti kom-
čano niti dovršeno nabiranje slovenskih narodnih
napevov sploh. Že v svoji razpravi (str. 317) sem ugotovil, »da
v našem narodu narodna pesem ne samo še živi.
ampak se sproti na novo poživlja, ako se pojavijo
novi tvorci v ljudskem duhu...« Taki tvorci morejo uspešno
delovati zlasti preko šol; kajti šola pač morda začasno potiska sta-
rejše pesmi v ozadje, toda uvaja nove. Nove, ki zadenejo ljudski
ton in ljudsko občutje, bodo ponarodele, kakor so ponarodele Vilhar-
jeve, Orožnove, Potočnikove, Slomškove, Aljaževe, Adamičeve itd. itd.
Kdo vpraša pri njih po »komponistu«?
Kdo bo vpraševal čez kako leto po skladatelju
tistih ponaro delih, ki so^ cvet in sad najbujnejše
rasti elementarno slovenskega ljudskega življa —
po partizanskih?
Zusammenfassung
UNIV. PROFESSOR DR. KARL STREKELJ
UND DIE SAMMLUNG SLOVENISCHER VOLKSMELODIEN
Allbekannt ist Prof. Strekeljs Lebensmerk, die monumentale Sammlung
(gesprochener) slouenischer Volkslieder. Weniger bekannt ist seine Anteil-
nähme an der vom österreichischen Ministerium für Kultus und Unterricht 1905
gross angelegten Sammlung volkstümlicher Melodien, unter Zuhilfenahme
von Arbeitsausschüssen, gesondert für jeden Volksstamm. Prof. $trekelj leitete
und förderte als Obmann des slonenischen Arbeitsausschusses
durch musterhafte Sammelnormen sowie durch zielberousste und energische
Vertretung beim Ministerium die gesamte Sammelarbeit mit grossem Erfolg bis
zu seinem Lebensende (f ?. VII. 1912).
12  Slov. etnograf
178 Josip Tominšek
Anlässlich der vierzigsten Wiederkehr des Todesjahres führt — zu Dank
und Gedenken — der Verfasser als der einzige Überlebende des genannten
Arbeitsausschusses den umsichtigen, arbeitsamen Obmann in seinem tätigen
Wirken lebend vor, dies auf Grund seiner persönlichen Erfahrung und einiger
neuer schriftlichen Belege. — Der Verfasser schliesst mit einem Ausblick auf
die stets durch neuen Antrieb auflebende und roeiter lebende Volkspoesie und
Volksmelodie.