v šoliEtika 28 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 V prvem prispevku o projektu Little vam predstavljamo del vsebine prosto dostopnega spletnega tečaja na temo biografskega in celostnega učenja. Za zdaj je predstavljen le del vsebine modula, k ogledu in udeležbi pa vas bomo povabili konec leta, ko bo tečaj pripravljen v celoti. Skupaj se učimo, da skupaj živimo Mateja Centa, dr., je raziskovalka in asistentka na Teološki fakulteti v Ljubljani. Sodeluje na mednarodnih projektih Ethika in Little ter kot sotrenerka v programu izpopolnjevanja za geštalt pedagogiko. Celostno učenje Celostno učenje je del širšega koncepta ce- lostnega izobraževanja. Pri celostnem uče- nju je pozornost namenjena celostnemu razvoju osebe. Takšen način učenja vklju- čuje razumske, čustvene, telesne, družbe- ne, estetske in tudi duhovne vidike osebe, in sicer tako z gledišča učečega kot učitelja. Slednji vidik je ključen pri etični vzgoji, saj omogoča vključevanje različnih pristopov k učenju. Etična vzgoja je namreč že po svoji naravi vključevalna. (Izraz etična vzgoja uporabljamo kot kratek način nana- šanja na vidike vzgoje in izobraževanja, ki so posredno ali neposredno povezani z eti- ko in vrednotami ter kot krovno ustreznico temu, kar v angleškem jeziku nastopa kot ethical education, pa tudi moral education, values education in podobno.) Celostni učitelj je odprt za uporabo različnih nači- nov poučevanja, ki jih potrebuje razvijajo- ča se oseba. To pomeni, da učitelj prepo- zna, kaj je primerna pot za poučevanje otrok in odraslih, kaj je primeren način za poučevanje v določenih zgodovinskih ali družbenih okoliščinah, kaj je boljši pristop k učenju za enega in kaj za drugega ni sprejemljivo ipd. Tako učitelj spodbudi pri učečem tudi spoštovanje lastnega življenja in življenja drugega ter ljubezen do učenja na splošno (Miller, 2000). Celostnost v okviru tega pristopa se nanaša na različne razsežnosti odnosa med posameznikom in njegovim okoljem. Te razsežnosti vključu- jejo vidik osebnega stališča, kjer se posame- znik uči in spoznava odnos s seboj, z drugi- mi in družbo, vidik skupnosti, kjer se ljudje lahko poistovetijo in povežejo ter kjer se posameznika spodbuja in uči o skrbi za drugega ter grajenju skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, in vidik družbe, kjer se ljudje združujejo, da bi obstoječe druž- bene strukture naredili bolj človeku prija- zne. Še širše se raztezata vidik planeta, kjer se posameznik uči in skuša razumeti eko- loško soodvisnost in sobivanje, ter vidik kozmosa, ki se zopet obrne tudi k posame- zniku in vključuje tudi notranjo oz. duhov- no razsežnost človeka. Glede na zgornje poudarke celostnega učenja lahko izpostavimo tri osnovna načela celostnega izobraževanja. Prvo načelo je povezanost, ki spodbuja k pove- zovanju na vseh stopnjah in področjih učenja. To pomeni vklju- čevanje analitičnega in intuitivnega razmišljanja, povezovanje telesa in du- ha, povezovanje s sku- pnostjo, povezovanje z življenjskim okoljem in povezovanje z več notra- njimi deli človeka. Drugo načelo je vključevanje, ki zagotavlja širok razpon učnih pristopov. Drugi izraz, ki je pogosto povezan s tem načelom, je nav- zkrižni pristop k učenju. Tretje načelo je ravnovesje, ki nakazuje, da na vsaki ravni vesolja obstajajo skladne sile in energije (npr. racionalne in intuitivne), ki jih je treba prepoznavati in negovati (Miller, 