®4' 11 ' *	Nedelja 14- marca	193 7
---------------------------------------i-mr-—	——n	ni
Winkler Venceslav:
Grad sta Peskovcu
2. Nastopi vaipet šparettbleb
Stari Kukec se je vrnil ves bled in prestrašen z loškega gradu, kamor je hodil na tlako in poklical Jureta, ki se ie nekje za kočo igral z medvedom.
»Kaj bo s teboj, Jure?«
»Kaj pa je, oče?«
»Vaipet Sparenblek te hoče imeti. Bog ve. kje je zvedel, da si močan In velik. Rekel je, naj te pripeljem na grad. Le pomisli!«
Jure je res pomislil. In zakaj bi ne? O gradovih je že toliko slišal Na gradu je lepo. Lepe dvorane imajo in velik zid okoli gradu Nekoč je šel z očetom čez Pogačo in je videl silne zidove. Prav do njih se ni upal. vrnil se je.
»Pa kaj bom v gradu? V gradu tepejo ljudi«, je rekel preprosto, a vendar trmasto. »Kar k nam naj pride, če bi me rad videl.«
Slišal je može in fante, ki so se pogovarjali o tepežu in tudi oig je že pra-
vil o tem in hudih stvari ni mogoč« kar tako pozabiti.
Oče je skomignil, češ naj bo, kakor hočeš, vrnil se je na grad in je res povedal, kakor mu je Jure naročil
»Kje imaš sina?« je vprašal ostro vaipet Sparenblek.
»Doma se igra z medvedom«, je povedal Kukec resnico.
»Z ukradenim medvedom, ha!« je vzrojil vaipet. »Kaj sem ti naročil? Pripelji ga s seboj!«
»Rekel je, da kar ponj pridite, da nima časa«, je razložil Kukec ponižno, kakor je po postavah in pravici. Zdelo se mu je, da mora povedati, kakor j« sin naročil.
zaprli, ker je predrzno govoril Našteli so mu petnajst palic Nato so ga spustili. Žalosten se je privlekel domov.
Krvav in bolan je omahnil na ležišče in brez moči obležal. Ni kar tako, če dobijo stare kosti petnajst palic. Zdaj je videl Jure, da gre zares. Vso noč je sedel pred kočo in premišljeval, kaj bi storil. Hudo je, če očeta pretepajo, hudo, če mora človek v gradu služiti.
Nazadnje se je odločil.
»Veš, Marko«, se je obrnil zjutraj k medvedu, »v grad moram. Mogoče me ne bo več nazaj. V gradu je hudo. Ljudi tepejo in zapirajo. Ti ne moreš z menoj. Ubili bi te. Če že ljudi bijejo, žival gotovo ne pustijo kar tako. Zato se obrni kar v gozd, skrij se kje pod Racno goro. Ko se bom vrnil, te bom že poiskal.«
Prijazno ga je počehljal za ušesi in ga poučil.
»Bum, bum,« je zmajal Marko. »Tako se nisva zmenila. Pospremim te. Morda se bo med potjo kaj zgodilo. Dolgo že nisem bil onstran Pogače, rad bi videl, če je že kaj novega. Kar tako ne grem od tebe.«
Tudi Jure je bil zadovoljen in sta šla. Niti od očeta, niti od matere se ni poslovil. Mati je prejokala vso noč, pripravljala je zdravilne rože, oče pa radi bolečin na hrbtu ni mogel zaspati, premetaval se je, klical na pomoč in bledel.
»Saj bo še dobro«, je mislil Jure. »Saj je zmeraj tako: nekaj časa zima, potem je spet pomlad. Zato še ni treba, da bi človek obupal. Prišel bom v grad in nič se ne bom ustrašil. Valpet bo zakričal nad menoj pa se mu bom samo nasmehnil. Začudil se bo in bo rekel: To je fant! Potem me mogoče vtaknejo med vojake in bom nosil orožje, kakor ga imajo biriči, ko pridejo v vas. To je prav za prav lepo.«
Tako je premišljeval, ko sta šla čez Pogačo. Malo ga je pa vendarle skrbelo in prav nič ni videl zelenih bregov in gozda. Poleg njega je pa Marko brundal svojo nerazumljivo pesem.
