6 N, IL-jL Delavska enotnost 11. 12. 1976 - ST. 49 - L. XXXV. - CENA 3 DIN QLAVNI UREDNIK: V0JKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN ?Eja PREDSEDSTVA RS zss Celovitejši pristop! K ^minulem tednu je predsedstvo republiškega sveta ZSS na razširjeni J1 Uravnavalo nekaj pomembnih razvojnih dokumentov: osnutek Pr °JUc‘je 0 izvajanju družbenega plana razvoja v prihodnjem letu ter e-l°ge samoupravnih sporazumov o temelj ih srednjeročnih planov 'n°upravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti Slovenije. stv^ tem’ *co so ^an’ predsed-tot* ocen'*’ osnutek resolucije l najbolj operativni osnutek aterekoii resolucije o razvoju - L ? e^’ 50 vendarle izoblikovali 'V C'fevd,0g°v dopolnitev. Zlasti li l povedano povsem na jfo resolucijo dopolniti s j. premimi ukrepi, s pomočjo Cj,.er'h naj bi dosegli zastavljene Har? r P^hodnjem letu, ki bo za troj 'ni' družbeni razvoj v tem ^.hnjeročnem obdobju bržčas °cilno. Resolucija je preveč i esoiucijska« prav v tistih delih, govori o temeljih razvoja , list^5113 -*e tuc*‘ Pr' obravnavi ne enia razporejanja ustvarjena družbenega dohodka. . J^azalo bi, so sodili člani pred-pstva, določneje opredeliti in vpsebojno soodvisno povezati Sp? .aspekte porabe, se pravi ■' 0Sno> skupno in osebno: saj zlasti splošna poraba na ravneh preveč ohlapno tji 7*ne meje. Kadrovska polica m i ■■ ■- dela, je predsedstvo pozdravilo podaljšanje roka za sprejem sporazumov na konec maja prihodnjega leta. Menilo pa je, da bi vendarle kazalo sporazum o združevanju sredstev za pokrivanje dela sttoškov infrastrukture ŽTP Ljubljana sprejeti že v začetku prihodnjega leta, ker bi z odlašanjem povzročali tej dejavnosti velike gospodarske težave. I. S. Po hudi nesreči v Preserju, ki je terjala 17 življenj in povzročila veliko materialno škodo, so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Železniško transportnega podjetja in Železniškega gospodarstva Ljubljana sklenili, da se odločno upro demagoški miselnosti, češ da sta delovna discipbna in odgovornost do dela nekaj, kar omejuje samoupravne pravice delavcev. Več o tem na 4. strani današnje Delavske enotnosti. SINDIKATI 0 TEMELJIH RAZVOJNIH PLANOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 'nia vseh potreb in želja ^rtane hr, - politika zaposlovanja kot P0nir ■ r J ^mbna elementa rasti druž- Sprejemanje temeljev razvojnih planov odloženo do maja prihodnjega leta, da bi lahko v tem času omogočili sporazum med gospodarstvom in negospodarstvom o svobodni menjavi dela ? j16®3 Produkta nista usklajeni De inskimi potrebami združe-|j|®a dsla. Pri tem je tudi neko-(j, zapostavljen razvoj nerazvi-»sp P°riročij Slovenije. Dokaj i)avatnežljivo<< resolucija obrav-tako nevralgične točke j^ga gospodarstva, vire iz gub d. ,tU(Ji celovite ukrepe na po-^ energetike in prometa ter 0,z- Nasploh so dohodkovni 0l °si dokaj neoprijemljivo tj. avnavani v dokumentu. 2orati je predsedstvo določilo 1^ december kot rok za zak- rično razpravo v sindikatih. so samou- obr nadaUevanju razprave praavr,avali predloge sam Sreyn‘h sporazumov o temeljih d^jeročnih planov SIS za ne dejavnosti. Na kratko: sti p 0, številnih pomanjkljivo-viln ' ^ ie predsedstvo ugoto-gu v.leh planih, pri čemer velja Otu ni *°čitek« dejstvu, da še ne °gočajo svobodne menjave Čeprav smo že tako rekoč v drugem letu tega srednjeročnega razvojnega obdobja in bi torej že morali imeti izdelane in medsebojno usklajene vse temeljne usmeritve našega družbenega razvoja, so odgovorni dejavniki vendarle podaljšali rok za sprejemanje samoupravnih ‘sporazumov o temeljih srednjeročnih planov SIS družbenih dejavnosti do konca maja prihodnjega leta. Vzrok za to je več kot utemeljen: Razvojni plani družbenih dejavnosti, kot so predlagani, namreč ne zagotavljajo ene temeljnih samoupravnih pravic delavcev v združenem delu — da se samoupravno dogovarjajo o tako imenovani svobodni