2005). Biografsko učenje Biografsko učenje lahko opredelimo kot obliko učenja, ki se nanaša oziroma izhaja iz življenjske zgodbe določene osebe, določe- nega položaja oziroma okoliščin določene osebe ter se tudi širše lahko navezuje na ži- vljenje drugih. Z izrazom biografsko učenje lahko opišemo različne vidike odnosov med učenjem in biografijo. Na primer, kako lahko biografija vpliva na učne procese ali kako se lahko biografija uporablja kot način učenja. Biografsko učenje se kot pedagoška metoda uporablja tudi pri etični vzgoji, tako da uči- telj spodbuja učence, da razvijajo osebni, ču- tni jezik za lastne izkušnje. To lahko naredi na način, da spodbuja učence k udeležbi v dialogih in pripovednih dejavnostih, ki se tvorijo na osnovi osebnih pripovedi in kon- kretnih pomembnih izkušenj iz vsakdanjega življenja (Krogh Christensen, 2012). Biografsko učenje je metodična (sistematič- na) učna oblika, s katero se učimo iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih. Lahko se izvaja v različnih kontekstih, z različnimi ciljnimi skupinami, posamično ali v skupinah in z Primer risbe živali z opisane učne dejavnosti (foto: arhiv Mateje Centa) v šoliEtika Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 29 namenom doseči različne cilje. Glavne me- tode so: refleksija, diskusija/pogovor, pripo- vedna metoda, avtobiografsko pisanje, umetniško izražanje preko risanja, igranje vlog, asociativne tehnike, projektno delo itd. Glavni cilji vseh teh metod so spodbuja- nje razmišljanja o lastnih izkušnjah in spod- bujanje želje po sodelovanju v (pristnem) dialogu z drugimi (Slana, 2011). Biografsko učenje je lahko zelo uporabna metoda pri razvoju empatije, skrbi (zase, za druge in okolje), pristnega in odprtega dialoga, sprejemanja in odgovornosti. Za- to je biografsko učenje pomembno za vzgojo za etiko in vrednote. Razumevanje s pomočjo biografskega učenja namreč omogoča obravnavo vsakdanjih izkušenj otrok, še posebej pa je tovrstno učenje do- brodošlo, kadar učenci postavljajo vpraša- nja, povezana z njihovo identiteto, njihovi- mi vrednotami in njihovim življenjskim pomenom. Geštalt pedagogika kot oblika celostnega in biografskega učenja Geštalt pedagogika je eden izmed najpogostej- ših celostnih in integrativnih vzgojno-izobra- ževalnih pristopov, ki uporablja različne metode, kot so identifikacija in projekcija, do- mišljijske vaje in vizualizacija, vaje s telesom, igranje vlog itd. Geštalt pedagogika se je razvi- la na podlagi prejšnjih oblik geštalt terapije, ge- štalt psihologije in geštalt filozofije. Njihovo skupno stališče je rast (razvoj) skozi proces iz- kustvenega učenja in načelo, ki se imenuje »tu- kaj in zdaj« (Gerjolj, 2008; Šegula, 2014). Izho- dišče geštalt pedagogike je, da ljudje že po naravi iščejo ravnovesje in da imajo zmožnosti samousmerjanja in tudi ustvarjalnega prilaga- janja življenjskim spremembam in izzivom. Z vidika geštalt pedagogike je učenje organizem- ski, samoupravljalni proces, ki vključuje celo- tnega učenca (njegovo bit) z njemu lastnimi mejami in procesi, ki so pravzaprav odzivi na dane okoliščine. Z zavedanjem, da učenje pre- sega zahteve, ki so postavljene v klasičnih učil- nicah, na podlagi geštalt pristopa učenje vedno spremljajo ustvarjalnost, iznajdljivost, novosti, izkušnje in preizkušanje (Woldt, 2009). V ta- kšnem procesu učenja je učiteljeva vloga, da z odgovornostjo spremlja dinamiko procesa