211 Dopisi. Iz Zagreba 25. junija. 0 — Zagrebški mestni župan je prepovedal pevskemu društvu „Kolu" svečanost mesca avgusta. Ker se že mnogi pevci ne le hrvaških društev, ampak tudi slovenskih čitavnic in čeških spolkov pripravljajo za omenjeno svečanost, se mi treba zdi razjasniti „Novicam" to nekako čudno stvar. Tukajšnemu moškemu zboru glasbenega zavoda se neki je za malo zdelo, da je „Kolo" razposlalo povabila, in to je povod dalogori omenjenemu proglasu v „Narodnih Novinah" 22. t. m. Tam pravi gospod Frigan: „društvo 7,Kolo" odpratilo je poziv na njemu slična društva, bez da je potražilo dozvolu ovoga poglavarstva; postupalo je neovlašteno i svojevoljno, i to tim više, šte ono kao takovo na svoju ruku nije imalo priredjivati nikakovih svečanostih." — Društvo „Kolo" povabljeno od odbora za gospodarsko in obrtnijsko izložbo, je res razposlalo povabila, bez da (sic!) je g. župana prosilo dozvoljenja, pa „Kolo" trdi, da ni ravno treba še posebno župana prositi za to, kar ima v svojih statutih utemeljeno. Le policija bi mu mogla zabraniti svečanost, pa še ona ne brez važnih razlogov. Odbor društva ?,Kola", ki županove zabrane še v roke ni dobil (mogel jo je brati edino v „Narodnih novinah") bode storil, kar mu dolžnost njegova veleva, brž ko pride v Zagreb predsednik društva, advokat Mrazovie; potem bode se zvedilo, ali sme povabiti k svoji svečanosti kogar mu je drago, ali kogar bi gospod Frigan rad vidil!*) — Dozdaj se je oglasilo pevcev že blizo 100 iz Prage, Dunaja, Ljubljane, Križevca itd. Prvi se je oglasil gla-soviti tenorist Lukes iz Prage. — V programu oznanjeni zbori so že litografirani; kdor jih želi, naj se obrne do gosp. Slav. Lžičaf-a v Zagreb, ki mu jih bode brž poslal. — Tako pa da se vidimo srečni in veseli v Zagrebu! Iz Zagreba. (Gospodu V.l..ču.) Rokopisi gla-golski in istrijske narodne pesme so zaležale pri podpisanem , ker je g. M. s .. glagolske spise vse do teh dni imel pri sebi, iz namena, da najde kaj shodnega za arkiv jugoslavenski. Sedaj je vse izročeno muzeju. 24. junija v1864. _ J. M. _ Ptuj na Staj. 24. junija. Včeraj je ptujska čitav-nica, ko je prejela vladno dovoljenje, imela svojo prvo veliko skupščino, pri kteri je bilo blizo 70 udov pričujočih. Za odbornike so izvoljeni gospodje: Cucek, Raič, dr. P^etovar, dr. Mr a vijak, dr. Bošnjak, Herman, Senveter, Kraj ne in Svajgl. Brž po volitvi se je ta^odbor ustanovil in izvolil gosp. Cučeka za ravnatelja, Senveterja za podravnatelja, Hermana za tajnika in dr. Petovarja za blagajnika. Dalje je skupščina še sklenila, da se 1. julija ima čitanje časopisov začeti, in meseca avgusta ali septembra na ta srečni začetek pristojna svečanost obhajati. Končno je skupščina izrekla, da je o šolskih praznikih vsem dijakom in bogoslovcem dovoljeno brez vsakega plačila ptujsko čitavnico obiskavati. Naročilo se bode 15 novin za či-tavnico: 8 slovanskih, 1 francozk, 1 lašk, 1 madjarsk, in 4 nemške. — Opoldne se je sešel en del društveni- *) Od druge strani se nam piše, ,,da vse svečanosti, ki imajo biti ob izložbi zagrebški, so izročene „centralnemu odboru za izložbo", in da ta bode v porazumljenji z oblastmi razredil vse potrebne reci. Sitna je res vsa ta homatija; al politične ni nikake zapreke pri vsem tem." Vred. ¦¦—i kov k skupnem obedu, kar jih iz nenada razveseli izvrstni pevski zbor iz slovenske Bistrice, kteri je do poznega večera poslušavce razveseljeval z milim slovenskim petjem. Brž ko ne, se je v dvorani starodavnega Ptuja včera