-----104 ------ Dopisi. Iz Gradca. V poslednjem listu „Novic" omenjena adresa, ki so jo slušatelji na vseučilišču našem poslali si. gosp. dr. Rieger-uv Prago, se glasi tako-le: „Ve-leslavni gospod doktor! Sijajna Vaša zmaga v slavnem češkem deželnem zboru čez ošabno tujstvo, ki se je samolastno dosedaj šopirilo in izpodrivalo sladki 'materinski jezik iz posvečenega doma Modric, navdihnila je tudi nas, verne južne brate vrlim in junaškim bratom na severji s tolikim nepričakovanim veseljem, 8 toliko radostjo, da smo — odkritosrčno hočemo reči — v veliki zadregi zarad besedi, s kterimi bi izrazili in izrekli neomejeno naše spoštovanje in preveliko hvalo Vam, vitežki boritelj za blagor zatiranih sinov premile matere Slave. Da! dokler bodo slavski bratje poznali sami sebe, spoštovali svoj rod ter čislali zlati biser materinskega jezika, tako dolgo bode v jasnem blesku živela Vaša slava! Zraven pa Vam bodi zasluženo plačilo tudi sladka zavest, da ga ni na vsem jugu in na severji slovanskega srca, ki se ne bi topilo v sladkih čutilih goreče hvale do Vas, hrabri in neustrašeni CESKI LEV ! Gotovo da! ni ga Slovana, ki ne bi se sveto spoštljivostjo in z največim ponosom izrekal prestavnega Vašega imena! Ta hvala in spoštljivost do Vas, zraven pa tudi velika sreča, ki jo voščimo vrlim našim severnim bratom, dala je tudi nam pero v roke, da se se spoštovanjem podpišemo kot Vaše goreče čestitelje in spoštovatelje in do zadnjega diha v hudi uri kakor v sreči verne brate severnih rojakov. Vi pa, slavni gospod doktor, ponos vsemu slovanstvu, in vsi Vaši blagi podporniki pri blazem in domoljubnem delu, ra-čite blagovoljno sprejeti tele vrstice, ki jih domorodna slovanska dijaška mladež na graškem vseučilišču polaga z vso spoštljivostjo in udanostjo pred Vas , kot slabo znamenje pregoreče zahvale iz zvestih svojih src!" Iz Volovskega na Isterskem 17. marca. *) Dopis iz Kastva v 8. listu potrebuje mnozih poprav; zato drage „Novice" ne bote pričujočemu sestavku prostora zabranile v njih. *) Kako se je v deželnem zboru godilo z onim sklepom, da naj v K as ta v pride c. kr. okrajna uradnija, lahko si je misliti: Volovsko je imelo za zastopnika gosp. Jurinca, rojenega Kastavca, vsi ostali poslanci, razun Parisini-a, pa tukajšnjih okoliščin ne poznajo. Gosp. Jurinacje, kot predsednik dotičnega odbora, res le kot „Ciceron pro domu sua" delal in govoril. Da je temu tako bilo, naj dokažejo sledeče vrstice. Gosp. Parisini, ki kraj poznaj je za Volovsko govoril in glasoval. Kastavci so se tedaj vrlo „bla-mirali", kadar so na Parisinijovo zdravje pili; Parisini v lastneročnem pismu od 10. t. m. hvalo, ktero mu ovi dopis v omenjenem listu daja, le pravo „insulto" imenuje in pravi, da to ne more biti drugače, kakor da se kdo ž njim šali (si prese scherzo di lodarmi), *) Po pravilu, ki se ga držimo od nekdaj: „audiatur et altera para", tudi temu sestavku nismo mogli prostora odreči y „Novicah." Vred. ----105 — ker njemu ni nikdar prišlo na misel, da bi za Kastav glasoval, kakor je bil tudi z besedo dokazal. — Kar slavna historična dela zadene, ktera se o Kastavcih pripovedujejo, vsa tudi o nas veljajo, ker Volovsko in Kastav sta bila v tistih časih v eno občino zedinjena. * Proti Nessuno je Volovsko in vsa Istra ravno tako pro-testovala kakor Kastav. — Kako pa je s kastavsko obrtnijo in rokodelstvom, naj razjasnijo sledeče vrstice. Kastav ima okoli 650 prebivavcev, Volovsko pa jih šteje blizo 1100. Pretresimo sedaj sklep deželnega zbora in dopis iz Kastva. Zborov sklep ima za podlogo dve Jurinčevi znameniti iznajdbi: 1. Kastav je geografično središče dveh okrajev: volovskega in novograskega; 2. 