po- sameznega učenca. Učitelj ob tem, ko se ob iz- vajanju različnih aktivnosti sooča z več različnimi osebnostmi in značilnostmi svojih učencev, poskuša uporabiti več človeških ču- tov (vonj, sluh, vid itd.) in uporabljati več vrst inteligenc (Gardner ali podobni pristopi). Primer praktične dejavnosti: čustva Sledi opis dejavnosti, ki je oblikovana na podlagi geštalt pedagogike. Iz tega primera lahko tudi jasno vidimo, zakaj gre za izrazi- to integrativen učni pristop, v okviru kate- rega najdemo tako gradnike celostnega kot tudi biografskega učenja. Izbrana tema te učne dejavnosti so čustva. Korak 1: uvod in začetno risanje Učence posedete v krog; sedite med njimi. Podajte jim naslednja navodila: Zamislite si žival, s katero bi se lahko poistovetili, ali pa si preprosto le zapomnite žival, ki vam prva pride na misel. Zdaj pomislite na eno super lastnost ali moč, ki jo ima ta žival. Ta super lastnost živali pomaga skozi težke čase v nje- nem življenju. Ko vsi navedejo izbrano žival in njeno su- per lastnost, podajte naslednja navodila: Vzemite voščenke in z njimi narišite žival, ki ste si jo zamišljali, na polovico papirja A3, drugo polovico lista pustite prazno. Korak 2 : izkustveno zamišljanje Učencem dajte naslednja navodila: Poiščite si prostor, ki bo miren, prijeten, sproščujoč in kjer vas drugi ne bodo motili. Sprehodite se po učilnici in se usedite tja, kjer vam je všeč. Usedite se tako, da se z nogami dotika- te tal, sedite vzravnano in roke položite na stegna. Nato preberete besedilo, učenci poslušajo (če želite, lahko ob tem predvajate sprošču- jočo glasbo): Sediš pokončno, tvoja hrbtenica je vzravna- na in noge so plosko na tleh, roke sproščeno počivajo na stegnih. Če želiš, lahko zapreš oči. Vdihni skozi nos in izdihni skozi usta. Zamisli si velik zelen travnik. Ozreš se po travniku. Zagledaš osebo in poleg nje sedi ži- val s super lastnostjo, ki si si jo zamislil/a v prvi vaji. Če stopiš bliže, opaziš, da oseba bo- ža to žival. Opaziš lahko tudi, da oseba in ži- val izražata vesela in prijetna čustva. Ali lah- ko prepoznaš, katera čustva so to? Kmalu oseba povabi žival, da gre z njo v bli- žnje gore. Hodita po prašni poti vse do visokega vzpo- na, kjer se zaženeta in tečeta vse do vrha go- re. Prispeta do vhoda v votlino. Oseba iz žepa vzame svetilko, jo prižge in vstopita. Oseba je zelo pogumna, saj ima ob sebi žival s super močjo, ki jo varuje. Skupaj raziskujeta pro- stor v votlini. Ali lahko vidiš, kaj vse vidita? Ali morda kaj visi na stenah votline? Ali kaj leži na tleh? V temi se nekaj premakne. Oseba nameri sve- tilko v smeri zvoka in opazita, da je tam jam- ska žival. Ali lahko vidiš, kakšna je ta žival? Opaziš, da sta oseba in žival s super močjo spremenili čustva. Ali lahko prepoznaš, ka- kšna čustva zdaj izražata, ko opazujeta to jamsko žival? Oseba se želi z jamsko živaljo tudi pogovarja- ti, zato se ji predstavi in predstavi tudi svojo žival. Vpraša, kako je ime jamski živali. Vpraša jo tudi, ali gre kdaj ven iz jame, kaj tukaj počne in kako se počuti tukaj. Oseba pogleda na uro in opazi, da je čas, da se z živaljo vrneta nazaj v dolino. Zahvalita se jamski živali za pogovor in zapustita votlino. Vidiš, kako tečeta nazaj v dolino in hodita po prašni poti vse do zelenega travnika. Oseba se tam zahvali svoji živali s super mo- Utrinek z delavnice za učitelje v Zadru (foto: arhiv Mateje Centa) Shema gradnikov geštalt