prvokrat slišala slovenska pesem v tako izbrani družbi. — Citavnica že ima čez 160 udov; to je gotov dokaz, da bo pomogla resnični potrebi; zatega del se družijo v nji že zdaj skor vsi tisti našega mesta in okolice, kteri se po vednosti in socialni veljavnosti odlikujejo. — Predplačila za vse društvenike, kteri so do zdaj društvu pristopili, se računijo od 1. junija t. L 1 Drvanja na Staj. 18. junija. Nekteri prijatli so že vprašali, kaj neki molčim tako dolgo v naši odležni dolini, ali sem oplašen po kakem dogodjaju? Zato vasr ljube „Novice" prosim, nesite zopet srčen pozdrav in sledeče vrstice vsem ljubiteljem našega naroda. Ljubezen pravega domorodca je neugasljiva, njegova skrb in volja neomahljiva, naj živi v kakih koder okoljno-stih; res je tudi malo razveseljivnih glasov prišlo k nam iz državnih in deželnih zborov itd. in težko je pre-pričavno odgovarjati na sto in sto milih vprašanj menj podučenim prostim Slovencem, na priliko: kako stoj6 naše reči, ali velja slovenščina, kaj je ^ zavolj šol in pisarnic, čemu se kri preliva tam gori v Slesvik-Hol-štajnu, kdo plačuje itd., vendar je bilo preteklo leto za nas slovenske goričane v telesnih, kakor tudi v duševnih in narodnih zadevah med bolj srečne šteto. Poleg obilnih zemeljskih pridelkov je dobila tudi duša dosti paše, posebno pri slovesnih tisočletnih obhajilih sv. Cirila in Metoda, v vsaki županii, pri velikih slovesnih besedah v Mariboru in Ljutomeru, in po lepem številu slovenskih knjig, med kterimi se posebno rado čita življenjepis našega nepozabljivega knezoškofa SI o naseka. Kavno zdaj je tri leta minulo, kar so rajni škof mnogo župnij (far) po Slovenskih goricah obhodili, in še zdaj se stari in mladi ljudje žive hvaležnosti spominjajo pre-ljubeznjivega gospoda. — Z veseljem ogledujemo letos žitne polja in vinske gorice, povsod se kaže dobro, le toliko, da čez tri tedne pozneje smo na času. Prigovor sicer pravi: „Vid je češinj sit", al ni še letos nobene rudeče; sadja bo sploh malo, češpelj nič, nekoliko hrušek in jabelk; drugo je vse pomrznilo; tudi trta je trpela; vendar še kaže mnogo kavrnk; al to je skoraj gotovo, da takega vina ne bo od poslednjih let. O hudi toči je malo slišati; al sem od sv. Medarda skoraj vsaki dan dežuje; prelepa trava je na nižjih travnikih precej zablatena, vendar bo enkrat tudi izstradana živinica obilo krme dobila. Denarja nam manjka, kakor mislim povsod, kjer razun znane težke pšenice se pri nas malo žita prodaja; živinoreja je skoraj na nič prišla, in čeravno je vino proti stroškom nizke cene, so se vendar posestniki mnogih vinogradov še najbolj opomogli; vidimo namreč, da se kmetijski in vincarski hrami (hiše) čedalje lepšajo in ponavljajo. Nenavadno dosti je letos tudi Lahov v naše kraje priromalo , ker doma stradajo in jim zaslužka manjka; največ je ope-karjev in zidarjev, in zares so mnogo zmerniši in mar-ljiviši od naših rokodelcev. Tudi jez sem takih najel pri zidanji nove hiše. Napredek kmetijstva mi je veliko veselje; že imam čez 500 sort sadja in 400 sort trt, o> kterih hočem o pravem času kaj več govoriti zavolj sistematičnih slovenskih imen; postavil sem tudi prvi veliki kranjski kozole v Slovenskih goricah. Bog daj zdravje in zadosti denarja, da vse dovršim; takrat je moja želja, da se tukaj mala slovenska „beseda" obhaja , in na nemški meji slovenski mejnik postavi. Z veseljem sem v 24. listu „Novic" čital, da je deželni poglavar kranjski ljubljansko kmetijsko in živinozdrav-niško šolo obiskal. Kadar