521 PRIPOMBE OB IZIDU »PRIROČNEGA LEKSIKONA« V teh dneh sem dobil v roke že lansko jesen napovedano izdajo zelo potrebne knjige, leksikona, ki smo ga Slovenci v tej obliki res pogrešali. Glonarjev Poučni slovar, ki je izšel pred vojno, je bil do zdaj največja taka knjiga pri nas, a ilustriran ta tudi ni še bil. Z izdajo te knjige smo dobili pripravno knjigo, kakor jo imajo Nemci n. pr. v svojem ^naur-jevem leksikonu, Francozi v malem Larousse-n itd., Hrvati pa v novem Sueznadarju, po katerem je naš Priročni leksikon tudi preveden oziroma narejen. Res smo ga skoraj z nestrpnostjo pričakovali in smo ga veseli, zato ga je pač vsakdo začel takoj prelistavati. No, in pri prelistavanju — ne pri temeljitem pregledovanju ali čitanju! — se mi je takoj vsilil v roke svinčnik in na pa- pirčkili bi se lahko nabralo \ nekaj urah nešteto priijoinb. opažanj. ugo\<)rov in nasprotovanj . . . Ker pravijo uredniki sami v svojem predgovoru, da bi bili »hvaležni za kritične pripombe tako k posameznim geslom kot o delu kot celoti oziroma razporeditvi snovi« itd., bi mogel v naglici navesti nekaj opažanj, ki sem jih nabral, kakor rečeno, ob prvem prelistavanju ^Leksikona«. Leksikon naj bi bil dostopen čim širšem slojem Slovencev, zato menim, da smo lahko kar pomirjeni s kvaliteto papirja; verjetno bi knjiga na boljšem papirju bila mnogo dražja, pa bi je zato marsikdo ne mogel kupiti. Na platnicah bi morda kdo pričakoval resnejšo opremo, reči hočem, da mi po strani »prilepljena« A in Z z vrisanimi simboli nekaterih pojmov ne ugajata, preveč sta videti reklamna, le na kratkotrajne stvari opozarjajoča. Za tako knjigo se mi zdi najprimernejša oprema solidna vezava s preprostim napisom v orto-doksnih črkah. Take vidimo cesto izdaje klasikov. Leksikon ima na kraju posebej zbrane različne statistične podatke in poglavja iz prve pomoči in protiletalske zaščite. Vse to pride gotovo zelo prav. Pri posameznih geslih sem pa zbral sledeče opazke (ne navajam jih niti po abecedi niti po sorodnosti pojmov ali opažanj): Kosor, hrvatski književnik, pač ni Josi/. temveč Josip. Josi/e imajo morda Srbi, a Hrvati imajo Josipe. Ob pisatelju Kranjčeviču smo si vedno zapomnili, da mu je bilo ime Sihije Strahimir, ne pa Silvi j Strahimir. Saj je vendar že rešen spor, da je bil Goethe Wolfgang, ne pa Vukohod! Starčeoiča pa niso naredili Antona, temveč je A lite! Konavlje je ravnina oziroma polje blizu Dubrovnika, znane so njegove narodne noše. Ob sliki žene iz Koimvlja piše »Konavoka«, ko bi Slovenec pač rekel le »Konavljanka«. 2al nimam hrvatskega sSvcznadarja«, da bi primerjal, kaj je bilo suženjsko prevzeto iž hrvaščine! V »Dopolnitvah« je poleg drugega navedeno, da je treba vnesti pri Ein-steinu letnico smrti 1955, enako pri Flemingu. Niso pa sestavljalci vedeli, da je tudi že n. pr. Ivan Trinko mrtev in ravno tako tudi dr. P. Lunaček .. . Prav nepotrebno je navajati, da je Kraljevo bilo prej Rankovičevo, ko pa ima knjiga tudi geslo Rankovičevo, pri katerem piše, da je bilo »prej.šnje ime« Kraljevo!! Pri Plačah je to drugače: le pri tem geslu piše po nepotrebnem »prej Kardeljevo«, medtem ko gesla Kardeljevo v leksikonu ni. Jasno je, da ni potrebno pisati niti pri enem niti pri drugem krajevnem imenu, da so se prej imenovala nekaj časa po živih naših politikih, ko pa se utegnejo spet še enkrat tako imenovati. Tedaj bi pač morda morali pisati ob geslu n. pr. »Rankovičevo« takole: R.. prej Kraljevo, prej Rankovičevo. prej Kraljevo (!). Torej popoln nesmisel in nesolidno delo (ali tudi znanje??)