»Vse bo dobro!« je zaključil in ga je obšlo veselje, da je zavriskal kot bi bil praznik.
»Bum, bum,« se je začudil Marko Sumrada, »pa kaj ti je? Kam pa greva, da si tako vesel?«
»Na grad, prijateljček!« je rekel Jure.
Medved je zmajal z glavo. Na gradu so lovci. Včasih jih je že videl, ko so lazili po gozdu. Smejali so se, ščuvali so pse in neusmiljeno morili živali.
»Ti ne veš, kako je tam lepo!« je plo-ckal Jure z rokama. ,
»Res?« se je čudil medved in vohal po tleh. »Ali je tudi v gradu toliko zelenja kot tukaj?«
»Tisto ne,« je mislil Jure, »toda kaj drugega. Zelenje — saj res, na to se nisem spomnil.«
Marko Sumrada je ves čas premišljeval, kaj je tisto drugo, ki je tako lepo, a nikakor ni mogel razumeti.
Prišla sta iz gozda in sta zagledala grad s stolpom in zastavo Kakor velikan je sedel na vrhu hriba in varoval dolino in hribovsko zemljo.
»Bum, bum,« je zagodrnjal medved. »Ne grem naprej. Tam je nekaj hudega, nekaj zlobnega«, je vohal po tleh.
»Se malo pojdi!« je prosil Jure.
»Nikamor več. Tukaj je lepše. Vrnil se bom. Poglej, kako pusti so tisti zidovi, tam ni lepo. Tam ni dreves in Racne gore. Tudi Pečnika ni. Kako bi živel tam, bum, bum!«
Jure je gledal v sivi grad in bolj ko je gledal, bolj mu je postajalo hudo. Toda, če ne ^re pred valpta, bodo spet očeta tepli.
»Moram iti Očeta bodo tepli. Marko!«
»Bum, bum!« je rekel medved in sedel kraj poti. Nekaj časa se je gusal sem in tja, nato se je razjezil: »Slišiš, bum! Pri nas ni take pravice. Pod Racno goro je vsakdo prost in gre, kamor hoče in dela, kar hoče.«
»Je že tako na svetu«, je rekel malomarno Jure. »Kako bi bilo drugače? — Oče pravi, da je bilo zmeraj tako.«
»Nič ni tako«, je zamomljal medved. »Bum. bum. kako ste ljudje čudni!«
Takrat so od gradu prišli jezdeci. Prikazali so se izza ovinka. Oklepi so se jim svetili v soncu, sulice so se bleščale. Konii so enakomerno prikimavali z glavami.
»Vidiš, ljudje gredo!« se je skobacal medved na pot.
»To je valpet s hlapci«, se je zganil Jure.
»Bum, bum, jaz se umaknem«, se je previdno obrnil Marko Šumrada in lezel v grmovje zraven poti. S takimi ljudmi ni dobro imeti opravka.«
Jure je stal malomarno na poti in se čudil z odprtimi usti. Jezdeci so se približali. Hoteli so že mimo, ko je prvi opazil, da se Jure ni odkril in pozdraviL
»Hoj, fantič, čegav pa si?«
1	(Dalje prihodnjih
Sekira svetega Jožefa
Se preden je sveti Jožef postaj ženin Device Marije, je veliko romal po svetu, da se je popolnoma izučil svoje obrti. Kot tesarski pomočnik je hodil iz dežele v deželo, služil tu pri tem mojstru tam pri onem mojstru in se naučil vseh spretnosti ki so ji!h znali posamezni mojstri. In tako ni čudno,da je sveti Jožef zaslovel po vsem svetu kot naj-spretmejlši in najunanejši tesar.
Do te velike slave pa mu. je pripomogla le njegova sekira. A nazadnje nje-
gova sekira ni bila prav nič drugačna, kot so druge tesarske sekire. Vendar pa njegova sekira ni bila navaidina tesarska sekira. Imela je v sebi posebno, čudovito moč kar pa ni nič čudnega, saj je bil njen lastnik svetnik, tako velik svetnik, kot je bil le sveti Jožef.
