r jj Novice izhajajo v Ljubljani g^ Vadi tudi svoje otroke delati. zakaj: posto panje je zacetek vsega zlega". 3. Povsod imaj oéí, da ne pojde tvoje gospodarstvo rakove poti. Neki kmet, pri kterem je šio gospodarstvo bolj in doklej boš přisel v enem letu, al boš přisel na slamo alř na pernico. 5. Ravnaj s svojimi posli kakor oce s svojimi otroci. Ako pa to ne pomaga, bodi oj ster. Ako pa tudi to ne pomaga, odpravi jih iz svoje hiše. Povsod se tožbe slišijo, da so posli danda našnji zlo popačeni. Tukaj ne bom preiskoval, kd o in kaj je'tega vzrok, pa vendar to vém , da tudi y marsikteri gospodarji niso proti svojim poslom taki kakoršnji so bili njega dní. Gospodarstvo ne more biti brez družine. Družina je tvoj pomoćnik ; veliko ^«»i Mí V V ^ |wf M m V/1JA I U KJIV ÇT VUUUUUl tJ V f V MV i | Z ii (i pokvariti, ako je nečimernain hudobna. Z lepo nazaj, kakor naprej, se pritoži zavolj tega pri neki boš pa pri nji večidel več opravil, kakorzgerdim stari ženi, ktera je za copernico veljala. Bila zato jo skusi po očetovski ljubezni k svoji hisi pri 1 . . . «-v « v. š • • 1 v », » 1 y je pa le pametna žena; ona reče kmetu: „Ako je vaditi. Poslu moras dostikrat svoje Ýolrrt \rO m ti Irmi^lî v\ ^ n n« kako tr loboko Plini takole pravi : „Italia nuinine Deum electa quae P segajo v serce člověku in kako blagodarne so mu že bile! in zakaj? Ker so jezik mile narave same, — ker po njih tudi preprosti clovek zapopade, kar mu serce pre- congregaret impena scordes ferasque li S que niolliret, et tot populos di-sermonis commereio contraheret colloquia et humanitatem homini daret, breviterque una cunc tarum gentium in toto orbe patria fieret". Bam bi se ne bila draga godila, io tudi mi se bili že toliko „redifov". Memo gredé moram tudi omeniti, da d v a davno poněmčili, ako bi nas ne bilo ponemčenja resilo najstinka je Turkom kakor vsim prebi vavcem jutrovih kersanstvo in posrednica keršanstva sveta cerkva. dežel zlo važna, veliko pomenljiva ste vilka. Polatincenje je tudi našlo svojo pomoc v so Turski soldat služi v vsem skupej 13 let, 6 let v stavi rimskega r ekrutir a n j a. Kadar je vojaska armadi, 7 pa za brambovca (redifa). moč podjarmljenih narodov potèrta bila, bil je tudi po- Turški vojaki merjó bolj kakor vojaki vsake druge tčrt in pobit dah svobodě. Noriški in panonski vo- europejske armade. Al temu se ni čuditi. Verh vtrud jaki so bili nar hrabrejsi med rimskimi četami 9 po ljivih vojaških vaj in služb kliče boben ali trobilo tur svojem povratku iz rimskih taborov so přinesli seboj z skega soldata še vsaki dan pětkrát h molitvi in dvakrat rimskimi običaji tudi znanost latinskega jezika, in so ga, h kopanju. To zapoveduje turška vera. Posebno top- kakor zdaj nemskega razširjujejo, v naj varniše doline in ničarji (artileristi) imajo opravil brez konca in kraja, planine přinesli. Da so Rimljani tudi v premaganih me- Turšk topničar le malo spi. Tadi oficirji so zlo vpreženi stih sole vstanovili in vtemeljevali, je gotovo. V nje i ka v službo, in celo major mora polkovnika (oberstarja) za dovoljenje prositi, da smé podnevi iz kosarne iti. Zato kor zdaj v nemške. Ze ob času Sertoria je Hišpanii je hišno gospodarstvo pri vsih turskih