V
Casopis s^podobami za slovensko mladino.
S ppilogo: ,,/VnfjQ]j©Qk"
Štev. 9.
V Ljubljani, 1. septembra 1899.
Leto XXIX.
Veselo slovo.
I ak6! Zdaj pa le naglo v mesto Kjer vse je lepše kot pri nas, Za sabo zrem že prašno,cesto In svojo malo rojstno vas.
Čemu bi radostno ne peval, Ko med učene grem Ijudi? Saj sem doma dovolj sameval In tratil svoje mlade dni.
Brezskrbna doba je minoia, Ko vriskal sem sred pestrih rož, Zdaj zOve me k učenju šola V središče modrih, vrlih mož.
Učili bodo me modrosti, Kako bo vendar to lepo! In v viru bistre učenosti Pojili mi srce mlado.
Izpolnjene so želje vroče: Še danes v mesto grem — juhe! Pozdravljam mati vas in oče, Nikar ne bojte se zame!
I v mesta glasnega vrvenju Ostanem vam hvaležen sin, Ves čas posvetil bom učenju, Kjer svet mi vsak bo opomin.
Kdo pa vzdihuje zunaj v veži? Glej sestro, glej! — Pa tu stojiš? In ti se jočeš? — Beži, beži, Saj vredno ni, da se solziš!
Mar vedno gonim naj na pašnik ? Kak() si vendar čudna ti! Če v šolo  grem, pa se kot mašnik Povrnem še prihodnje dni!
Tedaj bo lepše, kaj ? — N6, vidiš, Da jaz le vedno prav ravnam! Sarao da ti se ne izpridiš, Pa saj tako te že poznam!
Zdaj pa v slovo ti kličem: Z Bogom! Roku mi še podaj — tak6! Čez kratek čas z domačim krogom Spet združi ljubo me nebo!
Ciril Vuga