Bil je že jako izurjen tesar in bil je že na koncu svojega romanja po svetu, ko se je ustavil v naši gorski vasi. Povprašal je ljudi po tesarju in povedali so mu, da vas premore le enega tesarja, Kofedrunoka, ki pol dneva predrem. lje, pol dneva pregodrnja, dasi mu delo sili čez glavo Že deset let išče pomočnika, a kako naj ga najde, ko je naša gorska vas tako daleč od sveta, da vsakih pet let zaide vanjo komaj le en berač,a kje neki tesarski pomočnik.
Mojster je z največjim veseljem sprejel mladega pomočnika. Brž mu je odražal delo ki se ga je sveti Jožef takoj lotil. Sekira je tesala po mehkem lesu,
da so iveri frfiaffl daleč naokrog in se
grmadiii na visoke kupe. Sveti Jožef se je pri delu saimo smehljal in na njegovem obrazu ni balo niti kapljice znoja. Do večera pa je izvršil toliko dela, da ga toliko mojster Kofedrunček nd izvršil niti v enem letu, pa naj je pri dela še tako malo dremal in godrnjal.
Sveti Jožef je delal le tri dmi pa Je mojstru obtesal že vse do kraja. Kofedrunček je stal vse te tri dni pri njem in se mu čudil. Gledal ga je in gledal in je pri tem čisto pozabil na dremanje in godrnjanje. Se malo mu ni šlo v glavo, da more navaden tesar opraviti v tem kratkem času toliko dela, kot ga je opravil sveti Jožef.
»Začaramo sekiro ima«, si Je govoriL »V tej sekiri je čudma moč, ki je nikoli ni konec. Dobro bi mi balo, če bi imel to sekiro. Z njo bi si prislužil cekinov na peharje«.
In že je sMenil, da se na vsak naOa
'v&V
^ |	fiRNtr
polasti čudovite seidre. V jutro četrtega dne je hotel sveti Jožef odpotovati naprej, kar je videl, da se pri mojstru KofedruTLcku ne more naučiti nič posebnega, razen dremanja in godrnjanja. Zaradi tega je že zvečer spravil vse svoje orodje v bisago, da se v jutri preveč ne zamudi s pospravljanjem. Bisago je zavezal z motvozom in jo postavil v izbd na klop.
Polnoč je bdla, ko se je tesar Kofedrunček priplazil v izbo. še luči se ni upal prižgati in je v temi odveza! mot-
roz, vzel iz bisage sekiTo in zatlačil med pomočili kovo orodje svojo sekiro. Trdno je spet zavezal motvoz bi odšel v kamro, kjer je spal. čudovito sekiro pa je skril pod blazino ka od veselja ni mogel zaspati vso tisto noč.
Gore še utegnile niso zažareti v ju-trarji zarji, že se je »veti Jožef poslovil od mojstra, ki mu je dal za plačilo toliko, kolikor je premogel. Sveti Jožef si je oprtil bisago, a še malo ni opazil, da mu je bila sekira ukradena, a druga podtaknjena. Prijazno se je zahvalil tn rekel: »Z Bogom mojster Kofedrunček!« že je šel skozi vas, že je krenil onkraj ovinka za goro in je izginil in ga ni bilo nikoli več nazaj.
Tisto jutro ao ljudje mojstru Kofe-drunčku aavosili sila veliko dela. Mojster se je muzal od veselja. Potegnil je isspod blazine sekiro in se je takoj lotil deda. Tesal je in tesal, a še čutil ni, da drži v roki sekiro in teše. Sekira mu je zamahovala kar sama od sebe in luščila ivere od debla, ki je pod njenim rezilom postajalo tako gladko, da mojstru ni bilo treba rabiti niti oblica, da tram zgladi Mojster se je v začetku smejal od veselja, ker mu je šlo delo tako gladko izpod rok. A kmalu se je spomnil, da mora pri delu vendarle nekoliko po-dremati, kakor je bila njegova navada. Hotel je odložiti sekiro in sesti na hlod, da zadresnlje. A sekira ni hotela pustiti njegove roke, pa naj se je še tako prizadeval. Joj, prepričan je bil, da se je sekira trdo prilepila k njegovi roki in se ne bo nikoli odlepila od nje, temveč bo neprestano zamahovala po lesu in se ne bo ustavila nikoli.