- Ali je treba pri geslu Metz postavljati v oklepaju izgovor te besede? Menim, da je niti ni mogoče drugače izgovoriti, ker bi se tudi po glasovnih zakonih eventualno izgovorjeni glas ,z' priličil t-ju in bi imeli ts = c. To je bolje čutil sestavijalec teksta pod geslom Metzinger, ki izgovora nič ni dostavljal! Sploh izgovor tujih besed in ta naš leksikon! Pisci sestavkov iz določenih področij so pristavljali izgovor v oklepajih, drugi pa ne. Enotna redakcija bi morala te stvari vskladiti. Tako pa izgovarjaj ime Shakespeare, kakor ti drago, a pri Casanovi, Caprijii in podobnih imaŠ v oklepaju veliko odkritje, da je treba brati C kot K! Ce pa že nudimo izgovor tujih besed v oklepaju, tedaj naj bo 522 ta trauskripeija popolna, t. j. opremljena tudi z naglasom! Naglas je pač ravno tako važen kakor glasovna slika besede. Posebno smem to zahtevati, če so mogli v tiskarni poiskati nerodno majuskulo O z naglasom na koncu imena (ki pač Jii najbolj važno!) pri geslu MacIiiaDelli Nicolo, ni pa glavni urednik zahteval od sestavijalcev posameznih definicij in razlag, da dado naglase k transkripcijam tujih imen. Povsod ni prav nujno, toda pri reki Mackenzie n. pr. bi naj le bil naglas pri transkripciji (Mekenzi)! (Italijani pišejo ime N. takole: Niccolo — 2 dvojnim c in z gravisom; pa brez zamere!) Kaj nam hoče spet v oklepaju dodana imenitnost pri geslu Luksemburška: Grand Duche du Luxembourg — brez transkripcije, kako je treba ta naslov izgovoriti, ko pa pri Zvezi sovjetskih socialističnih republik naš človek ne more izvedeti, kako se glasi po rusko naslov te države, ki ga okrajšanega pišejo tudi SSSR, kjer je prva črka v kratici S in ne Z? Tu namreč nimamo v oklepaju službenega naslova države v njenem jeziku! — Pa še o transkripciji v oklepajih: Stuttgart se izgovarja štutgart, ne pa Atutgart, če je potrebno izgovor takih besed navajati posebej! Kolikor ima namreč leksikon to navedeno (čeprav napačno), bi moral zapisati tudi izgovor imena Costa, da ga ne bi Jiepoučeni izgovarjal costa, t. j. /sosta! Štefan Josef imenuje Priročni leksikon našeg'a znanstvenika, po katerem ima ime znanstveni inštitut SAZU v Ljubljani. A ta inštitut se imenuje Jožef Štefan, pa bi naj pisec besedila pod tem geslom za to vedel!! Abesinsko glavno mesto je enkrat napisano Addis Abeba (DD), na str. 839 pa ie Adis A. (d) ... Poleg pisave Sv. Lovrenc (reka v Sev. Ameriki) imamo Sao Francisco (reka v Južni Ameriki) na str. 855. (Sv.: Sao.) Vem le za Zupaniča Nika, ne za Županiča, razen če se po najnovejši lastni ¦odločitvi sedaj ne piše z Ž. Saj je tudi Oton Župančič bil nekoč Zupančič... Le tiskovna napaka je pač per acclarnationen (nam. -m). Pri geslu Ksenofon piše nedosledno Simpozion, pa Anabasis. Če ima v statističnih navedbah n. pr. na str. 838 med azijskimi ozemlji naveden Qatar, tedaj bi si želel najti to besedo tudi kot geslo v slovarju, kajti nisem dober geograf, da bi vedel na pamet za to področje med Iranom in Beludžistanom, ki se v ostalem lahko piše tudi Gvadar. Lovčen je n a d Boko Kotorsko, ne pa (lirv.) iznad Boke K.! Iznad je sicer tudi slovcnsTii predlog, vendar ga ne moremo rabiti za označbo mirujočega stanja, temveč le pri opisu premikajočih odnosov (Sonce vstaja iznad gore). Kaj ima pri geslu Keller opraviti (v leksikonu.'