TEKSTILNA INDUSTRIJA
Tekstilna mdustrija predvoj-ne Jugoslavjje se je razviia ia stanh tekstilnih strojev iz Ce-Skoslovaške ta Poljske. Glavna značilnost te industrije Je bila ojena zastareiost. Druga njena značilnost je bila ta. da je bila v glavnem tkalna industnja id da smo morali predivo Le nada-lje uvažati Med drugo svetov-no vojno je 'ipator mnoge to-»arnc dem . al In odpeljal. mnoge  pa  m   oile   poškodovane
Vendar je aila proizvodnja te leta 1947 za 6 odstotkov veLJa kakor pred vojno.
Od osvoboditve do danes smo «e> zelo trudili, da bi odstranil: veliko neskiadnosi tned zmoij-Ijivostmi predilnic in fkalnic zlasti v bombaini industnjl Montirall smo 105.000 modern h vreten ta bombaž v Pr štin.. Sinju Mostarju. St\pu Id Za-grebu in dobili nove zmogliivo-Bt! z okrog 12.400 ton bombaž-0ega  prediva na leto
V ndustriji volne smo posta-vili kombinat v Tetovu z zmog-Ijivostjo okrog 1.900 ton pred»-va, medtem ko smo jmogij:vost tovarne v Grdelici povečaii za 270 ton prediva :n 550 000 kv. metrov volnenih  tkanin na  leto
ZgradiU smo prav tako nov kombinat naravne svile » TV tovem Velesu i zmogljivostjo 70.000 ton greža m 100 ton sti-kanca  na  le-to.
Razen tega smo jgradili all inatno povefab tudi nekatere druge zmogljivost.1: tkalmco v Livnu, tovarno v Leskovcu. to-varno viskoze i Lozmct (v gradnji) itd.
Tekstilna industnja ]e pred-Tsem, razen lndustrije konoplje, navezana na uvoz surovin. Za uvoz surovin. kemikalij, barv. utenzilij in drugega materiala morarap dajati velike vsote de-viz. Tako smo v obdobju od 1952 do 1954 uvozili govprečno na leto:
25.300 ton bombaia,
6.800 ton  umetnih vlaken in
3.400   ton   prane   volne   boljše
kakovosti.
Obseg tekstilne industrije na splošno od konca vojne dalja raste, čeprav je bil ta porast v posameznih letih (med 1946 in 1954) zelo neenakomeren, tako da za posamezne artikle še lam ni&mo doseglj proizvodnje iz prejšnjih let. To neenakomer-?ost je povzročilo predvsem gi-banje cen surovin na svetovnem trgu ter možnosti nabave m prevoza. Tako je b.i!o na primer med korejsko vojno zelo težko dobiti  bombaž in volno.
Posebno se je povečala proiz-vodnja konfekcije. Izdelavn konfekcije raste po vsera sv&tu. pa tudi pri nas. ker je bol] ra-cionalna in bolj dostopna iiro-k:m  potrošaiSk^m  množicam.
Omeniti moramo tud; nove proizvode. k.1 jih naša tekstilna industnja pred vojno sploh a; izdelovala: proizv^di iz polivi-aila, ki v mnogih pr.merih na-domešfajo tekstilne proizvode (lani smo izdelali 3.000 ton po-livinila v prahu). proizvode 'i uvoženega prediva Iz nylona in podobnih vlakpn, in končno do-mača proizvodnia umetnih vla-ken, kj Jo pripravljajo v Loznl-ci.
Tovarna viskoze, ki jo gradi-)o v Loznici. predstavlja na)-večji objekt naše tekstilne ln-dustrje Z zmogljivostjo okrog 20.000 ton umetnih vlaken bo dokaj pripomogla k razvoju tekstilne lndustrije sploh Naj-važneje pa )e, da bo znatno ublažila težave glede preskrbe s surovinaml. Omenjena tovar-na bo  začela obralovati  1    1958.
S porastom tekstilne industrt-Je pa ni rastla vzporedno tudi kakovost. Krivdo za slatošo ka-kovost nekaterih proizvo<3ov pa ne   smemo   lskati   v   kakovoet!
najvažnejših surovin, ki jih uvažamo, kajti te so boljše ka-kor pored vojno. Eden izmed bd-stvenih činiteljev, ki je vplivaJ na nezadostno izbiro in kako-vost je velika možnost prodaje tekstilnih proizvodov. Moramo pa pripomnitl, da se je v zad-njih letih stanje v tem pogledu izboljšalo. Vendar na splošno še ne zadovoljuje, ker kakovost nekaterih proizvodov Se vedno zaostaja za predvojno. Zmogljivosti     naše     tekstilne
industrij« Se vedno niso popol-noma izkoriščene, zlasti zato, ker moramo veftino surovin uvažati. Razen tega je dobršen del strojev, posebno tkalnih, popolnoma zastarel, kar zahte-va rekonstrukcijo in moderni-zacijo.
Ravno sedaj so v izdelavi na-Crti za rekonstrukcijo. Tu za-vzema tekstdlna inidustrija vid-no mesto glede na njen pomen. ki ga ima za ohranitev in dvig iivljenjske ravai.  Pri teh načr-
tih bodo posebno upoštevali po« trebo, da naša povefana proiz-vodnja fimbolj izkorišča doma-če surovine, po drugi strani pa težimo za tera, da povečarno proizvodnjo domačih surovin m izboljšamo njihovo kaJcovost.
Rekonstrukcija, modermzacija in razširvtev surovinske baz« bo omogcčila, da bo tekstilna industrija   lahko  več  prispevala
k ureditvl trga in cenejši pre-skrbi prebivalstva.
V. L.