»Zakaj sem jo ukradel?« se je že po-kesal in od strahu mu je pričel znoj te. či po obrazu. Do večera je tesal in šele, ko se je mrak spustil na zemljo, je sekira odnehala kar %ma od sebe. Mojster Kofedrunček se je oddahnil in je hotel 9ekiro zalučati med les. A glej — sekira mu ni šla iz roke, pa naj se je je še tako silovito otepal.
S sekiro v roki je večerjal, s sekiro v roki je spal. A komaj se je zasvitalo, že ga je sekira s toporiščem pričela trdo butati, da je moral vstati. Danes se je namenil, da ne dela prav nič, a mu ni uspelo. Sekira je nričela samo od sebe zamahovati okrog sebe, in ko se je mojster vsedel k mizi, se je lotila mize in jo jela tesati.
Prestrašen je mojster Kofedrunček zbežal iz hiše. Lotil se je dela in je delal neprestano do večera. Bil je ves obu. pan in je na vse kriplje premišljal, kako bi se iznebil začarane sekire, a »e ni mogel domisliti ničesar. Zjokal se je v obupu, da so mu vroče solze tekle na sekirino rezilo, a sekira se ni zmenila prav nič zanje, temveč je tesala, da bi je bil vsak človek vesel, le mojster Kofedrunček ne.
Sinček Biažek je videl očetovo zadrego in bilo mu je hudo v srcu. Oče mu je zdihovaje povedal, kako je sekiri zamenjal v pomoonikovi bisagi. No, Biažek je bil prebrisano glave, a vendar tudi on ni vedel, kako naj očeta reši začarane sekire. Tri dni je sedel na hlodu, gledal očeta, ki je bil od dela ves rdeč, in je premišljeval, da mu je glava lezla na kolena in se mu je hrbet skrivil, kakor da je trikrat grbast.
Peti dan pa je Biažek poskočil na noge in se zasmejal. Skočil je v drvarnico in izvlekel iz nje debelo, železno ploščo. Zavalil jo je na hlod, ki ga je oče prav. kar tesal, in pograbil navadno sekiro, ki je ležala na tleh. Visoko jo je dvignil in je čakal.
Očetova tesarska sekira se je naglo bližala železni plošči. 2e je bila tik nje in že je zamahovala po nji. A vsakokrat »e je odbila od nje in ni prišla niti za ped naprej. To pa se je menda tudi se. kiri zdelo čudno, zakaj hipoma se je ustavila in obstala na plošči.
»RakU je zajeknilo tedaj na plošči — Blažkova sekira se je spustila na topo-rišče tesarske sekire in ga presekala. Sekira, je padla na tla in v očetovi roki je stal samo kratek krajec toporišča. Tesarska sekira pa je zdaj tesala zemljo, da se je prst na debelo usip®la okrog in okrog.
Tesar Kofedrunček je zagnal kos toporišča daleč v stran. Od veselja si je mel roke in ni vedel, s čim bi Blažku poplačal njegovo pomoč. Sklenil je, da mu kupi žametast klobuk z velikimi, črnimi krivci, da se bo Biažek na vasi lahko vsako nedeljo postavljal s klobukom in krivci. Takoj mu je povedal svoj sklep in ga dobrovoljno udaril trdo po rami.
A Biažek se je samo posmehnH in se pogladil po rami. kamor ga je zadela očetova raskava roka Vsedel se je na hlod in je gledal, kako je tesarska se-
kira tesaia po zemiji. Z« si je iaUasaia in izkopala globoko jamo, a še vedno
ni mirovaia, Blažek jo je opazoval še nekaj časa. Potem pa je šel v drvarnico po lopato in zasul vso jamo a prstjo — in prečudne tesarske sekire ni videl od tedaj nihče več.
Ljudje na vasi pa so zvedeli, da je tesarska sekira svetega Jožefa pokopana pod Kofedrunčkovo hišo. še danes jo slišijo, kako teše in koplje pod zemljo. Posebno v tihih nočeh, ko sije me-
na naš gorski avet »Sek — se&c, zveni iz zemlje in ne utihne niti za tre. notek. Pravijo, da je ta pesem huda im da ne utihne prej, dokler sekira svetega Jožefa ne preteše in prekoplje vse zemlje in vseh skal pod Kofedrunčkovo hišo. A tisti čas se pogrezne tudi hiša sama, ker je Kofedrunček storil velik greh s tem, da je ukradel sekiro tako velikemu svetniku, kakršen je mosrel biti edino le sveti Jožef ...