29.000 prebivavcev teh dveh okrajev želi, naj bi si uradnija preložila iz Volovskega v Kastav. K prvemu povem to-le: Naš okraj ima čez 26.000 prebivavcev, od teh spada 11.400 na Bršec, Moščenice, Lovran, Veprinac in Volovsko in skoraj 14.700 na kastavsko županijo; o prvih mi menda dokazovati ni treba, da jim Kastav ni središče; kar pa Kastav zadene, imajo podžupanije: Zvonekija, gorenji in dolenji Ruka-vac, Kukjeli, Pereniči, Pobri, Bregi in Matulji, veliko lepšo in krajšo pot v Volovsko, kakor v Kastav. Veliki in mali Brgud, Puži, Jurdani, Jušiči, Trinajstiči imajo v Volovsko okoli 200 sežnjev (5 minut hodd) dalje kakor v Kastav, ako v Jušičih pri Blazinovi hiši novo cesto med St. Petrom in Reko zapustijo in se proti Vo-lovski obrnejo na cesto, ktera od tod v Volovsko pelje; imenovane podžupanije imajo čez 6000 prebivavcev. Od 26.000 duš volovskega okraja jih ima tedaj samo okoli 8700 bliže v Kastav kakor v Volovsko. Kar se tiče središča glede novograskega okraja, omenim samo to, da Novograjci, naj grejo v Volovsko ali v Kastav, pridejo po zgoraj omenjeni novi cesti (St. Peter-Reka) do Blazinove hiše v Jušičih; tukaj se razcepi cesta; ena pot pelje v Volovsko, druga v Kastav; natanko zmerjena je pot Blazina-Kastav 200 sežnjev krajša kakor pot Blazina-Volovsko. — To ste oni 2 milji, o kterih je gosp. Jurinac v deželnem zboru govoril. — Železna cesta med Reko in St. Petrom dobi več ko ne ravno v Matuljih postaj; odtod v Volovsko pa je veliko bliže kakor v Kastav. K druzemu: Gospoda Jurinac in dopisnik se ravnata, kakor da bi bila prepričana, da oba okraja (Volovsko in Novigrad) neizrečeno po kastavskem eldo-radu hrepenita. 29.000 za Kastav in 9000 zoper!! — Za županije Bršec, Moščenice, Lovran, Veprinac in Volovsko (11400 duš) bi bila gotovo velika nesreča, ako bi njuna misel obveljala. Od županije kastavske se jih je čez 4800 očitno za Volovsko odločilo. — Od našega okraja jih želi tedaj pod Kastav priti morda kakih 9900. Od novograskega okraja je Materija (6000 duš) vladi pismeno prošnjo podala, naj bi prišla pod Volovsko, ako je pod Koper ali Sežano ne denejo, za nobeno ceno pa ne pod Kastav. — Tretji dan t. m. je bila deputacija iz novograskega okraja pri c. k. namestništvu v Trstu in je pri tej priložnosti željo izrekla, naj bi sedež okrajnega poglavarstva ostal v Volovskem. Res da ne vem, kako je gosp. Jurinac 29.000 Kastavcev in 9000 Volovsčanov vstvaril; le on nam more ta čudež razložiti. Ravno tako sam Bog in pa gosp. Jurinac one interese poznata, ki 29.000 ljudi v Kastav kličejo! Jaz bi ti ne znal povedati, častiti čitatelj, kaj neki posebnega Kastav, „civitas" vrh strmega griča, podeliti more, razun nekterih starih podrtin, nekoliko feniških tolarjev, hebrejskih (pa gotovo ne slovenskih) napisov. — Volovsko, čeden, prijeten kraj, leži tik morja; v dobri uri te čolnič od tod v Reko prinese; poleg morja pelje iz Reke skoz Volovsko lepa, ravna cesta pod Veprincem v Lovran, Moščenice, Bršec in naprej v Plomin. Tukaj v Volovskem marsikako potrebno stvar lože in boljši kup dobiš; tukaj svoje pridelke, ki jih na trg pripelješ, lahko prodaš ali jih z majhnim trudom