vojskovodjih raz-cvel nauk gerškega in latinskega jezika in v Galii so za dvojeno; podnevi mora v kosami biti, in še le po son- so slovenski plemenitaži svoje otroke pošiljali. • v t r^ « V /Mi«. V cesarja Graciana ze osnovane latinske ucilisca bile. Vse enem zahodu smé domů sodnijske opravila so se opravljale v latinském dan poje, mora spet v kosami biti. v svoj harem iti; ko pa petelin jeziku in tako so sodniske opravila bile sredstvo latinski jezik med podjarmljene narode vpeljavati. Počasi so narodi cio rede. Oficirsko kardelo turške armade se loči v 3 raz Naj višji oficirji — generali — vživajo čast pa zgubili narodno svoje zavestje, in zares šata, oberstar in oberstlajtenant čast Bey a i kterim imamo zahvaliti se božji previdnosti, da se ni z nami to perimkom se predstavlja še lastno ime oficirja. E fend i kar s so nižji oficirji od oberstiajtenanta nazaj, toda le takrat zgodilo, kar se je zgodilo s staroitalskimi narodi, 9 celtogališkimi plemeni v Itálii gornji, v Galii, v Belgii če znajo brati. Vsi drugi so Aga ? ktero imé se pa nič ni zadobila, in iberskimi v Hišpanii, ktere je rimski živelj clo izrodil. Ali Rimska deržava po tem polatinčenju marveč zgubila je svojo samostalnost, in služi tako vsim vladam v izgled, da i zr oj en je ne pelje k moči, temoč k propasti vsake vlade. Znamenito je zvediti skrivnost rimskega vladanja, izroditi narode in polatinčiti celi svet. Kar pro- sto zgol Soliman-Aga). z a izgovarja, na priliko: Soli m an-a (name Prostaki (gmajnarji) in nižji oficirji zamorejo tudi čast „Efendita" doseći, ako znajo pisati. Feldvebelj ki se po tursko „džavš" kliče Bey-aa, če zna pisati. Po očetu dedva sin primek celó * , dobi čast „Aga-ta" ali 5) Bey 55 u 9 ako se ni kakega hudodelstva vkrivičil. Vsi si stodušni Tacit v teh zadevah o Britanćih piše, to veljá novi višjih oficirjev od oberstlajtnanta naprej so že po za vse druge narode v občem rojstvu 99 Bey-i a Scer se dajè ime Ozir po svetu 55 Bey At tudi drugim vikšim služ Popis armade turske. Ker se oči sveta sedaj naj bolj ozirajo na Tarško in se bojo še dolgo obračale proti „zlatému rogu", bo bam, ktere stopnjo višjega oficirja veliko presezejo. Turški oficir pa sploh ni tako obrajtan, kakor so scer obrajtani oficirji v druzih deželah. Al oni tudi niso prevzetni ; major nese očitno koštrunovo kračo iz terga svoji ženi domů. Le od oberstlajtnanta naprej se zacnè inikavno poznati vredbo turške armade. Turška armada, ki svoje vojake nabira le iz ljudstva mahomedanske vére, obstoji iz 6 kardel ali oddel-kov, ktere se po turško ,,ordua imenujejo. Ker pa turško carstvo obstoji iz mnozih narodov ki so zavolj podložtva in vére nasprotniki pravih Tur- turško plemenstvo od tod primek 55 Bey « Tù je tudi meja veči ali manjši omike. Postava veléva , da noben oficir ne more za oberstlajtnanta povikšan biti, ki ne zna saj enmalo brati, pisati in rajtati. Vidi se iz tega niska stopnja omike tarške armade. (Konec sledi.) 