Josip Vandot;
JUTROVČKI PIŠEJO
[>iagi stric Matic! Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Tudi jaz bi rad postal mladi Jutrovček. Dostikrat sem Ti že hotel pisati, a zbal sem se Tvojega požrešnega kosa. A sedaj sem se vendar odiločrl in pošljem Ti moje pismo.
Opisati Ti hočem življenje slovenskega kmeta. Kmet je kakor korenina države. Pomisli si stric Matic kako bi bilo če bi ponehal s svojim delom. Naš kmet je moral delati od zore do mraka. Najlušneje delo slovenskega kmeta je sušenje sena Tudi jaz rad sušim seno. Ampak sedaj sem še malo premajhen. Zelo žalostno pa je če ima kak kmet poljske pridelke še zunaj ko zapade sneg. A. sedaj vidimo kako je kmetovo delo naporno. Lepo Te pozdravlja
Meiavc Tinko IV. rar- v Mozirja
Dragi stric Matic! Ker se že tako dolgo nisem oglasil, si že gotovo pozabil na mene. Pa ne misli, da sem jezen Bog varuj le Tvojega nikdar sitega koša sem se bal. Ker pa si sedaj spisal natečaj na katerega Ti morejo Odgovarjati pravilno le otroci s kmetov sem se ojunačil, da sem vzel v roke pero in črnilo in Ti pisal. Življenje današnjega kmeta je jako težavno. Ko odleze sneg mora vzeti grabi je in očisliti travnike do meseca junija ko kosi ne mora na vsak zamah brusiti kose. Ko očisti trav nike je treba sejati, da je poleti kaj" žeti, saditi krompir, da je pozimi kaj jesti. Kratko rečeno skozi vse leto samo delaj in delaj za ta bori kruh. Ce ima pa jeseni kako malenkost za prodati mu vsi zavidajo. Pozimi ko je za kme-
ta cas počitka ga tarejo spet drug« stvari. Kaj bo z mlado telico, ki jo ne more prodati, kaj z malimi pujski, ki jih mora skoro dobiti. Dobi pujske, devet jih je, pa mu jih svinja radi nepazljivosti stare ženice, ki jih čuva, šest pokonča, da mu ostanejo še trije. Revež je ves potrt. Ko žene pastir krave na potok da se napijejo se dve zbo-deta in eni odleti rog. Krava je za mesarja, ki mu ponudi 800 Din, kaj si more pomagati ali Se to izgubiti. Tako je kmet revež če ima srečo na eni stra ni ima nesrečo na drugi.
Sedaj pa naj dokončam svoje pismo in Te prosim da ga ne vrzi v koš. drugače se bova tožila kakor se tukaj kmetje za košček zemlje, samo povem Ti pa da boš odvetnike Ti plačal ker jaz nimam nič denarja.
Sprejmi lepe pozdrave od gorenjskih kmetov
Bernard Peter, uč. V. razreda na Bledu
Lisfn^v* uredništva
P. F. C.: Vaš spis ni primeren /a mladinski list. Mlade glavice bi skušale posnemati Mirka. Morda objavite črtico v kakem družinskem listu, da jo bodo brali starši; zanje utegne biti poučna.
★
P. M. St. R.: Pesem »Moj Sandi« ni zrela za tisk. Čuvstven izliv še ni pesem. Oblika verzov Vam tudi še dela preglavice. Pridno berite naše priznane pesnike!
Težek Jakčev račun
.nucec je sedel v svoji sobici in je delal zadnjo računsko nalogo pred velikonočnimi prazniki. 2e nekajkrat je Jakec globoko vzdihnil in maja) z glavo. Samo ta račun še, pa bi bil gotov z nalogo. Ali žal, ni in ni mogel izra-
čunati. Po glavi so se mu namreč podile najrazličnejše misli. Ali bo dobil nove gojzerice, ki si jih je želel? Tudi vreme ga je skrbelo, saj bi šel med velikonočnimi prazniki v planine. Pa se je otepel teh misli in z vso silo se je vrgel na račun: Saj vendar ne more biti tako neznansko težaki Samo druge misli je treba pustiti, se zbrati in ni zlomek, če ne bi izračunal! Na zgornjem robu papirja je bilo že itak napisano: 53162028.6.
