KUNST VILIM, učitelj: Idealen radijski aparat za šole. Kadar govorimo o popolnosti radijskih aparatov, imamo v mislih, odštevši vse preveč poudarjene novotarije na polju konstrukcije radijskih aparatov, predvsem vse one sestavine in lastnosti, ki jih danes ama= ter ali bolje poslušalec zahteva od naprave, ki si jo misli nabaviti. Tu pa ne mislimo amaterja, ki ga ena dobra lastnost aparata n. pr. selektivnost, tako oslepi, da pozabi na vse drugo, na čistost in jasnost repro^ dukcije, niti na one, ki jim je elegantna izvedba nad vse, niti onih, ki hočejo svoj aparat naravnavati z enim samim gumbom, temveč amaterja, ljubitelja glasbe, inteligenta in toliko poznavalca tehnične plati apa= rata, da se zaveda, da je kaos žic in sestav* nih delov, kopica kompromisov, ki jih je treba uravnovesiti in še potem podrediti mogočnemu Perunu ter raznim škratom in besom, ki sede v »visokofrekvenčnih« apa* Tatih naših sosedov, in besom, ki škripljejo in zavijajo, da človeka ob aparatu mine po= trpljenje. Da kupec danes od trgovca preveč za= hteva, je znano. Rad bi, da je aparat dosti močan, da je elegantno zgrajen, da je roko= vanje enostavno, da seže tudi »preko luže«, da loči vsako stanico, da so upravni stroSki majhni in — da je zastonj — pa še to na dvajset obrokov. Temu je mnogo kriva pretirana hvala v reklami — saj v prospektu kar mrgcli krilatic: najpopolnejši, dovršen, na vrhuncu itd. in to o vsakem aparatu, kot da so ga poslali z nebes. Kdor se zanima za aparat, si seve vzame v roko cenik, si napolni glavo s temi epiteti in milostno dovoli trgovcu, da mu predvaja aparat. No — in potem — Bog se usmili trgovca enkrat, kupca pa petkrat — saj izbira kot koza v rožah in končno navadno seže po izbirku V tak mučen položaj izbire bodo skoro prišle naše šole, oziroma njih upravitelji. Čim bo na razpolago potreben denar, bodo naše šole obsuli trgovci s ponudbami —¦ pestrimi in lepimi, nenadkriljivimi. Ustav* ljali se bodo avtomobili — in sedaj? Kod? Kam? Pri izbiri šolskega aparata, ki mora biti absolutno prosta, je treba pomisliti na to, da je med aparatom zasebnika in med šol* skim aparatom ogromna razlika, ki se očituje predvsem v tem, da šoli aparat ne služi le v zabavo in pouk potom aparata — temveč tudi — in v tem jaz vidim večjo, važ* nejšo nalogo —¦ v pouk o bistvu in sestavi radia samega. In ker nimajo šole tolikih ka* pitalov, da bi zmogle dva aparata — enega, najmodernejšega za sprejem in drugega morda enostavnejšega za razčlembo in pouk, bo treba najti med enostavnim in med najboljšim neko srednjo pot. Naštejmo in premislimo malo lastnosti aparata, ki jih danes želi kupec zasebnik, ob koncu pa še one zahteve, ki jih stavi na apa* rat šola. 1. Prva — rekel bi laična zahteva je: čista in jaka reprodukcija. I privatnik — i šola mora zahtevati to od aparata. Jakost je lahko doseči. tudi čistost ni več problem, v kolikor nc nagajajo slabi, oziroma stari sestavni deli (žarnicc, transformatorji itd.). Šole, ki imajo na razpolago tok, naj nabavijo aparate, ki sc kurijo z izmeničnim tokom. Jakost lahko v teh primerih stopnjujemo poljubno. Čistejši pa so aparati, ki jih bodo imele večine šol. to so baterijski, pri katerih ni strojnega brnjenja, kakor je skoro pri vseh ostalih, posebno še, če je napeljana elektrika slaba in pomanjkljiva. Štiricevne aparaturc zadostujejo skoro v vseh primerih Zvočnik je seve poglavje za sebe in je težko reči, kateri so najboljši. Za govor je izvrsten dobro izbalansiran štiripolnik. 