po morji v Reko spraviš; tukaj imaš cesarsko sol, v Preluki vidiš na morskem bregu veliko drv, oglja, obročev, dog itd., ki ladij čakajo, da je po morji razpeljejo; skoz Volovsko je šlo nekdaj veliko dalmatinskega vina v Novigrad itd. Pa ne bom ti več razlagal mnogih koristi, ktere ima Volovsko pred Kastvom; saj jih sam poznaš, in ako Bog hoče, jih boš hodil še sam gledat; nadjam se, da vlada bo pred očmi imela v svojih sklepih Njih Veličanstva jasno izrečeno voljo, da v „prenaredbi ima biti za podlago zgodovinsko pravo in občna korist"; — zgodovinsko pravo: že 40 let je politična oblast na Volovskem; tukaj je vse pripravljeno za njo in za njene uradnike; VolovŠčani so v ta namen hiše zidali in popravljali; v Kastvu vsega tega nič ni; še pred dvema letoma je bil duhoven primoran iz kraja vrniti se, ker pri svojem dohodu še stanovališča dobiti ni mogel. Občna korist: tudi tukaj, častiti bravec, boš skoz in skoz za Volovsko govoril, ako si te-le vrstice pazljivo prečital, kakor je bila moja želja. P i e š a r j e v. Iz Primorskega 19. sušca. L, — Kdo ne pozna Razdrtega na Notranjskem, kjer se ljubljanska, tržaška in goriška cesta stekajo, — kdo ne ve, da ga sosedje iz bližnjih in daljnjih krajev, posebno paTržačanje v poletnem času, zavoljo prijaznega položaja, zdravega zraka in dobre vode radi in pogostoma obiskujejo! In vendar se je nekdo iz Notranjskega oglasil v „Slo-vencu" št. 21. in 22., češ, da je ta kraj močviren, zrak in voda mu nezdrava! da je ob dežji tako blaten, da človek naprej ne more in izvan 8 hiš so same „bajte"; iz tega pa potem sodi, da je ta kraj za sedež nove politične okrajne oblasti tem manj primeren, ker si 1839. leta še sedeža c. k. okrajne gosposke uzdržati ni mogel, ter miluje uradnike, ktere bi osoda na Razdrto prignala! — Tudi jaz sem Razdrčan in poznam natanko svoj dom; vendar se ne spomnim, da bi bil kdaj v našem okraji močvirje videl, razun ene mlake pri Di-licah, ktere pa dozdaj noben pameten človek ni še za močvirje krstil. Citaje omenjeni dopis, se mi je nehote misel vrinila, da pisatelj njegov ni nikoli še na Razdrtem bil, da še nikoli ni naše vode pil, morebiti pa — preveč sladkega vinca, ko je zabavljico pisal zoper Razdrto. Naj se potrudi na lice mestu priti, naj se nekoliko nadahne z našim zrakom in napije naše vode, pa se bo prepričal o dobroti razdrškega zraka in njegove vode; vstopivši v naše „bajte", našel bo zdrave, čvrste in vrh vsega poštene domorodce, kteri se ne dajo s ptujimi ponudbami omamiti; ogledovaje se pa po okolici ganjen zagledal bo proti severju veličanski Nanos z njegovo sivo glavo in zelenim podnožjem; proti iztoku zapazil bode prostrane livade s prijetnimi griči, med kterimi se tekoče vode vijejo; proti zahodu odprla se mu bo krasna ipavska dolina in proti jugu videl bo plodno polje z gaji ovenčano. Blata je na Razdrtem toliko kolikor drugod po tržaški cesti; koliko pa ga je prav za prav, dopisniku ne vem povedati, ker ga nisem meril; ali ga je on? Za koliko bo cerkev razdrška premajhna, ako bi prišla kopica uradnikov le-sem, nam tudi ni izmeril! Kar se pa tiče hiš, menim, da je vsaka istih 8 hiš, ktere je pn na Razdrtem nabrojil, pristojna -za stanovanje cele okrajne politične oblasti. Da sta Razdrto in Logatec najbolj primerna kraja za sedež novih političnih oblasti, dokazuje to, da sta v sredini dotičnih okrajnih sodnij, kakor bi nasproti bila za to najbolj primerna Postojna, ako bi se te oblasti v eno samo ze- ----- 106 ------ dinile. 