menjavi dela. Poleg tega pa je v predlogih planov še nekaj drugih neskladij, ki kažejo na to, da plani v resnici niso nastajali ob dogovarjanju in sporazumevanju družbenih .f^ ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NOČNI SKOK PONOČI NA TIRIH ZJUTRAJ NA CILJU dejavnosti z gospodarstvom; jasno je videti, da so nastajali ne iz potreb združenega dela v gospodarstvu, pač pa iz potreb družbenih dejavnosti, na drugi strani pa so stopnje .rasti »omejevale« planske usmeritve (v delitvi oziroma razporejaju družbenega produkta). Tako so predloge razvojnih planov SIS za družbene dejavnosti ocenjevali na razširjeni seji člani predsedstva republiškega sveta ZSS. Pri tem so opozorili, da bo treba čas, ki je zdaj na voljo, izkoristiti za organiziranje javne razprave o teh planih od baze združenega dela naprej. Hkrati so v razpravi o pomanjkljivostih predlaganih razvojnih usmeritev v družbenih dejavnostih opozorili tudi na nekatere »stranpoti« razvojnih planov. Družbeni plan SRS opredeljuje globalno usmeritev razvoja družbenih dejavnosti in določa tudi materialni okvir razvoja vseh družbenih dejavnosti. Po njem naj bi družbeni standard hitreje rasel od osebnega. Toda predlogi planov posameznih SIS za družbene dejavnosti nimajo podrobneje opredeljenih nalog, ki bi lahko vplivale na dviganje družbene produktivnosti dela, na povečanje dohodka v teh TOZD itd. Poleg tega plani glede na predvideno rast priliva sredstev v SIS niso usklajeni z realno rastjo družbenega produkta. V tem petletnem obdobju naj bi namreč rast dohodkov SIS znašala letno 8,6 odstotka; stopnja porabe tistega dela dohodkov, ki gre za družbene dejavnosti, naj bi torej bila višja kot stopnja rasti družbenega produkta. Ob tem je najbolj »sporno« vprašanje startnih osnov posameznih družbenih dejavnosti; ni namreč mogoče zanikati, da nekatere dejavnosti, denimo osnovno šolstvo, v planih nima zagotovljene ustrezne materialne osnove za razvoj. Devet desetin sredstev, namenjenih tej izobraževalni dejavnosti, gre namreč za osebne dohodke zaposlenih. Razmere pa niso dosti boljše tudi v prenekaterih drugih dejavnostih. Hkrati seveda tudi ni možno mimo dejstva, da se vse doslej ob dogovarjanjih o sredstvih za družbene dejavnosti pogovarjamo le o razmerjih in odstotkih, torej o plačilni metodi, namesto da bi programe teh dejavnosti konkretizirali in jih tudi ovrednotili. Kje so »seznami« prednostnih nalog, ki jih je predlagalo gospodarstvo? Zavoljo tega se tudi posamezne SIS znajdejo v položaju, ko jim primanjkuje sredstev za osnovno dejavnost, medtem ko drugim ostajajo sredstva; gospodarstvo je v takem primeru brez moči, brez vpliva na prelivanje sredstev med SIS. Hkrati pa je še vedno očitna težnja, da bi čimveč sredstev SIS združili na republiški ravni; da to krni dejavnost v občinah je doslej malokoga skrbelo. Ne nazadnje pa bi veljalo iz razprave na predsedstvu RS ZSS omeniti tudi pripombe na rovaš solidarnosti. Po družbenem planu naj bi namreč že do minulega septembra izdelali minimalne standarde, ki bi bili izhodišče za oblikovanje sistema solidarnosti. Vendar pa teh izhodišč še vedno ni in zavoljo tega svobodna menjava dela in planiranje v družbenih dejavnostih ne moreta zaživeti v polni meri. Skratka — iz razprave na predsedstvu smo lahko razbrali, da nas čaka še trdo delo, da bodo temelji planov razvoja družbenih dejavnosti v naši republiki postali tisto, kar naj bi po duhu ustave in po določilih zakona o združenem delu tudi bili —veren odraz potreb in zahtev delavcev v združenem delu v gospodarstvu, usklajenih z željami in potrebami delavcev v negospodarstvu. B. RUGELJ ramo ob rami v novo obdobje Na vseh ravneh organiziranosti združenega dela in družbenopolitičnih organizacij poteka te dni javna razprava o osnutku resolucije o izvajanju srednjeročnega razvojnega družbenega plana v SR Sloveniji. Nemara razprave doslej ob takih