o tej šoli kaj slišim ali čitam: vselej se je hvaležno spominjal, kajti tamkaj sem prvi. najkoristniši poduk za svoje gospodarstvo dobil, dalje pa so mi mile ,,Novice" pomagale; črtim tedaj vse dušmane, naj se zovejo Deschmann ali kakor koli, ki obrekujejo to šolo, toliko koristno. Naj pridejo k meni gledat sadu te šole! Ne bojim se jih. Jakopič. V Brodeh 20. junija. „Kdor po svetu gre, mnogo zve." Naklj učilo se je bilo, da tudi jaz sem užival počitnice. Čeravno že blizo 40 let star, drdral sem na svojih nožnih kolah kakor fantič kakih 16 let proti Frajbergu. Že stojim ob bregu šumeče Drave. Na Stirsko se pripeljavši srečujem učence, ki v koroški trg Frajberg v učilnico hitijo, pa me pozdravljajo: „Geklopt seine Jesu Krist." Silna nevolja me spreleti o tem blebetanji. Vprašam otroke, zakaj me ne pozdravljajo slovenski, ker nemški ne znajo. Odgovore mi: ,,Gospod lerar nas učijo vse nemški; pravijo, da slovenski tako dobro znamo". Grenak smeh me posili. Frajberg in okolica njena ima razun kakih 30 oseb, služnih na železnici, skoz in skoz trdo slovenske sta-novnike; Božja besedavse pri obeh opravilih v mater-nem jeziku razklada. Ce se slovenski otroci zategadel v nemškem jeziku podučevajo, ker doma slovenski marnajo , bi se doslednje tudi nemški otroci imeli podučevati v slovenskem jeziku zato, ker doma nemški govorijo. Se li godi to? vprašamo g. šolmojstra. Ce pa ne, kako da velja ravno za slovenske otročiče taka logika, da ji Bog pomagaj?! — Po krasnih livadah korakam naprej k svojemu vernemu prijatlu gosp. M. G. v Sent-Janž. Bilo je prijetno jutro; smehljaje je milo solnce svoje žarke razprostiralo ter ž njimi griče in doline čarobno obsevalo in na rastlinah se v tisoč in tisoč biserih lesketalo. O rajsko veselje, kterega bledi mestjan med stisnjenim zidovjem ne pozna! Za-gledavši svojega prijatla mu hitim v naročje. O sladko čutilo, imeti prijatla vernega! Pomudivši se pri njem en dan, podam se v hribe v Rr. Nemila osoda pelje me memo šole, kjer učitelj in cerkvenik ob enem planinske otroke tudi v nemškem jeziku podučuje, čeravno bi sam ne znal na svetlo dati nemške slovnice. Bilo mi je na tem potovanji dosihmal, kot da bi v „rajhu" potoval — in to vse sem doživel o ljudskih šolah, v kterih vendar jezikoslovje ni prvi nauk, ampak podu-čevanje priproste mladeži, da se za svoje življenje kaj nauči. Res! bal sem se že, da v teh krajih ne staknem za vsakim grmom kakega človeka, kakor je bil tisti „purgerrnajster", ki je vse ponemčiti hotel in za neko robido na glas se učil: „ik piin, tue piist, erk piist." Al na stran s takimi žalostinkami, ker se nam kaj veselejšega ponuja! Na svojem potovanji prišel sem tudi v Sent-Jur k slavnemu našemu gosp. D. T. Bila mi je tu osoda premila. Nepopisljiva radost me navda, ko tu se snidem z nekdanjim sošolcem, občeča-stitim pesnikom in skladateljem gosp. dr. G. J., pa z učenim Rusom gosp. Aleksandrom Trojanski-om. Nepo-zabljiv ostane mi ta spomin. Ne morem si kaj , da ne bi omenil tudi vrlega rodoljuba pri sv. Antonu v Po-horji, gosp. J. N., kteri akoravno zelo bolehen , otročiče v premilem maternem jeziku neutrudljivo podučuje in si tako nevenljive zasluge nabira za narod svoj. Le tako naprej, predragi mi slovenski bratje! Ne strašite se truda tam, kjer je največ uspeha upati, namreč v šoli. Skrbimo le za dobro podlogo, in predragi majki naši se bo potem lahko sezjdalo trdno poslopje vesele prihodnosti. Stantetov-Sentviški. Iz Rodika na Krasu 12. junija. **L — Skrben