1839. leta so po vsem drugačni vzroki tadajno okrajno gosposko iz Razdrtega v knezov grad senožeški odrinili. — To sem si v dolžnost štel, odgovoriti omenjenemu dopisniku; ako že hoče zidati svojo palačo, naj saj v blato in prah ne podira druzih! Iz Trsta. — Poslanci tržaški, ki so vsled sklepa deželnega zbora šli na Dunaj pred cesarja s prošnjo, naj bi glede na starodavne predpravice tržaško mesto bilo prosto nabere vojaških novincev (rekrutiranja), so bili neki le v tem vslišani, da mesto le za letos ne bode nič ali manj novincev dalo, al za prihodnjost mora tu, kakor povsod drugod, veljati enojna postava. In res tudi ni izgleda po svetu, da bi kje taki izjemki bili! Al to je pravično, kar so zahtevali slovenski poslanci v zboru, da neha okolici tržaški tisto breme, ki ga z vojaško stražo nosi. Od kranjsko-štajarske meje 21. sušca. — Prinesel mi je danes človek mladiko vinske trte kazat, ki je imela popolnoma doraščeno perje in že dva grozdeka. Trta je sicer na solnčni strani in pod streho, in se ravno tam stene dotika, kodar je odznotraj ognjišče; dobiva res zraven toplote od zunaj tudi še gorkote po zidi, a čudno pa je vendar le o sv. Jožefu tako grozdiče videti, kakor sicer še le o kresu. Marelice in breskve so v cvetji, po hribih pa sneg leži. Sinoči se je bliskalo in gromelo, v dolini je šel dež, po gorah pa sneg; bojimo se jako, da bo letos slaba za sadje. Klaja se je vsa že porabila, sploh strehe trgajo, da ubogemu govedu slamo pokladajo, paše željno vsi pričakujejo. Iz Metlike 24. sušca. — Čitalnica prijazno vabi bližnje in daljne domoljube k besedi na velikonočni pondeljek. Po nagovoru vvrstilo se bode petje, šaloigra ^Županova Micika" in igranje na glasoviru. Odbor čitalničin. Iz okolice črnomeljske 24. marca. Gr. — Mislili bodo predragi naši rojaki, da je morebiti čitalnica metliška že zadremala, ker nikakega glasa ni o nji čuti, a temu nikakor ni tako. Lahko ponosno stopi svojim sestricam na stran, kajti prva se je rodila na Dolen-skem. Veselice, ktere so bile skoraj vsako nedeljo pred pustom, so se tako prikupile, da je pristopilo obilo udov (šteje jih zdaj že nad 100), ki so jej bili iz začetka največi protivniki, spoznavši, da je stvar poštena in naravna. Da pa čitalnica metliška tudi v svoji delavnosti lepo napreduje, nam je to dokaz, daje tudi ona začela z glediščnimi igrami in da za vuzemski velikonočni pondeljek spravi veselo igro „Županova Micika" na oder. S pripomočjo nekterih gospodov iz Črnomlja nadjamo se, da se bo prav dobro izvršila. Naj tedaj pridejo vsi udje in drugi domoljubi iz okolice in bližnjega Hrvaškega nas obiskat ! Isti dan bo v Metliki že tudi zatega del zanimiv, ker plesalo se bo namreč na dobro znani trati „Pungertu" po stari navadi „Kolo^, ki se je menda samo v Metliki še ohranilo, ker vCrnomlji, mislim, da se je pred tremi leti, ko je neki rogovilež in zatiravec narodnosti naše s palico prišel med plesavce, rekoč, da se ta ples ne spodobi več, poslednjikrat igralo. — Veselemu temu naznanilu pa imam še nekaj žalostnega dostaviti. Pretekli teden je v Crnomlji okoli polnoči poslopje pogorelo, v kterem je bilo do 1000 centov send shranjenega. Plamen je bil strašan; kajti na več straneh je moglo biti na enkrat zapaljeno. Žalostno pa je tudi to, da ljudje pri gašenji ne poslušajo zapovedi