Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. VI. Vprašanje: »Bil sem stalno nameščen na štirirazredno ljudsko šolo v M. Ko pridem tja, dobim nekak oddelek za oddaljene otroke. Ta oddelek ima štiri učne oddelke, po mojem je to enorazrednica. — Ce pa to ni enorazrednica, potem sploh ne vem, v katero kategorijo ljudskih šol sodi. — Vsak učitelj na enorazrednici ima prosto stanovanje in še opravilno doklado. V M. je sicer stanovanje, a le za samca, jaz pa sem oženjen, torej ne morem te luknje rabiti za stanovanje. Svetujte mi, kaj mi je storiti, da dobim ali stanovanje ali stanarino?« M. v M. Odgovor: Dragi brate! Podatki Tvojega pisma so toli pomanjkljivi, da Ti ne morem nič kategoričnega svetovati. Praviš: »Bil sem stalno nameščen«, to se umeva tako, da sedaj nisi več tam stalno nameščen. Najbolje je, dopošlji mi točen prepis svojega tozadevnega dekreta, nadalje zakon, zastran službenih dohodkov učiteljstva, ki ga je deželni zbor kranjski sklenil pred par leti, in sicer mi ga dopošlji le tedaj, če je v njem kakšna določba zastran stanovanja, oziroma stanarine učiteljstva. Ako sta^§§ 33. in 34. II. oddelka zakona za uravnavo pravnega razmerja učiteljev na Kranjskem z dne 29. aprila 1. 1873. še v veljavi, Ti pristoja prosto stanovanje, oziroma 20% stanarina le tedaj, če si šolski vodja. Iz Tvojega pisma pa ni razvidno, ali si šolski vodja ali ne. Navajaš sicer neki oddelek kot enorazrednico, a sam ne veš, kaj je pravzaprav ta šola. Iskal setn po različnih imenikih ter nisem v nobenem našel enorazrednice v M., temveč le 4razrednico, iz česar sklepam, da so Tvoji štirje učni oddelki kot en razred del štirirazrednice v M., da torej Ti nisi šolski vodja. Prepis Tvojega nastavnega dekreta bi mi Tvoje pravno stališče mahoma pojasnil. Da poučuješ oddelke, in sicer za oddaljene otroke, še iz tega ne sledi, da bi se ti oddelki smeli smatrati za enorazrednico. Učni načrt je morda prikrojen po enorazrednici, a oddelki niso sistemizovani kot samostalna enorazrednica. Dopošlji torej zahtevano, potem ti bom znal natančno svetovati, kaj Ti je storiti, in bom vrhutega priobčil tudi neko jako važno razsodbo upravnega sodišča o tej zadevi, ki je šolske oblasti doslej še niso objavile in je učiteljstvu ostala prikrita. Koristila bo v danih slučajih vsem. Dohtar Jona. VII. Vprašanje: Na šoli, na kateri službujem, vladajo čudne razmere. Ker sem provizoričen, mislijo tovariši z nadučiteljem vred, da smejo svoja nevšečna bremena natovoriti na moj hrbet. Takoj ob mojem prihodu so v prvi mesečni konferenciji sklenili, da moram jaz prevzeti telovadbo v vseh razredih ter so me vrhutega še ironično častili, češ, da si naj štejem v čast, da postanem telovadni učitelj v vseh razredih — seveda brez plače. Pokoril sem se temu konferenčnemu sklepu, ker baje po zatrdilu nadučiteljevem § 40. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. tako veleva. Noben tovariš ni v zameno prevzel v mojem razredu katerega drugega predmeta. Tovariši hodijo v času, ko jaz za nje telovadim, na izprehod ali pa poučujejo za plačo otroke. Preobložen sem s poukom, čutim, da mi pešajo moči. Če pojde tako naprej, moram zboleti. Prosim, kaj mi je storiti, da ovržem to nasilstvo ? Helot. Odgovor: Primi za kopje, ki so ga nastavili Tebi, ž njim zmagaš proti njim: rabi namreč tudi Ti § 40. šolskega in učnega reda, po katerem imaš pravico oddati pri konferenciji svoj posebni glas ter zahtevati, da se zapisnik predloži okrajnemu šolskemu svetu v odločitev. Ako Ti je ta pot predolga, se oglasi osebno pri predsedniku okrajnega šolskega sveta, mu razloži zadevo in daj se uradno po zdravniku preiskati. Če preiskava dokažev da bolehaš, boš še istega dne oproščen od telovadbe, in Tvoji tovariši bodo morali vsak v svojem razredu telovaditi. Moj prijatelj, ki službuje na Štajarskem, mi je