.') opis — »znani švic. pripovednik«?? Komu znani? Tistemu, ki išče o njem informacij v leksikonu, pač ne tako zelo! Enako' je Leksikonu Portorož znano (!) letovišče (njemu pač, marsikomu morda ne ...). Ravno tako bi tukaj omenil Abdulhaka, ki je >zelo zaslužen (!) za razvoj turške moderne«. Česa moderne? V leksikon ne spada tako izražanje. Leksikon informira, zato ne sme ničesar, tudi najmanjšega znanja ne, subponirati! Sicer ima izraz moderna svoje posebno geslo in navaja tudi SP moderna kot samostalnik (ž), vendar naj bi leksikon po mojem le pristavil n. pr. literatura, umetnost ali si. Poleg (živega) Mlakarja Pina bi pač smel biti v leksikonu tudi (že mrtvi) Mlakar Janko, alpinist in pisatelj!? Kako je torej treba izgovoriti ime Casanova Giacomo? Mar Kazanova ^('acomo? Leksikon namreč navaja izgovor priimka, ne pa tudi imena. Ali oboje, ali nič! Če že dajemo čitalcu navodilo, ga poučimo popolnoma, da bo res izgovoril tudi »džakomo«, ne pa morda g-i-a-ts-omo! En primer za mnogo 523 njih! (Pri tem bi bilo omeniti, da izgovarjajo Italijani tudi Kasanova. torej nezveneč s.) Pismenost in pisanje po mojem ni isto-. Pisanje je »izražanje misli s pismenimi znaki«, a pismenost je sposobnost takeg^a izražanja! Je Unanumo namesto Unamuno napaka stavca? Da ima Leksikon pri g-eslu šlager definicijo »popevka«, n)i ugaja mno^o bolj kakor definicija v SP — »drajna«. Fr. Kidrič je prestavil to besedo: tolkač. Seveda bo v slovenskem leksikonu Trebnje, lahko bi pa našli v njem tudi še Trebinje! Včasih bi za tak leksikon v eni sami knjigi zadoščale tudi krajše definicije, posebno v primerih, ko ne morejo biti daljše nič kaj zanesljiA'e. Tako sem našel zelo različne podatke za geslo Subfebrilen: Naš leksikon navaja, da je to telesna temperatura od 37,2 do 37,8. Cernič v Zdravstvenem priročniku ima 36.5—57.5: Volkmann, Medizinische Terminologie: 38—38,5; Brockhaus Lex.: 38.1—38.5; Knaur izraza sploh nima; Gutenbergs Konv. Lex. ima pa enako kakor Med. Term. 38—38,5. Pomešani so srbskohrvatski izrazi s slovenskimi med drugim pri činih vojaških: navaja izraz poročnik, pa spet »prve klase«, pa »poročnik bojnega broda«, ko bi naj rekel rajši kar »poručnik bojnega (ali celo kar »bojnog«) broda« ali pa torej »poročnik vojne ladje«. Novi zakon o JLA ima v slovenskem besedilu lepo: »prvega razreda«! Kilzmič Štefan je napisal Nouvi testament in ne Nuovi t.! Pri geslu nafta bi pač lahko bila navedena in morala biti navedena (udi proizvodnja v Perziji, čeprav je bila v letu 1953 v tej deželi trenutna stagnacija zaradi znanih (sedaj pač »znanih«, ko ne pišem za leksikon!) sporov med državo in petrolejskimi družbami! Pri tolikih kosih in pri mnogih bolj ali manj važnih upodabljajočih pa tudi dramskih umetnikih bi lahko bil v leksikonu tudi Kos Franc, akad. slikar v Mariboru ... Pri navedbah okrajšav bi pripomnil, da fizika sedaj mnogo uporablja izraz jkonjska moč«, ne toliko »konjska sila« (K. S.). Enako bi mogli želeti, da upošteva leksikon vsakovrstne iskalce informacij in bi zato naj bilo pri okrajšavi »ca.« povedano ne samo, da je to »cirka«, temveč, kaj je to »cirka« (-k- pisano že v Leksikonu). Pod geslom luna pride v tekstu izraz »ekliptika« — posebnega gesla oziroma opisa tega pojma pa leksikon nima (pa se mi zdi ta opis bolj važen kakor n. pr. »subfebrilen«). Sestavljalci teksta različnih področij znanosti pač niso dobili enotnih navodil! Pri zemljepisnih podatkih na str. 837 imamo kratico STO, ki bi pač naj bila tudi posebej še v leksikonu kot geslo obrazložena (pa četudi danes STO-ja ni več). Na str. 838 imamo Vietnam, ni pa Vietminha! Vsekakor bi morali že upoštevati Sev. in Južni Vietnam! Poleg tega navaja leksikon na str. 838 kot glavno mesto V. S a igo n, a tekst pod geslom V. pravi, da je glavno mesto H a no i. Trditve v Leksikonu si torej ne korespondirajo! Na zemljepisnih kartah se čudim oblikam Novi Zealand, ko pravimo Slovenci pač Nova Zelandija; Koral jno (morje) namesto Koralno; Rju-Kju, ko rečemo in pišemo Slovenci pač Riu-Kiu; Maršalovi (otoki) namesto Maršalski; Falklandovi namesto Falklandski. 