pričujočega predstojnika in vsaki po svoji trmi ravna ali posluša druge svetnike. Vedli so se nekteri res prav po divje; še plesali so okoli ognja, češ, da „kres kurijo!" Ker je senica bila bolj na samem, ni pogorelo nič druzega — zavarovano je bilo seno za 3000 gold. o Iz Senožeč. — Župan senožeški g. Demšar je z. i dopisom od 22. t. m. vredništvu poslal pismo, v kterem i- 26 odbornikov senožeške fare prosi, naj se v „Novicah" i, reče, da oni nikakor niso deležniki dopisa v listu 10. s podpisom „farani." Ker „Novice" nikjer nočejo* a biti enostranske, tedaj tudi tukaj ne ; razglasijo tedaj >; željo 26 senožeških faranov omenjeno, čeravno mislimo,, o da tega popravka celo ni treba bilo, ker v onemu do- o pisu ni nihče imenovan, tudi dotična spodobno izre- e cena prošnja je vsacemu prosta, in s podpisom „fa- a rani" ni rečeno, da vsi farani razodevajo isto misel. s Iz Ljubljane. — 10. dan prihodnjega meseca pre- • vzame magistrat mestno policijo. Gosp. L. Svetec '* prisega danes na službo magistratnega komisarja. Mesto • more veselo biti, da dobi za važno to službo moža, ki je po svojih dozdanjih službah popolnoma skušen v - politično-sodniških opravilih , ravno tako marljiv kakor i temeljit delavec, in ki bo vse svoje poštenje v to sta- a vil, da po vsem zadosti novemu svojemu poklicu, i — Njih Veličanstvo cesar je dovolilo, da mesto ; od piva (61a) in gostaščine (najemščine stanovanj) i pobira pri klad o, kakor jo je sklenil mestni zbor in potrdil deželni zbor, da si pridobi za obilne mestne t« stroške potrebnih dohodkov. Pobiralo se bo po takem !• po 40 kr. od vedra piva, od gostaščine pa po 1 kraje* 0 od goldinarja, kdor od 50 do 100 gold. za stanovališče a leto in dan plačuje, po 2 kr. od goldinarja pa, kdor > čez 100 gold. gostaščine plačuje. — Danes popoldne ima mestni zbor sejo; razun druzih reči stoji na dnevnem redu trojica važnih zadev* ! Ena je predlog, naj mesto na p 6 so d o vzame nekoliko 1 denarja, ki ga potrebuje za nove kanale, nov tlak, nov a most itd.; čeravno je Ljubljana edino mesto v našem cesarstvu, ki nima mestnih davkovskih pri klad, kakor . jih ima skor vsaka vas, je vendar želeti, da se še vpri-1 hodnje odvrne ta nadloga Ljubljančanom; ako pa se posojilo najame, se bo to po pomnoženih sedanjih dohodkih v nekterih letih lahko poplačalo. Drugi predlog je, naj se odstranijo kanali, ki sekretnico peljejo J v Ljubljanico in tako skrunijo vodo, pa poljedelstvu jemljejo veliko veliko gnoja. Tretja zadeva je o j udih, kterih je čedalje več videti v naši deželi zoper do-zdanjo postavo. — Zopet dobimo Mehikance v Ljubljano. Po % ces. dovoljenji se smejo zopet za mehikansko armado vojaki naberati. Zbirali se bojo zopet v Ljub- v ljani v Pongračevi kosami na Poljanah, in sicer ima 5 prva nabira šteti 1000 mož, v jeseni bode se jih nabiralo še več. Jemali se bodo zopet taki pod 40 leti, ki [ ne morejo vzeti biti v našo armado, in kar največ je mogoče taki, ki niso oženjeni. Vojaška služba v Mehiki trpi 5 let; potem moreš domu iti ali pa tudi ondi ostati. [ Kdor se vdinja v mehikansko službo, dobi brž na roko 10 gold. are, ostalo aro pa prejme pred odhodom. [ Zraven kruha in polnega odmerka menaže dobiva pro-\ stak 15, podkorporal 20, korpora!25, rajdenik 30, drugi j naddesetnik 35, privi naddesetnik 50 kraje, na dan. i v — Novi poveljnik žandarmerijskega oddelka za i Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorsko i z bivališčem v Ljubljani se imenuje Wolfl Aleksander. ) Evo notranjo Avstrijo! — pravi „Siovenec." — Prečastiti samostan frančiškanski v Ljub-i ljani je pristopil k „Matici" kot dosmrten ud. Slava! t — Matica naša je te dni po slavnem gospodu , Rajevskem iz Dunaja na dar dobila od antropologiškega i društva v Moskvi „Izvestija i izsledovanija sla-\ venskih m one t" (denarjev). Tudi gosp. Rajevski je • priložil mnogovrednih ruskih knjig Matici na dar. — Tudi „Matica slovenska" je iz Banske Bistrice Matici naši poslala krasno „Reč" (govor), s ktero jev Njih ^kscelencija svetli škof B. bistriški gospod dr. Štefan Movses odprl zbor Matičini v T. Sv. Martina 9. avg. 1865. leta, in pa „N&rodni Kolend&r", ki gaje Matica slovenska izdala za 1866. leto prvikrat. Ogle-dovaje ta 326 strani obsegajoči in razun koledarskega razdelka z mnogoterimi lepimi podučnimi in zabavnimi sestavki obdarjeni koledar in spomnivši se še koledarjev, ki jih izdajajo druge Matice, vsililo se nam je milo vprašanje: In ti Matica naša! si odbila to na več strani koristno knjižico, po kteri druge Matice iščejo slovanskemu svetu se razglašati in v pohlevni obliki koledarski koristno seme sejejo po deželi? Le tebi ni po godu bilo to delovanje, ki ga je pričel prvi odbor? — — Rusko ge o grafično društvo je gosp. Petra Kozler-a, izdatelja „zemljovida slovenske zemlje" izvolilo za uda svojega. — Gosp. dr. Lošner, c. k. ministerski svetovavec o zdravniških zadevah na Dunaji, je kot časten ud kranjskega zdravniškega društva, društvu poslal 100 gld. s poročilom, naj bojo podlaga za osnovo ustanove, tako, da bi se iz obrestih njenih podpirale vdove ali sirote zdravnikov kranjskih. Blag namen! — V saboto je bila seja tukajšnega zdravniškega društva v ta namen, da vsled poziva c. kr. državnega ministerstva voli 3 zdravnike izmed društva v c. kr. medicinalno komisijo, ktera ima predelati farmakopejo našo. V tej seji so bili iz pričujočih 17 udov z večino glasov v prvi volitvi voljeni dr. Fux, dr. Kovač in v ožji volitvi dr, vitez StockI. — To je zopet nov dokaz, da sedanje ministerstvo ne ravna nikjer birokra-tično, temuč da poprašuje v tacih zadevah tudi auto-nomna društva. — Velika „beseda", ki jo v deželnem gledišču čitalnica ljubljanska združena z „Južnim Sokolom" napravi včlikonočni pondeljek na pripomoč ubo-zim Dolencem, je v 3 razdelke razvrstena. Prvi razdelek obsega 6številek: 1. V las ta. Overtura po slovanskih napevih od Ed. Napravnika. 2. Prolog. Spisal dr. Lovro To man. Govori ga gosp. Pavel Drahsler. 3. Aria iz spevoigre „Mitrane", zložil 1686. leta abbe France s co Ros s i. Poje gosp&Luiz^a Prucker-j e va. 4. Jadransko morje. Besede S. Jenkove. Nov zbor s sprevodom glasovira. Poje možki zbor čitalnicin. 5. Dvospev iz spevoigre ,,Attila" od Verdi-ja, pojeta gospoda Fr. Vidic in Viktor Coloretto. 6. Popotnica Templarjev. Zbor iz spevoigre češke „Templafi na Moravč" od K. Se bor-a s sprevodom orhestra; poje možki zbor čitalnici n. — V drugem razdelku: Ti č ni k, slovenska spevoigra v enem djanji od dr. Benj. Ipavca, v čitalnici z občno pohvalo sprejeta, v kteri pojo gospo-dičini Roža Frohlichova in Eliza Srapekova in gospodje A. Jenti, V. Valenta, V. Coloretto in zbor. V tretjem razdelku (gimnastične igre južnega sokola) se imenuje 1. vrsta: Herkulove igrače, ki jih kaže sokol gosp. Tine Vidic in sicer: 1) S težami in kroglami. 