gospodar obhodi in razgleduje sam vso svojo hišo in svoje posestva, da prepriča se z lastnimi očmi, kako je tu, kaj godi se tam. Takošen dober gospodar je pač Njih ekscelencija občespoštovani naš c. kr. deželni po- glavar, gosp. baron Kellersperg. Živo prepričan, da Kras ostal bi vedno le gol in plešiv, dokler njegove goljave pogozdovale bi se le z besedami — bodisi še tako lepimi in košatimi — na papirji, živa ga je volja, naj začno po soseskah napravljati se drevesnice ali drevne sadišča, kjer vzrejalo bi se vsakovrstno sadonosno in gozdno drevje v pogozdenje kraških plešin. Več dni zaporedoma potovaje po Krasu od kraja do kraja, obračal je slavni naš poglavar — da ne omenim druzih potrebščin, kterih nobena ne uide njegovemu očesu — svojo skrb in pazljivost posebno drevesnicam in vsemu, kar zadeva toliko potrebno pogozdenje. Tega prepričali smo se 9. dne t. m. tudi Ro-dičani, kteri dan prevzvišeni g. poglavar počastil je s c. kr. namestniškim svetovalcem, g. Jetmar-jem vred , tudi našo vas s svojim obiskom. Naš prečastiti gosp. farman, Josip Schopf, vnet ne le za večno blagost, nego tudi za časno srečo in korist svojih far-manov, nagovoril, rekel bi, prisilil je že pred nekoliko leti nas Rodičane, da napravili smo veliko srenjsko drevesnico ; obdelovaje jo pod njegovim lastnim vodstvom, ki prizadelo mu je mnogo truda in dosti stroškov, izre-dili smo si že na tisoče sadonosnih in gozdnih drevesic, s kterimi zasajamo svoje vrte in pogozdujemo goličave. Obisk Njih prevzvišenosti namenjen bil je tedaj prav za prav le našemu g. farmanu, umnemu in izvrstnemu sadjorejcu v besedi in v izgledu, al tudi mi si v čast štejemo dohod visokega gospoda in neizrekljivo veselilo nas je viditi, s koliko pomnijo in pazljivostjo ogledoval je našo drevesnico in celo podal se na daljno in strmo „gabrovo stran", ktero po navodu g. farmana ob-sadili smo z borovci in drugimi drevesci, ter kako pazljivo poslušal je naše potrebščine in želje. Tudi v borno hišo kmetiško po razpadenih stopnicah je šel gledat sviloprejk. Kako nedopovedljivo mil in drag bil nam je glas slovenskega jezika iz poglavarjevih ust, ni treba mi praviti; le to še dostavljam, da priljudnost Njih prevzvišenosti pridobile so si za vselej srca vseh, ki smo ga vidili in ž njim govorili, in ko je po obedu odpeljal se dalje proti Novemu gradu, v čegar okraji na njegov ukaz vstalo je štirideset drevesnic, veselo-žalostni ozirali smo se dolgo za njim spremljaje ga v duhu z iskrenim in prisrčnim voščilom : Bog in cesar ohranita nam mnogo let poglavarja! Iz Trsta 20. junija. Po pravici toži kranjski deželni odbor, da toliko malopridne drhali zlasti ženskega spola v Trst zahaja, ktera si ne služi kruha na pošteni poti in potem domači dežeji velike stroške dela ali v bolnišnici ali porodnišnici. Čeravno je težko za petami biti vsaki cifi, vendar tukajšnja policija pridno zasačuje take ženske. Da je to resnica, povem vara, da od 1. avgusta 1863 do 1. sušca 1864 je policija 199 tacih malopridnih žensk iz Kranjskega potirali na njih dom. Al komaj so doma, brž jih ima kurent zopet tukaj! Iz Idrije 21. junija. V včerajšni seji je mestna naša župan i j a sklenila, da stopi z doneskom od 50 gold. v vrsto tistih udov slovenske „matice", ki se ustanovniki imenujejo. Ker vem, da bode ta pristop mnogim vesela novica, jo „Novicam" brž naznanjam, pa še to dodam, da bode iz Idrije še veliko udov pristopilo dragi naši „matici". *) *) Odbor matičini je prejel po županu gosp. Hochtelnu