Ali Jakec je žalostno zrl na številke. Na pivnik je začel risati najrazličnejše črke. Ker je imel risarske sposobnosti, so njegovi možgani takoj po-tuhtali mično sličico.
V spodnjem levem kotu je stal nasmejan, okrogloličen Jurček, v ozadju pa je bila hišica. Ob poti, vodeči k hišici, so bila zasajena drevesa, ki so imela malo čudno podobo. Jakec ni
imel spretne roke za risanje dreves. Ob poti in na nje je načečkal mnogo črtic in pik. Te naj bi bile trava in kamenje. Tik za Jurčkom je naslikal morsko gladino, na kateri sta se zibala dva parnika. Iz njunih dimnikov se je valil gost dim in z njim se je kosal oni, ki je prihajal sem od hišice. V risanju dima je bil Jakec pravi mojster! Ponovno je vrgel pogled na risbo: v naglici je potegnil nekaj črtk tik nad parnikoma — pričaral je galebe. Hipoma pa je postal Jakec neznansko zaspan.
Nič več ni opazil, kako je pomo= lil ta trenutek svojo glavo izza kupa šolskih knjig, ki so ležale na oglu mize, ves v belo oblečen Jurček prav
takšen, kakršnega je malo prej naslikal on sam. Toda Jakec je postajal vse bolj zaspan in začel je na veliko zehati.
»Pazi vendar, Jakec! Če boš pri zehanju tako močno odpiral usta, boš
smer, od koder je prihajal glas. Ves je bil osupel. Tu je vendar stal Jurček ni sicer tisti, ki ga je prejle narisal. Nihče drugi mu ni mogel dati dobrega nasveta, kakor prav ta mali možiček. In glejte: pritlikovec je rasel, da je bil skoraj tako velik, kakor Jakec Ko se je Jakec končno do dobrega prebudil, se je ozrl okrog sebe in je opazil, da stoji sam poleg Jurčka sredi slike, ki jo je narisal pred nekolikimi trenutki. To je bilo pač res prečudno! Vsa okolica je bila popolnoma podobna pokrajinam, ki jih je videl v kinu v risanih filmih.
V tem pa se je zasmejal možiček in je dejal: »Cuj, tam v tisti hišici stanujem Pojdi z menoj Dobil boš krožnik poln črnilne čokolade, navrh pa še kopico kuhanih čačk in pack Nato bova lahko še malce poračunala. Veš, jaz sem ti namreč možiček — računar-ček. Vsako leto me pošljejo tik pred velikonočnimi prazniki v vse hiše. kjer pomagam šolskim otrokom pri računanju, tako da so ti rešeni za Veliko noč vseh misli na težke račune. Tako, zdaj pa le hitro z menoj!«
Jakec se je čudil. Šel je pa vseeno v hišico Ko je prestopil prag, je bil ves iz sebe: v kočici je opazil vse one reči, ki jih je sam slikal v šoli in doma. Miza je bila pogrnjena za dva in črnilna čokolada je neznansko do-
Oro teknila. Tudi sveže kuhane čačke in packe so mu zelo dišale. »Sicer si pa tudi vse to napravil ti sam!« je med tem razlagal možiček. Ko sta podavila čokolado, je povabil računarček Jak-ca, naj stopi z njim venkaj. Sla sta iz hiše.
»Veš, zdaj bova zacoprala vse to. kar vidiš pred seboj. Vzemi majhno palico in piši z njo v pesek to. kar bom jaz narekoval Poglej, koliko dreves stoji ob cesti?«
I »Osem,« je dejal Jakec in je napisal ' veliko osmico v pesek.
»Točno!« je pritrdil računarček. »In koliko dimnikov vidiš na parni-kih? Zapiši poleg osmicel Levo, levo,
ne desno I Tako pišemo namreč v deželi gospoda pivnika! Prav vse narobe!«
Jakec je napisal šestko na določeno mesto. Sedaj sta začela preštevati z možičkom računarčkom prav vse: drevesa dimnike, vrata, parnika, črtice, pike, galebe in končno tudi dimnik na hiši ter okno. V pesek je bila vrisana dolga vrsta številk. Možiček-računar« ček je pogledal in ugotovil: »318972168 — popolnoma točno!«
In že je izginil.