priložnostih niso bile tako žive in tako poglobljene; morda je letos tako tudi zavoljo tega, ker je prihodnje gospodarsko leto v marsičem odločilno za uresničevanje zastavljenega srednjeročnega družbenega plana razvoja. Prav gotovo bo pomembno tudi v kakšni meri bomo uresničevali zastavljene naloge pri poglabljanju samoupravljanja, določil zakona o združenem delu, od česar bo kajpak v marsičem odvisen hitrejši ali počasnejši družbenoekonomski razvoj. Zavoljo tega še nobena resolucija o razvoju v naslednjem letu ni bila tako mobilizacijska, tako operativna, kot je osnutek resolucije za leto 1977, pri čemer so iz nje kljub določeni stopnji nedodelanosti in pomanjkljivostim pri izbiri ukrepov za uresničevanje nalog vendarle da razbrati osnovna težnja: delavci v združenem delu bodo morali vso svojo pozornost in napore v prihodnjem letu usmeriti v krepitev materialne osnove družbenega razvoja. Večja produktivnost dela se kot največji imperativ prihodnjega leta vleče kot rdeča nit skozi celotno besedilo osnutka resolucije. Letošnji rezultati niso kdo ve kako dobri: produktivnost dela se skorajda ni povečala, pri tem pa so naraščale mnoge potrebe, ki smo jih tudi bolj ali manj zadovoljevali nad možnostmi, ki jih je nudil v gospodarstvu ustvarjeni dohodek. Zavoljo tega se je tudi krepko zmanjšala reproduktivna sposobnost gospodarstva, kar naj bi se v prihodnjem letu poznalo tudi na vrednosti družbenega proizvoda. Kako torej povečati materialno osnovo za hitrejši družbeni razvoj? Nekateri ob tem predlagajo, naj bi za tako imenovane družbene dejavnosti v bodoče namenjali manj sredstev, ki naj bi ostala gospodarstvu za večjo reproduktivno sposobnost. Vsekakor je v takšnih stališčih več kot zrno resnice: gospodarstvo je preobremenjeno s prispevki, pri čemer so ga pritisnile tudi razmere na domačem in svetovnem trgu, neusklajena politika cen, neurejeni dohodkovni odnosi v samem gospodarstvu itd. Vprašanje pa je tudi, ali bi bili ob glasovih, da je treba zmanjšati izdatke za družbeni standard, pripravljeni pristati na zmanjšanje kakovosti storitev v zdravstvu, v šolstvu itd. Bržčas! Torej bi moralo gospodarstvo povečati dohodek, da bi lahko dobili dovolj dolgo »odejo« za pokritje vseh potreb. Toda pri tem bo moralo sodelovati tudi negospodarstvo. Ne z zmanjševanjem svojih programov dela ali razvoja, pač pa s takšno organiziranostjo, ki bi gospodarstvu pomagala v kar največji meri v boju za večji dohodek. V boju za večjo produktivnost dela, za večanje dohodka, ki ga uporabljamo vsi, bosta morata gospodarstvo in negospodarstvo bolj kot kdajkoli doslej vztrajati z ramo ob rami. Pri tem pa se mora negospodarstvo vendarle ovesil, da se ne more več vesti kot poseben del družbe, ki z gospodarstvom, njegovimi uspehi in neuspehi nima nič skupnega, pri tem pa vztrajno zahtevati svoj kos pogače. Le tako bo moč rezultate, tako gospodarske kot družbene, ki jih je začrtala resolucija, tudi v resnici doseči. p. RUGELJ KAJ SMO STORILI... CELJSKI ZGLED Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na zadnji seji odločno presekalo gordijski vozel ugibanj o tem, kaj se bo »zgodilo« s kršitelji samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Stališče je jasno: dosledno moramo spoštovati sprejete sporazume, vse kršitelje je treba takoj predati sodiščem združenega dela. Mimo vsega drugega se bo torej po končanem postopku pred sodišči združenega dela in po pravnomočnosti odločb »zgodilo« tudi to, da bodo vsi, ki so delili več, kot bi smeli, morali vrniti riezasluženo razdeljena sredstva za osebne dohodke. Najbrž bo še veliko razprav, kako to storiti, da bi se izognili sicer neutemeljenemu razburjenju in nejevolji, vendar pa tudi v bistvu hudim pretresom v kolektivih, ki bodo morali vačati »plače«. Pobudo in zgled za trezno ravnanje do tako občutljivih vprašanj so —še pred sejo predsedstva —dali celjski sindikati. Takole