2. Druga zahteva je selektivnost. — Tu pa zapik! Povprečni aparati, ki jih danes srečavamo na trgu, niso selektivni — saj je selektivnost pri tolikem kaosu v zraku tudi težka stvar. Tu se čujcjo glasovi, da šola ne rabi selektivnega aparata čcš — saj posluša samo podnevi, in podnevi postaje ne uha= jajo druga v drugo. Nekateri trgovci oziro ma zastopniki si žele šolskega radia predvsem zaradi tega, da bi prodali svoje zaloge aparatov starejše konstrukcije, ki današnjim nalogam niso >kos. Zato oni, ki imajo v rokah tudi trgovino — od šolskega radia roke proč tako dolgo da vas kompetentni fak* torji sami poiščejo. Res je, da podnevi se* lektivnost ni važna, a pomisliti moramo, da je v šoli tudi učiteljski zbor, ki lahko tudi zvečer sedi pri aparatu, ki črpa iz njega znanje za svojo nadaljnjo izobrazbo in se razvedri v samotnem kotu daleč od inteligentov — daleč od kulturnih centrov. — In dohodki učiteljstva niso taki, da bi sam lahko nabavil drago aparaturo — čeravno so si mnogi odtrgali in so jo nabavili. Ce ima »pravico« upravljati aparat, ima pravico tudi poslušati. Selektivnost je torej važna. Aparat mora ločiti postaji, ki sta v frekvenčni diferenci 9 KH. To pa so zmožni le večina petcevni aparati, ki imajo v prvi stopnji preplet frekvenc Gre pa selektivnost tudi na škodo jakosti — tudi tu je treba neke srednje poti. 3. Tretja zahteva, da naj bo upravljanje aparata enostavno, pride v poštev le za sta« rejše dame, za resnega poslušalca nima vplivne važnosti. 4 Četrta zahteva — zahteva po lepi zunanji obliki pri šoli odpade. Šoli je aparat stroj in ne kos pohištva — tudi estetska plat vzgoje s tem ni prizadeta. 5. Petič hočemo, da so upravni stroški za aparat majhni. Tam, kjer je na razpolago tok, so upravni stroški tako malenkostni, da skoro ne pridejo v poštev. Drugače je pri onih aparatih, ki so kurjeni z bateHjami. Pri teh moramo računati vsakomesečno polnjenje (tudi če počiva) akumulatorja po 10 Din in vsako trimesečno izmeno anodne baterije za ceno ca. 150 Din Vse leto bi porabili 3 baterije. Stroški bi znašali torej 570 Din. To je 10 knjig po 57 Din Nič več in nič manj. Šestič mora biti aparat poceni. Kriza povsod: Malo denarja malo muzike. Sedmič in devetindvajsetič mora aparat, ki ga bo nabavila šola, ustrezati metodično didaktičnim zahtevam, mora biti model — poskusna lutka — igrača — aparat, na kate* rem se bodo učenci naučili, kaj je radio, ka* ko aparatura deluje, kako se popravijo eno« stavne pogreške itd. itd. Predpostavimo, da je učitelj (že zopet učitelj) veščak, vsaj veščak pri aparatu, ki ga ima pred seboj — in poglejmo. kakšen bi moral biti aparat, ki bi ustrezal zahtevam in ali je konstrukcija takega »dvojčka« mogoča. Predvsem cilj in vzrok zakaj ta cilj. Cilj: Učenec se mora na višji stopnji ljudske šole toliko seznaniti z aparatom, da bo poznal njega sestavo in funkcijo. Vzrok: Enostavno zaradi tega, da v njem vzbudimo veselje in zanimanje. Saj smo opazili, da so v razvoju radia najprej segli po njem oni izobraženci, ki so