Nekam zmešan je zrl Jakec okrog sebe. Spet je sedel za svojo delovno mizo Pred njim je ležal računski zvezek. Toda, kaj je bilo to? Računska naloga je bila vendar rešena! Zapisane številke so se svetile:
53162028.6 = 318972168
Poleg zvezka je ležal košček papirja. Jakec ga je vzel v roke in ga bliže pogledal. Na njem je bil zapisan cel račun, ki ga je napravil za možička-računarčka. Oglejte si sami:
Drevesa: 8 — dimniki na parnikih": 6 — hišna vrata: 1 — parnika: 2 — črtice: 7 — pike: 9 — galebi: 8 — dimnik vrh strehe: 1 — okna: 3.
Jakec je takoj spoznal, da so številke v coprniji prav iste, kakor v rešitvi naloge. Zadovoljno se je nasmehnil .Turčku, ki ga ie med razmišljanjem naslikal na pivnik In zdelo se mu je, da mu je mo^iVV-računarček z enim očesom pomežikniL	CD. SJ
Maniea:
Upravičen strah
(Iz srbohrvaščine.)
Hišna gospodinja sede nekoč na vrtno klopico, da se odpočije. To priliko takoj porabi muca, ki ji urno skoči v naročje ter ae ji laska, kar najbolje ve in zna. Gospodinja priliznjeno muco prijazno poboža.
V tem priskaklja v bližino domači zaj. ček, ki pridno hrusta zeleno travico. Gospodinja hoče pobožati tudi zajčka, a ta preplašeno odakoči.
»Mijav-drmav«, se mu posmehuje BMica, »aram te bodi, piašljivec dolgo-
P/SfAT
ušee! Gospodinja ti vendar daje hrano in vsega, česar potrebuješ, ti pa bežiš pred njo ha, ha, ha!«
Zajček stopi spet korak bližje, po-mrdne z gobčkom in pravi:
»Cuj me, muc dolgorepi! Svoji gospodarici sem jaz prav gotovo vsaj toliko hvaležen kot ti. Toda dovoli, da te vprašam: ali si že kedaj videl pečenega mačka na ražnju?«
»Bedasto vprašanje«, se čudi muc. »Saj vendar vež, da kaj takega nisem videl še nikoli!«
»Tudi jaz še ne, dragi muc. Tem večkrat sem pa že opazil na ražnju pečenega zajca in to je tisto, pred katerim tmajin jujgicevičeii itnlilf
CT( ^^ .^N^l'
Kako vam je všeč ta zajček ? Napravljen je iz samih številk, in če ste številke pravilno razbrali in sešteli, dobite število 54. Dobro si oglejte sliko, potem pa poizkusite sami narisati takšnega zajčka. Kdor zna iz številk narisati kako drugo živalico ali človeški obraz, naj pošlje svoje risbe, da jih objavimo.
Janko Polak:
Pesem
Za prgišče zemlje v trdi skali ni ali, glej, drevesce drobno raste v nji.
Tudi srce naše majhno je takol V njem imat< prostor peklo in nebo ...
Rešitev križanke 1
Vodoravno: 1 Trst, 3 lik, 4 as, 5 kr., 6 trot, 7 slavje, 8 Anta. 9 je, 12 Bled, 16 ara, 17 ar, 18 Borut, 19 elita. 20pak, 24 tja, 26 mak. 27 tovor, 28 kriza, 29 Aca, 33 ve, 34 ara, 35 ra ja. 38 ob, 39 Amor, 40 starec, 41 Arij, 42 as, 45 da, 46 lev, 47 veda.
Navpično: 1 tlak, 2 ris, 5 Kranj, 6 tla, 10 Rovte, 11 tja. 13 ta, 14 era, 15 Dara, 20 polt, 21 Marija, 22 kuta, 23 ta. 25 Savica, 26 mora, 30 koza, 31 Ra, 32 Hvar, 36 era, 37 aj, 38 omara, 39 ata, 43 Boris, 44 Sava, ded, 46 le.