poudarjajo: poenostavljen ukrep, katerega edina posledica bi bilo zniževanje osebnih dohodkov, ni sprejemljiv. Zato bodo v temeljnih organizacijah združenega dela morali storiti dvoje. Najprej to, da bodo izplačevanje osebnih dohodkov zadržali na sedanji ravni tako dolgo in do tistega obsega, da bo dosežena uskladitev z določili samoupravnega sporazuma oziroma z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju. In drugič: povsod, zlasti pa pri kršiteljih, se bodo zavzeli za uresničenje takšnih ukrepov, ki bodo spodbujali večjo storilnost, prispevali k ustvarjanju višjega dohodka in s tem omogočali tudi ustrezno rast osebnih dohodkov. V vsakem primeru »neprijeten položaj« naj bi torej reševali tako, da bi delitev osebnih dohodkov postavili v najtesnejšo odvisnost od ustvarjenega dohodka in dosežene produktivnosti. O tem že dolgo govorimo. Najbrž pa nas je moralo predvsem vse večje število kršiteljev spodbuditi k streznitvi in k upoštevanju spoznanja, da več kot ustvarimo, res ne moremo razdeliti, če naj živimo od sadov svojega dela. To pa ni edina razsežnost celjskega zgleda. Govorimo in sklepamo, denimo, o temeljitih analizah gospodarjenja, zaostritvi odgovornosti samoupravnih in poslovodnih organov za dobro gospodarjenje in uresničevanje skupaj sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov pa stabilizacijskih programov, akcijskih načrtov za izboljšanje gospodarjenja in podobno. Resnici na ljubo povedano, bolj govorimo kot smo pripravljeni tudi kaj storiti vse dotlej, dokler nas ne udari po žepu ali kako drugače, da se moramo boriti za tisto, kar že imamo. Izkušnje učijo, da se močno razmahne interes za dobro poslovanje vselej, kadar hudo zaškriplje, kadar se morda celo zmanjšajo osebni dohodki. Na las podobna so dogajanja v kolektivih, ki so se zavestno odločili za »zamrznitev« osebnih dohodkov, dokler ne izplavajo iz izgub ali iz kakšnih drugih težav. Tokrat naj ne bi bilo drugače. Za celjski zgled seveda ne moremo reči, da pomeni edino možno ali celo najboljšo rešitev. Prav gotovo pa spodbuja tudi k razmišljanjem, kako v naši zavesti utrjevati pomen in veljavo sprejetih dogovorov in kako življenjsko ravnati s tistimi, ki kdaj pa kdaj omahnejo, ne držijo dane besede. Vseh grehov namreč ne moremo metati v isti koš, zato morajo slediti odločni ukrepi proti vsem, ki nočejo ravnati tako, kot so se prostovoljno obvezali. Najbrž ni treba ugibati, da s takimi ne bodo imeli dosti opravka le sodišča združenega dela. MILAN GOVEKAR PREDSEDSTVO RS ZSS O OSNUTKU RESOLUCIJEt) DRUŽBENEM RAZVOJU V PRIHODNJEM LETU NEDOREČENA POTA RAZVOJA Osnutek resolucije sicer določa naloge iz srednjeročnega razvojnega plana, ki jih bo treba uresničiti v prihodnjem letu, pri tem pa je premalo temeljit pri določenju poti, po kateri bi to dosegli Osnutek resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije v prihodnjem letu je resen poskus podrobnejšega opredeljevanja nalog, katerih izpolnjevanje v prihodnjem letu bo osnova za uresničevanje srednjeročnih razvojnih ciljev. Žal pa je osnutek premalo temeljit pri določanju poti, po katerih naj bi zastavljene naloge tudi uresničili. Tako sodi predsedstvo republiškega sveta ZSS, ki je na svoji minuli razširjeni seji med drugim obravnavalo tudi osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana v prihodnjem letu. Zlasti ni izpeljana politika ekonomske stabilizacije, saj resolucija ponavlja že znane splošne usmeritve in jih ne konkretizira. Hkrati pa smo pred sprejetjem resolucije, ne da bi imeli sprejete — v drugem letu srednjeročnega obdobja! — samoupravne sporazume o temeljih planov srednjeročnega razvoja družbenih dejavnosti... Uresničevanje zastavljenih nalog za prihodnje leto, s tem pa seveda tudi srednjeročnega razvojnega obdobja, je tudi dvomljivo zavoljo letošnjih gospodarskih težav, znatno manjšega dohodka gospodarstva, upadanja