že službeno pismo, ki mu naznanja pristop idrijskega mesta k matici. Odbor je s toliko vecim veseljem sprejel to naznanilo, ker je Idrija županija prva, ki je zagotovila tej domači literarni napravi svojo pripomoč. Gotovo bode budiven izgled tudi drugim! Slava vrlim možem, ki so sprožili in sklenili to rec! Gosp. župan in c. kr. notar K. Hocbtl in g. 212 Iz Ljubljane. Odbor matice slovenske je z odpisom si. predsedništva c. kr. deželne vlade od 14. dne t. m. prejel po c. k. državnem ministerstvu 6. dne t. m. konečno potrjene, v že naznanjenih oddelkih pre-drugačene pravila (statute), da jih društvo shrani v svojem arhivu. Zdaj še le se morejo po vsem veljavne pravila natisniti, da jih prejmejo udje in tudi poročniki (mandatarji). — Gospod K al lian o je zdaj dobil za prihodnjo zimo gledišče ljubljansko. V svoji vlogi deželnemu odboru obeta tudi včasi slovenske igre. Vederemo! — Drugi natis gospod Pe ter Kozierj e vega „zemljovida slovenske dežele in pokrajin" pride mnogo pomnožen in popravljen kmali na svetlo. — V nedeljo zvečer ob 6. uri bilo je slovesno iz-ročevanje traka za zastavo ,,Južnega Sokola" v zalo okinčani telovadnici na g. Frolihovem vrtu. Povabili so Sokolovci k tej izročbi ude ljubljanske čitavnice. Velika množica ljudstva se je snidla na vrtu pa tudi zunaj vrta k tej svečanosti, čeravno so žugali s hudo nevihto črni oblaki. Malo pred 6. uro prišlo je društvo „Južnega Sokola" vredjenih vrstah s svojo zastavo, zdaj še samico, na vrt in naredilo trivogalnik. Na to stopi gospodičina Melanija Hohn-ova pred Sokolovce in v imenu dariteljic, ljubljanskih domorodkinj, jih pogumno nagovori tako-le: V telesu zdravem duša zdrava: To na svetu je sreča prava. „Resnico tega pregovora nam spričuje navadni pregovor in lastna skušnja. Saj če je telo slabo, bolehno, težavno, se tudi duh prosto gibati in človek na svetu prave sreče imeti ne more. Potrebno je torej , da se duša zdrava ohrani v telesu zdravem. To potrebo so spoznali že nekdanji modrijanje. Živo 80 tedaj priporočevali, naj si mladenči vadijo duha, naj si blažijo srce in mikajo um, zraven pa naj nikdar ne pozabijo, likati si tudi telesa. V ta namen naj si vadijo telo, da si ga z raznimi telesnimi vajami utrdijo, okrepčajo in olikajo. Kmali se je pokazala koristnost tacih telesnih vaj, ne le pri posameznih osebah, ampak pri celih narodih. Kteri so jih gojili, zlasti vzajemno z dušno omiko, so krepko rastli na duhu in telesu, v notranji in vnanji oliki; drugi pa so hirali in pešali in nazadnje, kakor Sibariti, v mehkužnosti propali! Lepo so gojili to umetnost Slovanom sorodni slavni stari Grki. Na polji olimpiškem zbirali so se v ta namen v starodavnih časih. Očitno so se vadili in skušali v telesnih vajah in gibah, jako so se borili, gledavci jih spodbadali, pesniki jim peli, in kdor je dobil zmago, dobil je tudi venec slave; v časti in slavi so ga spremljali domu in hvala mu je donela od ust do ust. Tako so nekdaj poslavljali to umetnost! In ali nam zdaj ni ravno tako potrebna? Kdo more tajiti njeno koristnost? Ali ni'lepo, da kakor v drugih vednostih napredujemo tudi v tej? In ravno Vi Sokolovci! ste tisti vrli možaki, ki ste spoznali potrebo , korist , in lepoto te umetnosti in ste jo jeli djansko gojiti in sicer lepo po domače, v duhu narodnem, po slovensko! Saj ste Slovenci in dobro veste, da če ima biti kaka naprava ljudstvu kranjske dežele v prid, mora biti narodna, mora biti slovenska, ker naše kranjsko ljudstvo je slovensko! Narod, ki