pedagogike v šoliEtika 30 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 čjo za spremstvo. Ali lahko prepoznaš, katera čustva izražata, ko se poslavljata? Vdihni skozi nos in izdihni skozi usta, odpri oči, premakni roke in noge… in že si tukaj v učilnici. Korak 3: risanje Učencem podajte naslednja navodila za ri- sanje: Vzemite papir, na katerega ste narisali žival s super lastnostjo, in na drugo polovico z voščenkami narišite žival, ki ste jo videli v votlini. Korak 4: refleksija ob sliki Ko skupina učencev dokonča svoje slike, se vsi skupaj usedejo v krog. Izberejo prvo sli- ko oziroma se nekdo prostovoljno javi, o kateri sliki bodo razpravljali, učitelj pa jo položi na sredino kroga. Vsi v skupini dokončajo spodnje stavke ali vi- dike (a hkrati ne podajajo interpretacij!). Na- to se izbere druga slika. Če bi vam primanj- kovalo časa, lahko vzamete le eno sliko kot izhodišče ter se na ostale nanašate posredno. • Vidim … • Zanimivo, da ... • Ko pogledam sliko, se počutim ... ali Kot … (npr.: določen predmet na sliki ali del slike) občutim (čustvo) … • Naslov slike je … (učenci predlagajo na- slove, ki bi jih lahko imela ta slika; avtor slike pozorno posluša naslove). Avtor izbere enega izmed podanih predlo- gov naslovov ali poda svojega. Učitelj pova- bi učenca, da predstavi svojo sliko in naslov. Učitelj, ki vodi proces, sledi spodnjim vpra- šanjem, avtor slike in tudi vsi udeleženci pa odgovarjajo, ko so naprošeni (učitelj lahko vprašanja tudi poljubno izbere ali oblikuje nova, pomembna za pogovor, ki se odvija): Kako se je oseba počutila, ko je božala prvo žival? Katera čustva je izražala prva žival? Ali prepoznaš čustva, ki jih je izražala prva žival, v svojem življenju? Kdaj običajno čutiš ta čustva? Ali lahko pokažeš čustvo prve živali s pomo- čjo obraza? Vsak v skupini naj poizkusi po- kazati to čustvo z obrazom ali tako, da nare- di s telesom kip. Kaj ti to čustvo pove? Katero je nasprotno čustvo? Kako se je počutila ose- ba v jami z jamsko živaljo? Kakšna čustva je izražala jamska žival? Ali prepoznaš čustva, ki jih je izražala jamska žival, v svojem ži- vljenju? Kdaj se počutiš kot jamska žival? Ali lahko pokažeš čustvo jamske živali s pomočjo obraza? Vsak v skupini naj poizkusi pokaza- ti to čustvo z obrazom ali tako, da naredi s te- lesom kip. Primerjaj zdaj živali – katera ti je bolj všeč in zakaj? Ali misliš, da bi lahko ti dve živali postali prijateljici, ali pa si predsta- vljaš način, kako bi jima uspelo postati prija- teljici? Vsi v skupini lahko odgovarjajo na sledeča vprašanja: Kaj pa čustva, katera ču- stva imate rajši? Ali menite, da lahko čutite (neko čustvo, npr. veselje) ves čas? Ali ve- dno nekaj čutimo? Kdaj se pojavi čustvo oziroma kaj sproži čustvo? Kaj je po vašem mnenju čustvo? Ali se vam zdi, da nam ču- stva lahko pomagajo? Kako? Ob koncu vsi udeleženi v procesu avtorju zaželijo »(Ime) želim ti …« Ta korak je po- memben, saj udeleženci tako pokažejo hva- ležnost avtorju slike, da so lahko razpravlja- li o njegovi/njeni sliki, hkrati je to tudi potrditev in zahvala avtorju za odprtost in pripravljenost, da je govoril/a o svojih ču- stvih. Tudi avtor slike izrazi, česa si želi zase: »Želim si …« Literatura • Gerjolj, Stanko (2008): Geštaltpedagogika kot celostna peda- gogika. V: Petra Javrh (ur.): Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 139–148. • Krogh Christensen, Mette (2012): Biographical