2) Z železnim kolom, 80 funtov težkim. 3) Stol Aicidov. 4) Prosta staja s težami in železnim kolom. 5) Železna mišica. 6) Herkulov divan. 7) Lomivec železa; 2. vrsta: Posebni izkazi v arabskih piramidah; dela jih 16 Sokolov; 3. vrsta: Konečni tab-leau. — Muzična kapela si. c. k. polka barona Gerst-nerja igrd overturo in spremlja gimnastičine produkcije sokolove; veliki zbor „Jadransko morje" spremlja na glasoviru gospodičina Hohn-ova. Vsi so preprijazno zagotovili svoje sodelovanje glede" na milodarni namen. Začetek je ob 7. uri zvečer. Naj bi revežem na Do-lenskem naklonila ta narodna beseda obilo pomoči! — „Laib. Ztg." je unidan „Novice" milovala, da ---- 107 ---- ne ved6, da gledišče ljubljansko ne dobiva od deželnega odbora 1600 gold. podpore! „Novice" se enkrat rek6 „Laibacherci" v poduk, da 1600 gold. — * So li „Novice" brale prinujnico (Zustim-mungsadresse), ki jo dunajski centralistični časnik „Neue freie Presse" (in po nji tudi „Laib. Ztg.") razglaša gosp. Dežmanu in memogrede tudi grofu A. Au-erspergu in Kromerju na hvalo, da so tako „možato pobijali" predlog zastran nekoliko veče pravice slovenskega jezika v šolah? Ali vas ni razsrdilo tako besedovanje?*) Hvalnice, prikimovavnice in zaupnice pisati temu ali unemu, je sicer prosto dano vsacemu Človeku, ker papir je dandanašnji dober kup; pa veljava takih pisem se sodi le po možeh, ki jih podpišejo. Ker omenjena prinujnica svetu ne pove* imen podpisnikov, kteri so sedanji čas, ko scf nehale privilegije enega jezika memo druzih, protivniki ravnopravnosti, ki mora svetinja biti vsacemu narodu, ki se ni še sam sebe zatajil, — tedaj se ni pečati dalje s brezimno stvarj6. Ker pa je dopisnik „Pressini" tako nesramen, da pravične in poleg tega še tako zmerne zahteve zarad učnega jezika „Praeten si on en der nationalen Parthei" imenuje, ki so „gemeinschadlich" in zraven tega se še šopiri s podpisi neimenovanih „unabhangigen Manner der Handelswelt, des Gewerbestandes und der Intelli-genz", ki so podčrtali ono prinujnico ter pravi, da bi bilo pričetnikom njenim kaj lahko bilo, še veliko več podpisov dobiti, pa se to nalašč ni hotlo, — naj tudi jez temu „zgodovinskemuu popisu dostavim iz gotovih virov košček zgodovine one prinujnice. Pravijo, da je osnoval omenjeno pismo neki majhen dohtar prava, in neki velik dohtar zdravilstva jo je stilistično „cajtal." Je li to tako ali ne, je vse eno; kajti za adresine kompozitžrje mi je tako malo mar kakor za predlanski sneg. Ali dogodivščina na dalje nam je bolj zanimiva, in ta je taka: adresa je ležala veliko dni v kazini za podpis napravljena; al ce!6 cel6 malo se je našlo podpisnikov. To viditi zgrabi načelnika turnerskega društva sveta jeza in nese jo neki večer v „turnerkneipe" ter navdušuje pričujoče tu nemške turnerje in pevce v podpis; al tudi tukaj ni našel pravega mesta za to; le 3 podpise je neki vjel; morale so se tedaj na več strani vse žile napeti, da ni celo po vodi splavala adresa, kteri „Pressini" dopisnik zdaj toliko ,,alelujo" poje! Naj bravci „Novic" ta moj zgodovinopis tedaj primerijo s „Pressinim" zgodovinarjem, kajti „čuti je treba dva zvona, da se resnica prav spoznd!" Tega načela se držite „Novice" vedno, tedaj ga ne bote zabacnile tudi tukaj ne. *) Cel6 ni6! Kar „Preši" prinesete in njima enaki J isti zoper narodne zadeve nase, ravno kaše, da ie čast našim ljud6m po njih obrekovanim biti. Vred,