9 kov **), se ne sme misliti, da morajo vse kardela v voj sko iti. Treba je velik del armade obderžati doma posamnih terdnjavah itd. Novičar iz slavenskih krajev V Turška vlada si zatega voljo že davnej prizade vuje armado brambovcov, ki se po turško „redifíř imenujejo, na noge spraviti, kterim bi se ob časih vojská bramba domaćih krajev izročila, — al dosihmal še ni bila v stanu, dostojno število take armade vstanoviti. tega ni prav hotla, zakaj Turk so rekli ne- v Iz Zeleznikov. Do časa, ko je imela Ljubljana svojo zdravniško šolo, smo imeli vedno po Krajnskem potrebno število umnih zdravnikov, šola deloma tudi drugim pripomoći zamogla. Ni se V « , brez tega, da je ta sosednim deželam z zdravniki bilo tedaj čuditi, ko se je pred Od druge strani pa tudi je rad ponosen in ošaben; več bo štelo kteri ministri ako spravimo 12 kardel redovne ar made na noge, kakor če jih ona ima le , zraven pa se 3 leti zdravniška šola v Ljubljani nehala, da se je po Krajnskem marsikako pomilovanje zastran tega slišalo, in dasiravno se je 6 štipendij za učence iz Krajnske^a na Graški šoli osnovalo, so nam vender previđeni možje prerokovali, da v krátkém zdravnikov po Krajnskem pri-m a nj kalo bode. — Zalibog, da se je to le prehitro vresnićilo ! V nekterih krajih na Gorenskem pomanjkanje „Sequens hi em.s saluberrimis consiliis absumpta, namque, ut homines dispersi ac rudes coque in bello faciles, quieti et zdravnikov že živo čutimo. Tako na priliko Bohinj 0 otio per voluptates adsuescerent, hortari privatim, adjuvare svojimi 4552 prebivavci Že dolgo zdravnika pogrešati člověk od Bohinja v Radoljco r » UUWUVOUVi VUV ^ IIVI I Jl Hlvllil ^ uuj U Vili U publice, ut templa, fora, domus exstruerunt, laudando promptos, et castigando segnes. Ita honoris aemulatio pro necessitate erat. lam vero Principům filios liberalibus artibus erudire, et ingénia Britanorum studiis Gallorum anteferre, ut qui modo linguam Romanam abnuebant, mora, in poprej da in zdravnik od Radoljce v Bohinj dospè, je bolnik že lahko desetkrát pominul. © Enaka je tudi pri nas. Zdravniška služba Sels ke eloquentiam concupiscerent. Inde etiam liahitus nostri doline s stanovanjem v Železnikah je bila po Lju honor et frequens toga, paullatimque discessum ad del ini menta vitiorum, porticus et balnea et conviviorum elegan-tiam ; idque apud imperitos humanitas vocabatur, cum pars se rvi tu tis esset. (Tacit. Tul. Agricole Vita cap. XXL **) Dandanasnje skušnje kažejo, da to ni v vsem resníca. bljan^kem časniku že dvakrat razpisana, al nihce se do zdaj za-njo oglasil ni! Hočem to dolino nekoliko bolj natanjko popisati zato, ker je razun, da manjka zdravnikov, še nek drug uzrok, zakaj nihče za to službo 312 ne prosi. Je namreč ob krátkém in naravnost jo po Razdjavanju gojzdov v okom priti, ki se z izsekav ve m tem nekim zvunanjim gospodom posebno ležeče na njem godi, ukazalo je okrozno poglavarstvo v Insbruku da bi zdravnika v našo dolino ne dobili, in zato da se smé lés samo tam za prodaj sekati, ker politiška ICUI, U« w. m » 11. » v.u.iuvr 11 V/ vivsis.ii , 111 ---------------- ----- — r----J -------7 ---- C---- na vso moć to službo grajajo, kakor da bi tukej za ži- gosposka, po svetu borštnarske uradnije, dovoli, dru veti ne bilo. Selška dolina je 6 ur dolga, okol 2 uri se bo posekán lés jemal široka, in je zlo obljujena, ker obseže 7 fara z 8295 danji ministri odstopili Na Španjskem so vsi dose Belgianci so se nek bati jéli V