poznali clektriko pobližje. Šele za njimi so prišli ured? niki in poročevalci. dalje uradniki in nazad^ nje oni. ki imajo denar — in še ti zaradi mode. Čim smo učencu vcepili zanimanje, bo začel sam sestavljati, če smo ga v to metodično uvedli — in bo gotovo, čim se osa= mosvoji raje sedel k aparatu, kot da bi šel v krčmo. Na — takrat pridete tudi trgovci na svoj račun. Zastavljeni cilj pa dosežemo le s premišljenim delom. V prvi vrsti moramo otro^ ke, predvsem dečke, seznaniti s splošno elektriko V funkcijo aparata samega pa jih uve* demo popolnoma tako. kot je to prinesel čas. Torej v prvi vrsti detektor, kjer je seve to mogoče. Kjer z detcktorjem ni mogoče, takoj Edisonov poskus, žarnico — radiožarnico — avdion. Na ta avdion priključimo pozneje eno oziroma dve nizkofrekvenčni stopnji prcd njega pa visokofrekvenčno oja> čevalo. Vse te enote morajo biti samostojne — samostojne tudi v aparatu, da zamorem iz* takniti avdion, ga dati učencu v roko, da ga otiplje, da ga sam zopet vpreže. Šolski aparat bi moral biti torej grajen v stopnjah, v ločenih enotah, ki bi se zopet dale družiti z enostavnim stikom. Ena taka izvedba apa= rata bi bila morda ta-le: Avdion. Na podlagi s frontalno ploščo je montiran avdion s pripadajočo tuljavo, kondenzatorjem (vrtilnim), s potrebno mrež= no skupino in reakcijskim kondenzatorjcm. Tuljava je valjasta, pokončna in navita v treh barvah, od katerih (rdeča) nam pred= stavlja nihajni krog oziroma del njega (rdeče zveze proti kondenzatorju) temnordeča v tej tuljavi je reakcijska, nekoliko odmak= njena, zelena pa antenska tuljava Vsi spoji piorajo biti vidni in pregledni. Da v sestavi tuljava ne moti, jo poveznem s kovina« stim valjem. Kurilni upor naj bo paličast, ker je najbolj nazoren. Spoji so: Negativni skupni pol b o d i (je) bel — na kovinski podlagi. Plus pol je bel s črnimi povprečnimi kolobarji in vodi od žarnice proti levi strani podložne deske v zatikač in proti desni v puščico (zaradi stika v sestavi) Na desni strani se poleg puščice nahaja še anodna pu* ščica, ki jo pri uporabi samega avdiona upo rabljamo za slušalo, v sestavi pa vodi skozi dušilno tuljavo k prvemu transformatorju. Na levi strani podložja sta puščici za anteno in zemljo, ozkoma za anodo visake frekvence v sestavi in za njen odvod. Visoka frekvenca je grajena slično — pregledno in jo je mogoče z enim samim pritiskom po železnih ali kovinastih tračni* cah zapeljati do avdiona in mu dati z njimi pravilen stik. Nizko frekvenčno ojačevalo priključim na sličen način na desni strani, in sicer eno transformatorično in eno uporno. Enote laJiko rabim ali vsako posebe ali v sestavi. Grajene so vse pregledno. Aparat stoji na mizici, v kateri so zatiči oziroma puščice, ki so v stalni zvezi z akumulatorjem in ostalimi baterijami, ki so shranjene v miznici sami in s tem skrite pred prahom. Aparat sam poveznjen s stekleno omarico — frontalna deska seve prosta in ga pokrijem z močnim blagom, da se ne praši. Takega aparata danes na trgu ni. vsaj jaz ga ne poznam — bil bi pa za našc šole najpripravnejši in najcenejši in bi z njim v najkrajšem času dosegli dva cilja — onega, ki so ga postavili početniki našega šolskega radia in drugega važnejšega, ki ga je hotela postaviti ta razpravica.