čisla se sam, čislajo ga tudi drugi. Nasproti pa — „kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti", poje naš Koseški. — Podlaga ptujčevi peti Vi no- L. Urbas, c. kr. rudarski adjunkt, sta po istem dopisu »e posebej pristopila kot uda ^matičina." Vred. čete biti. Prav je to, da se ne zaničujete sami, da ne hrepenite po ptujem perji, po ptujem lepotičji! Domača je Vaša noša, domaČ je Vaš bratovski pozdrav, od nekdaj slavnoznani kranjski orel krasi prapor Vaš. Vi tedaj ne zatajujete slovenske dežele, kjer ste rojeni, temuč jo očitno priznavate. In tako mora biti. Kako bi sosed mogel spoštovati tvojo deželo, če je ne spoštuješ ti sam; kako če čislati njen jezik, ako ga ne čislaš ti sam? Slava tedaj Vam, Sokolovci, sini slovenske matere, ker se za lepo in hvalno reč lepo in hvalno poganjate. Kar pa veseli sinove mile naše domovine, veseli tudi hčerke njene. Tudi nam Slovenkam, hčeram slovenske matere, je mar slovenska olika, olika slovenskega „uma in dlana." Kakor hčerke druzih narodov čutimo tudi me Slovenke živo, in želimo pospeševati to, kar je narodu, kar je naši ljubljeni domovini v blagor in slavo. Tudi me nočemo zaostati za hčerami druzih narodov, ne se sramovati samih sebe, naše dežele, našega jezika, tudi me nečemo se podlagati ptujčevi peti! Čas je, da sploh vstanemo iz dolzega narodnega spanja, da se Kranjec in Kranjica, Slovenec in Slovenka ponaša z svojo slovensko narodnostjo, kakor se ponaša Nemec z nemško, Lah z laško, Madjar z madjarsko. Kaj samo sinovi in hčere kranjske dežele tajili bi, kar so v resnici, namreč Slovenci in Slovenke ? Saj hote ali nehote ne morejo kaj druzega biti, ker so tukaj rojeni. Ce kranjske dežele sin in hči ktero drugo trdi, se revež moti ali pa hudobno laže! Ženski spol druzih narodov je zvest svoji domovini, svojemu domačemu jeziku in ga nikdar in pred nobenim ne zatajuje. „Biti slovenske krvi, bodi Slovenca ponos!" — mora tedaj biti tudi naše geslo. Treba je, da svetu pokažemo pri vsaki priliki to svojo zavednost. In taka prilika nam je ta, da podamo Vam, jaki Sokolovci! v kinč Vašega prapora tale trak. Rudeč je; živa rudeča barva naj Vam kaže, da tudi naše srce živo bije za dom in narod, — da je pretekel čas, ko je mogel ptujec se nam posmehovati in nas zaničevati očitovaje: to je dežela in v njej rod, kteri še svoje domovine, svojega domačega jezika dobro ne pozna, kteri se celo sramuje svojega roda in jezika ter se le po ptujem šemari. Spominja naj ta barva, da res nam je ponos, biti slovenske krvi! Cvetlice „Spomenčice" vtkane naj Vam kažejo, da tudi me hčere kranjske dežele pomnimo svojih dolžnost do slovenske domovine svoje in do Vas! Kakor se vjemajo cvetlice te, naj se vjemajo v slogi in bratovski edinosti Sokolovci slovenski, ker „Sloga jaČi, nesloga tlači." Kakor cvetlice, naj se vjemajo v rodoljubji hčere in sinovi matere Slave ! Sokola imate na vrhu prapora. Kar je sokol med ptiči, to je Sokolovec med mladenči. Naglo ko bi trenil, šine sokol po zraku in se ziblje pod milim nebom. Kako prijetni, urni in lepi so njegovi gibljeji; kako pogumno in urno naskaka in naletuje celo močnejšega sovražnika! Taki bodite tudi Vi slovenski Sokolovci. Vadite si ne le duha ampak tudi telo. Pa še drugi pomen ima sokol na Vašem praporu! Viteze in junake svoje zovejo v narodnih pesmih krvni bratje naši, iskri Srbljani, „sokole"; plahe in bojazne odpadnike in izdajavce pa imenujejo „kukavice." Me slovenske hčere nočemo biti „kukavice", nočemo se sramovati domače besede in noše, in v svesti smo si, da tudi Vi ste in ostanete sokoli z besedo in djanjem in da se tedaj po izgledu starih slovanskih junakov hočete boriti z moško slovensko besedo in s poštenim kranjskim vedenjem z nami vred vedno in stanovitno za slavo naše očetnjave, za čast kranjske, dežele. 