že večkrat pripovedoval sledeči slučaj: »Okrajni šolski svet me je izmed 7 prošnjikov ne samo zaradi dobrega izpričevala, temveč tudi zaradi tega imenoval za provizoričnega učitelja na petrazrednici v X, ker je bila moja prošnja pisana v slovenščini. Nastopivši svojo službo, je konferencija takoj sklenila, da moram prevzeti telovadbo v vseh razredih in mi je odkazala III. razr. v pouk. Z veseljem sem sprejel ta sklep; zakaj čutil sem se telovadnega učitelja in sem si kot tak pridobil ljubezen učencev cele šole. Toda sreča je opoteča. Po trudapolnem pouku v svojem razredu sem se mučil več mesecev vsak dan še po dve uri s telovadbo, ni čuda, da sem jel od dne do dne hujšati. Obenem se mi je začelo v glavi daniti. Videl sem, da so se tovariši za moje telovadbe ali izprehajali ali pa v posebnih privatnih urah poučevali za dobro plačo, vedel sem, da so vsi sposobni za telovadbo; zato sem sklenil, se jim za podeljeno čast telovadnega učitelja lepo zahvaliti. Govoreč z vsakim posebej o tej zadevi, sem jo dobro skupil: vsak mi je namreč rekel, da moram zaradi enotnosti pouka vztrajati do konca šolskega leta. A moje moči so pešale; zato sem sklenil, da bom pri prvi mesečni konferenciji odpovedal telovadbo v vseh razredih, izvzemši v svojem. Ker so me obhajale slabosti, nisem mogel več telovadbe redno poučevati; velel sem učencem, igrati se telovadne igre, a sam sem sedel blizu njih na stolcu. Nadučitelj, s katerim sem bil prišel ne samo zaradi telovadbe, temveč tudi še zavoljo drugih zadev navzkriž, me je prišel večkrat gledat, njegovi pogledi so pomenili opomin, naj telovadim, toda jaz sem dan za dnevom upadlih in bledih lic sedel na svojem stolcu. Pri prihodnji mesečni konferenciji je dal nadučitelj, ne da bi me vprašal po vzroku mojega sedenja, v zapisniku konštatovati, da telovadni učitelj ne telovadi, temveč mirno sedi na svojem stolcu, a učenci se igrajo. Potem je še prečital inštrukcijo deželnega šolskega sveta za telovadni pouk, pri čemer je v naglici pozabil izpustiti stavek: »Vsak razredniučitelj naj bo obenem telovadni učitelj svo/ega razreda.« Kakor se poprime potapljajoči vsake bilke, tako sem se jaz poprijel tega rešilnega stavka. Naznanil sem takoj, da sem bolan, da ne morem več telovaditi in da v zmislu ravno čitane inštrukcije ni moja dolžnost, telovaditi za druge, tudi tedaj ne, če bi bil zdrav. Zahteval sem, naj se to moje naznanilo zapiše v zapisnik. Toda nadučitelj meje zavrnil, da nesprejme mojega naznanilavzapisnik, da telovadbe ne morem odložiti, da nima niti on niti konferencija s tem opraviti, naj se le obrnem do okr. šol. sveta. Zavrnil me je zaraditega na okr. šol. svet, ker si je po eni strani domišljal, da ne bom imel poguma, storiti tega koraka, po drugi pa, da se mora glasovanje okrajnega šolskega sveta izteči njemu v prid; zakaj on je njegov član. A motil se je v meni. Prvi četrtek sem se podal k okrajnemu glavarju in mu razložil vso zadevo. Glavar me je dal takoj uradno preiskati po okrajnem zdravniku. Izročil mi je v roko ukaz na šolsko vodstvo, s katerim okrajni šolski svet oprašča od telovadbe ne samo v vseh drugih, temveč tudi v mojem razredu. Moja bolezen pa je vkljub temu tako napredovala, da sem moral po nekoliko tednih zaprositi za šesttedenski dopust, ki me je rešil grozeče jetike.« Ako je torej Tvoje zdravje v nevarnosti, se javi šolskemu vodstvu, oziroma konferenciji, in če se na Tvojo izjavo ne bodo hoteli na nobeden način ozirati, postopaj po primeru mojega štajerskega prijatelja. Nikakor ne morem umeti, kako je vendar to, da je vkljub naši izobraženosti najti še tovarišev, ki zlorabljajo mlade sile samo zaradi svoje komodnosti. Zadeva dobi pošteno lice tam, kjer en tovariš ni sposoben za pouk kakega predmeta, ali kjer kdo prostovoljno prevzame katerikoli predmet v drugem razredu. Dohtar Tepka.