Kekljavci. Vse posebna in nedopovedljivo smešna je izrcka čerke k. kakoršna sc sliši od nektcrih koroških Slovencov, pa tudi na Krajnskem — v ravno tisti srenji, ki je imela ,,raganista, da še nikvolj lac'ga". Ta zares čudna izreka se imenuje kekljanjc. Kekljavcc ne izreka čerkc k. kakor drugi Ijudje, temuč nekako utergano piav \/. globoeinc ali dna geila — blizo lako, kakor se sliši iiek podubin glas pii kolcanji, pa tudi v zanikavni bcscdi ,.nakL ali nak-a Kdoi1 kckljavca pcrvikral sliši, posebno pa če se vcč kckljavcov hkrat pogovaija ali se cclo prepii-a, ta bi se ne zderžal smeha, ko bi mu šlo tudi za glavo. — Toda vse pi-ipovedovanjc o tem le nc da pravcga zapopadka od kekljanja, (cmuč slišati se mora. Tako tudi le kdor jc žc sam slišal kckljavca, zamoie zapopasti vso smešnost sledečc povesti in resnične dogodbe.