learning. V: Encyclopedia of the sciences of learning. New York: Springer, str. 457‒460. • Miller, John P. (2005): Introduction. V: Holistic learning and spirituality in education. Albany: SUNY Press, str. 1‒8. • Miller, Ron (2000): A brief introduction to holistic education. V: The encyclopaedia of informal education. http://infed.org/ mobi/a-brief-introduction-to-holistic-education/. • Slana, Urška (2011): Prisluškovanje življenju. Biografsko učenje v skupini. Ljubljana: Salve. • Šegula, Andrej (2014): Aplikativnost geštalt pedagogike v for- maciji prihodnjih redovnikov (minoritov). V: Bogoslovni ve- stnik 74 (4), str. 671–688. • Woldt, L. Ansel (2009): Gestalt pedagogy – Creativity in tea- ching. V: Gestalt Review 13 (2), str. 135‒148. Projekt Learn together to live together/Skupaj se učimo, da skupaj živimo (LITTLE*) je med- narodni projekt, v katerem sodelujemo irsko združenje šol Educate Together, Teološka fa- kulteta v Ljubljani, društvo Mala filozofija iz Hrvaške in inštitut Steps iz Italije. Glavni cilj projekta Little je okrepiti sposobnosti in veščine učiteljev za naslavljanje tem s področja eti- ke in vrednot v okviru predšolske in šolske vzgoje. Pri tem sledimo usmeritvam EU, ki spod- buja aktivno državljanstvo in gojenje skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminaci- je, spodbuja h krepitvi družbene kohezije in k nudenju pomoči mladim, da postanejo odgovorni, odprti in aktivni člani naše raznolike in vključujoče družbe. Projekt temelji na predhodnih evropskih projektih Ethos in Ethika, ki sta v prvi vrsti raz- vila učna gradiva in orodja, ki jih lahko uporabimo v osnovni šoli ali v vrtcu. Izkazalo se je, da je treba za uporabo le-teh usposobiti tudi učitelje in vzgojitelje. Tako se je razvil projekt Little. Ta se tako za razliko od predhodnih projektov ne osredotoča več toliko na učna gradiva, temveč je usmerjen v krepitev (samo)zaupanja učiteljev in njihovih veščin glede ustreznih pedagoških pristopov in metodologij za etično vzgojo. V okviru projek- ta bodo nastali: • zanimiv, povezovalen in prosto dostopen spletni tečaj o metodologijah in pedago- ških pristopih za učitelje etike in sorodnih predmetov; • vodič za učitelje, ki bo temeljil na omenjenem tečaju in bo učitelje usmerjal ter jim pomagal pri (so)ustvarjanju učnih vsebin in gradiv na temo etike v okviru različnih predmetov; • pregled stanja in nabor predlogov ukrepov, ki bo namenjen ozaveščanju odločeval- cev pri oblikovanju politik v EU, in sicer s poudarkom na tem, kako lahko vzgoja za etiko in vrednote prispeva k vključevalni pluralistični družbi. V okviru projekta smo že izvedli zanimiv in odmeven enotedenski mednarodni tečaj. To druženje v Zadru je bilo osredotočeno na učitelje in vzgojitelje iz Hrvaške, ki so lahko ves teden sodelovali v različnih dejavnostih in se seznanjali z učnimi metodami. Med dru- gim smo se ukvarjali s sokratskim dialogom, geštalt pedagogiko, filozofijo za otroke, ustvarjalnim mišljenjem, mišljenjem, osredotočenim na dizajn, s strategijami za delo z otroki glede kočljivih tem idr. Več o dogodku, projektu in morebitnem sodelovanju naj- dete na spletni strani http://ethicaleducation.eu/. * Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in irske nacio- nalne agencije za program Erasmus+. Vsebina prispevka je izključ- na odgovornost avtorja ter v nobenem primeru ne predstavlja sta- lišč ali odgovornosti Evropske komisije.