saboto 21 prebivavci, pri kterih 11 duhovnikov dušno pastirstvo da bi jih Napoleon z vojsko ne obiskal oskerbljuje. Železnike, fužinarija z dvěma plavžema, t. m. zvečer ob šestih je přišel ruski car v Olomuc štejejo 137 hiš, imajo 1402 prebivavcev, in stojijo na carom sta prišla dva carjeviča: Aleksander, prestola priliko ravno v sredi Selske doline, skoz ktero, 3 ure slednik, in Nikolaj Nikolajevič, potem Neselrode V _ ^ - - - . _ . . ■ t • • I t «% i • v mti t • v S m S Skofjeloke, sedeza okrajne sodnije, komesijeka cesta do ruski minister, knez Paskevic ? Titoř > in vec druzih ime Sorice jn na mejo Primorske kronovine derži. Je pa nitnih moz; tudi z našim cesarjem je vec ministrov prislo. razun Železnikov še 10, večidel večjih vaši v ravnini, in tam so se zdaj gotovo važni pomenki o rusko-turški Da je mnogo vaší tudi po hribih, slednji že tako vé, kdor razpertii derzali Kar te razpertije vtiče, je zdaj manj Krajnsko deželo le količkaj pozná. Prebivavci se v obče upanja, ko kadaj pred i da se mir ohranil. Sultan je pečajo razun poljodelstva tud z mnogoverstno kupčijo, zdaj posebno v veliki zadregi. Posredniki ga nagovar in se v primerí z marsikterimi druzimi kraji premozni jajo in lijo da bi Dunajské predloge brez premembe imenovati zamorejo; — da se pa tudv revnih ne maDjka, poterdil, tursko ljudstvo mu pa grozi: ce boja je pač taka, kakor po celem svetu. Še bi nektere pred- da ga bo odstavilo, in boljega sultana namestilo. Ulemi . . V _ _ . •«•< . *t • I 1 . . 1 _____II ___1 - 1« stva tega kraja našteti zamogel 5 da pa ob kratkem visji turski duhovni so mu pismo tega zapopadka podali * opravim, le še toliko povém,da je dozdanji zdravnik s v kterem so mu tudi odlog postavili, do kterega ima po-svojo družino celih 22 let v Železnikah pošteno se pre- vedati, hoče li Turke na boj peljati, ali se pa prestola živil; toraj se bo tudi še v prihodnje dalo pošteno živeti. odpovedati. Sultan se doslej se obema stranama ustavlja Ker je potreba sila velika (zakaj naj manj ur Kristiani na Turškem imajo zdaj neizrećeno veliko od je od nas in nazaj, in celih 12 ur od Sorice in nazaj serditih Turčinov terpeti. Od vsih strani se dopisuje, kaj je potreba, preden od Loke zdravniška pomoć dospeti imajo prestati. Iz Soluna se glasi zamore da so se v tamosni med tem, ko velikokrat od četertinko ure okolici Turki celô dveh samostanov iotili, menihe strašno od visi cloveka zdravlje ali smert) se podstopim: slav- mučili in pomorili. — Ruska armada v Moldavi in Va-nega c. k. deželnega poglavarja v imenu pre- lahii steje zdaj okoli 200.000 mož; Omer-pasata v Bul- bivavcev Selške doline ponižno poprositi: naj garii 100.000 moz. Kitajski puntarji vedno bolj na se ker ie naši domovini že marsiktero dobroto naklonil predujejo, ter se Pekinku y glavnemu mestu Kitajskega tudi o ti potrebi na našo dolino ozreti in nam po mogu- blizajo. čosti kmalo zdravnika preskerbeti blagovolil Bomo mu za to serčno hvaležni ! Iz Ljubljanske okolice. a'ii'i. v Josip Levičnik. Naj naše skerbne Balâtino jezero (Konec.") V izífotovili in učenika dobili # Novice" svojim ljubim bravcem tudi razglasé, kako verlo in lepo se tukaj zdaj s solanu napreduje. Ravno kar so Dobravčanje