213 Sprejemite tedaj dobro voljno ta trak, ki ga ove-žemo danes zastavi Vaši, v spomin, da tudi sestre Vaše živo priznavamo plemeniti Vaš namen v blagor premile nam domovine, ktero naj pod krilo svoje vzame večni Bog!" — Govor ta, poln živega domoljubja, globoko prešine Sokolovce, ki ga odzdravijo z gromovito prišlovico sokolovo: „Na zdravje!" in ko govornica pripenja trak zastavi, pojo sokolovci „Naprej zastava slave." Ko je trak pripet zastavi, se zahvaljuje društva načelnik gosp. dr. Etbin Costa v imenu društva blagim gospem in go-spodičinam, ktere so se tako domoljubne in društvu tako prijazne kazale in povdarja pomenljivost traka, kterega lastnost je, da veže. Naj tedaj — pravi navdušeni govornik — ta trak tudi nas veže z zastavo našo, s čitavnico našo, od ktere ravno izvira to prekrasno darilo, in z narodom našim slovenskim, kterega k zmiraj veči izobraženosti, k zmiraj večem blagru po tacih narodnih zavodih pripeljati se trudimo. V tacem smislu govoreč konča načelnik govor z navdušenim klicem ,,živila ljubeznjiva govornica", „živile blage dari-teljce, ljubljanske domorodkinje". In „živile" je donelo od vseh strani v zahvalo njim, ki jo v resnici zaslužijo. — Krasni trak iz rudeče svile, ki velja okoli 115 gold., ima srebrni napis: ^Ljubljanske /Slovenke južnemu Sokolu 1864", okoli kterega se lesketajo vvezene sreberne spomenčice (Vergissmeinnicht). — Po končanih govorih začela je igrati godba tukajšnega c. kr. topničarskega polka, in sokolovci so začeli kazati svojo gimnastično umetnost. Al kmali se močen dež vlije, tako, da se društvo umakniti mora v prostorno telovadnico. Ker pa ondi ni toliko orodja bilo in priprave za telovadje, se je program hipoma premenil in „mokremu Perunu" ali „Jupiterju pluviu" vkljub so se zasukali pričujoči v prav živahni ples, kteri je veselo trpel čez deveto uro in med kterim so posamesni Sokolovci, kolikor je bilo na tem mestu mogoče, nekoliko svojih umetnosti izpeljevali, ki so bile sprejete z občno glasno pohvalo, ktero so res tudi zaslužile. Tu smo očitno vidili, k o-likšno veselico nam je skazil nemili naliv. Ne moremo si kaj , da bi še posebne hvale ne izrekli res izvrstnim in nevtrudljivim gosp. predsokolevcem, kterih velika zasluga je, da v tako kratkem času so sokolovci že tako visoko stopnjo gimnastične izurjenosti dosegli, ktere ne bil verjel, kdor sam ni vidil. Živo smo vse to viditi, se spominjali danes zopet Vodnikovih besed, ki jih je pel rojakom svojim na hvalo, rekši: „Za uk ste prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave" itd. Ni tedaj čuda, da „Sokola" načelnik g. dr. Costa je srčno svoje veselje očitno razodel nad tako lepem napredovanji te umetnosti domače in da v spominek spominka, s kterim so danes poslavile domorodkinje ljubljanske društvo „Sokolovo", je poklonil v ličnem natisu popotnico (marš) „Južnega Sokola", ki ga je g. Miroslav Vilhar zložil za glasovir. — Od častite rodovine rajnega dr. Raka so prejele „Novice" 22. dne t. m. sledečo zahvalnieo: Za premilo in častitljivo spremljevanje na gomilo našega najljubeznjivšega sopruga in očeta — posebno pa vrlemu pevskemu zboru čitavničnemu — se pre-srčno zahvaljuje Rakova rodbina. 214