524 Plečnik Janez je napisal R e p e t i t o r i j anatomije, ne pa r e p c r t o r i j. Sajevic Evgen je rojen pač prej kakor šele leta 1913, medtem ko je Omersa Nikolaj pač mlajši kakor 54 let, kolikor mu jih »nadene« Leksikon, ki pravi, da je rojen 1901! Hrvatski pisatelj Novak ni Vjenčeslao, temveč mu je bilo ime Vjenceslav. kvečjemu (če bi Wolfgang bil Vukoliod [ali Volkohod?!]) Fenčeslav, torej ekav-ska oblika za sloveniziraao ime. Ne vem, zakaj je treba pisati tomahavik, ko je kar dobro in lepo ter po yP prav in predpisano tomahaok. Zakaj in čemu je dober zapis v oklepaju pri geslu mokasin še moccasin, ko pa ni pri nekaterih tujih imenih tako krvavo potrebnih transkripcij?? Pri geslu Piran najdem izraz Sečoljski (zaliv). Kraj je Sečovlje; kakor Trbovlje — trboveljski bi knjižno lahko torej enako tvorili pridevnik sečovelj-ski. Sicer pa najdemo ponekod (na kartah) tudi Sičjole in sičjolski. Turistični 7-emljevid Slovenije ima Sečoveljske (solarne). Poznam besedo in pomen besede leeitin, ki bi utegnila nastopati v našem leksikonu pod geslom ledin. Imamo pa v lijem tudi geslo leiicin, pa bi prosil kakega kemika, kako je s to stvarjo... Pri geslu letni časi je rečeno, da so ti »nastali zato itd.«. Bilo bi pač pravilno reči le, da »so« zato..., saj ne moremo opisovati njih nastanka!! Pri tajfunu je možno poleg označbe, da je »(kit.)«, reči tudi, da je sorodna beseda tudi grško typhon, kar nekateri leksikoni navajajo. Transmultacija namesto transmutacija je sipet najbrž Je tiskovna pomota. Morala je res tudi pojem za »nravstveni nauk, ki izhaja iz neke bajke ali povesti« (iz basni ne???). Toda Slovenci tega izraza tako ne rabimo, morda ga bolj Hrvatje, celo pa Nemci (... und die Moral aus der Geschicht'? ...). Louvre je nekdanja kraljeva palača v Parizu, a kraljevska je lahko videti katerakoli reč, ki ima določene lastnosti, ne da bi jo bil moral uporabljati ali imeti v lasti prav kralj. Enak nepravilni pridevnik imamo pod geslom Stuttgart. Lok je Leksikonu »važen gradbeni element itd.«, a prva definicija mu mora biti vendar »del kroga«! Povrhu pravimo Slovenci temu »važnemu gradbenemu elementu« obok, le Hrvatje 1 u k. Slovenski ali hrvatski premalo zna prevajalec, če je napisal pri geslu Llojjd: »L'stanovljena je (družba) 1. 1771.« Srbskohrvatski jezik ima le sedanjik pom. glagola poleg trpnega deležnika, pa mu je to že pretekli čas trpnika, n. pr. N. N. je rodjen (si. se je rodil, je bil rojen); društvo je osnovano (si. je bilo ustanovljeno). Slovenščina pa zahteva tukaj brezpogojno pretekli čas pomožnega glagola. Pravilno je v danem primeru tOTCJ le: »Ustanovljena je bila 1. 1771.« Ni kar tako lahko prevajati iz srbohrvaščine v slovenščino, ker se zaradi tesne sorodnosti jezikov ob delu zelo lahko izgubi občutek za pravilno dikcijo v domačem jeziku! Ne ugaja mi izraz nargila, slišal in čital sem namreč vedno le »nargilc«, kar bi ne sklanjal. V Slovenski Bistrici so res različne tovarne, toda industrije obutve tam ni! Ne vemo, kaj je bil Hladnik Ignaciji Da je bil glasbenik, skladatelj, izvemo le iz teksta. Kakor da je besedilo h geslu kar s škarjami izrezano iz kake