novo solo prav modro in vse hvalevredno , so med tem časom ravno tako tudi na Brezovici, tudi blizo Ljubljane pri Teržaški cesti novo solo osnovali. zovčani po željah svojih vikših gospodov imenitnost in potrebo farne sole spoznali in se z obilními prineski ra- dovoljno udali. Učitelj bo imel poštene dohodke in lepo, " Složil sim pri Gavanu Lepo se sliši, kakosoBre Pa so prišli angeli, Sastane jih Stefane, Vérni sluga Gavanov. Pa govoré ubožci: v ~ V „Čuješ, brate, Stefane I „Daj nam kaj v boga ime A govori Stefane Pa ga dajè ubožcu : To imate, ubožci ! To vam bodi podelja, Men' pred boga molitva-Hvala. brate Stefane !u ru 77 77 n rt Pa prošli bratj ubožci Nikjer nicesar nimam Razen jagnjece prav pripravno poslopj e, ktero se ravno zdaj zida, in bo že letos po većem dokončano. Skupni stroški celega po slopja znajo priti še čez 2000 Res i da bo treba 77 11 11 71 77 Več ko celih devet let I odnesli jagnjece. Ko so došli angeli Na prestolje h Kristusu Pa pravijo Gospodu : Kako bilo ie na zemlj Pa nii Razen ni mi dal jagnjece ? (Ono Kakor Gospod bolj Ja sim mléko izprosil zdaj enmalo globokeje v zep seci, toda verli Brezovcani Da sim jagnje odkojil bodo vse to kmalo pozabili, solo pa bodo vendar imeli, ki kažo). gospod Bog ki jim bo na duši in na telesu, njim in poznejim prihod-nikom veliko veliko koristila. Bo jim to v vedno čast, sosedom pa v izgled in posnemo. Slava takim farmanom! Iz Ljubljane, „Koledarček slovenski'4 za leto 1854 11 u „Sadaj mi je jagnjece „Zmed vsih ovác najbolj Ondaj rêce go$ Čujete li, angeli Pojte z neba na Ko bi imel jagnjece, Jaz bi vam ga berž podal „Kajti prete pastiri, „Da mi jagnje ukrado". ee že natiskuje. Prinesel bo obraza dveh slavnih Sloven- Obazre se Štefane, cov: gosp. prof. Miklošić-a in Valentina Vodnika. Ali ide jagnjece Novičar iz mnogih krajev » Pražke novine" pripovedujejo, da so za gotovo zvedile, da bo ceska dežela po novem v 13okrožij deljena Nje veličastvo svetli cesar so za nadvoj Preko polja blejeci, Raduje se Stefanu, Kakor svoji materi. Vzeme Stefan jagnjece Ter trikrat ga poljubi. *) Šajka ali lad ja. 51 77 V) n 11 77 11 17 77 77 17 77 zemlj 17 Pa idite ka dvoru Bogatega Gavana, Na dvoru mu storite Balatino jezero, Ulovite Jeleno Ponosito gospojo, Za gerlo ji vežite To studeno kamenje, Za kamenje vežite Nečastive vragove, Naj jo vozjo po paklu, Kakor šajko *) po morju odino Austriansko naslednje sodnije perve stopnje po terdili: 1 nadsodnijo na Dunaji, potem 4 okrožne sodnije v Kremsu, Korneuburgu, St. Poltnu in Wienerneustadtu. Učitelj na Dobrovi poleg Ljubljane je sedaj dobroznani Poprava V 77. listu „Novícu v članku • :.•-/. I . „starozgodovinski pomenki v 29. versti od zgor se ima celi stavek tako brati 71 Solnčnega boga Indrata je njegov slon enkrat v strasno gosp. Andrej Praprotnik, ki je poprej v Skofji Loki bil. nesrećo pripravil. sveti braminski berač Durvasen Gosp. Praprotnik se šteje med izverstne učitelje naših Ijud- dan Indrata na skill sol j iz serca ga tedaj privošimo verlim Dobrovčanom. Vred. jezdečega srečal in mu venec cvetlic ponu dil. kterega je slon premalo porajtal in to ga je Bramin proklel itd." Xatiskar in záložník Jozef fílaznik v Ljubljani.