produktivnosti dela, umetnega vzdrževanja nizke stopnje inflacije. Elementi, ki vplivajo na produktivnost dela, so dokaj neizoblikovani v podrobnostih, skratka, dajejo premalo opore za konkretno akcijo, h kateri resolucija sicer zavezuje vse dejavnike družbenega razvoja. Prav tako je resolucija po oceni predsedstva RS ZSS v tolikšni meri operativni planski dokument, da v njem ne kaže le ponavljati kvantifikacij iz srednjeročnega družbenega plana, ko gre za zadovoljevanje osebnih, splošnih in skupnih potreb, ki so celo nejasne in puščajo posamičnim oblikam porabe, zlasti splošni porabi preveč »manevrskega prostora«, tudi splošno in skupno porabo bi bilo treba natančneje opredeliti, kot so že opredeljeni osebni dohodki. Če že razvrščamo, potem še določimo posebej rast splošne porabe, in to skupno za zvezne republiške in občinske potrebe ter skupaj rast osebne in skupne porabe. Predsedstvo RS ZSS se je dlje zadržalo tudi ob tistih točkah resolucije, ki govore o pogojih za doseganje dohodka. P-av ta poglavja so v resoluciji premalo konkretizirana, premalo povedo, kako in s katerimi ukrepi (poli- tiko cen, politiko osebnih dohodkov itd.) bomo povečevali družbeno produktivnost dela; kako bomo prestrukturirali gospodarstvo, kako hitreje razvijali panoge, ki so osrednjega pomena za celoten družbeni razvoj; kako bomo ohranjali reproduktivno sposobnost gospodarstva na ustrezni ravni itd. Letošnja resolucija, tako smo slišali v razpravi, je precej bolj konkretna glede kadrovske politike kot osnutek resolucije za prihodnje leto. Ker pa vemo, da je prav kadrovska politika eno temeljnih vprašanj, ki zadevajo povečevanje produktivnosti dela, seveda moti necelovitost obravnavanja tega vprašanja v resoluciji za prihodnje leto, zlasti ker ni usklajena z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike niti ni v skladu z republiškimi skupščinskimi stališči. Neustrezno resolucija obravnava tudi politiko zaposlovanja, predvsem pa je ta »tema« obravnavana ločeno od drugih vprašanj, s katerimi pa je v resnici tesno povezana. Treba se je namreč zavzemati za produktivno zaposlovanje, pri čemer je stopnja rasti zaposlovanja drugotnega pomena, če pa vztrajamo pri stopnji rasti, moramo pri tem paziti, da ne povečujemo nezaposlenosti. B. RUGELJ OMEJEVANJE FLUKTUACUE ZAHTEVA DELAVCEV: DODATEK NAJ OSTANE USPEH BRIGADE MLADIH GRADBINCEV MA TOLMINSKEM ŽE 300 OBJEKTOV Predlog RO sindikata delavcev kovinske industrije: prihodnje leto še po starem, izdelati pa moramo nova merila za delitev sredstev za dodatek na stalnost Delegacija Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je v nedeljo v spremstvu predsednika RS ZSS Janeza Barboriča in sindikalnih delavcev iz Tolmina obiskala Posočje. Po ogledu vasi v dolini Soče in Breginjskem kotu so se gostje sestali z brigadirji, ki od 15. novembra vgrajujejo v kletne prostore montažnih hiš okna in vrata ter obnavljajo obmejno vasico Voičanski Ruti. Brigado sestavlja 100 mladih zidarjev in tesarjev iz vse države? organiziral pa jo je zvezni odbor Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Mladi gradbinci so z uspešnim delom presenetili, saj so doslej končali dela že na več kot 300 objektih. P. P. Pred časom smo že komentirali tisti člen osnutka sindikalne liste 1977, ki govoridodatku za omejevanje fluktuacije, pri čemer smo menili, da bi veljalo, tako kot predlagajo sestavljavci sindikalne liste, ta dodatek ukiniti, sredstva, ki smo jih doslej za te namene izločali iz mase sredstev za osebne dohodke, pa po ustreznejših merilih razdeliti zaposlenim. Dodatek, kakor so ga v večini delovnih organizacij pojmovali in razdeljevali, namreč nikakor ni opravičil svojega namena, da bi namreč preprečeval fluktuacijo delavcev z delovnih mest, ki so ključna za nemoten tehnološki proces. Kaže pa, da delavci v združenem delu s takšnim predlogom ne soglašajo. Velika večina dosedanjih razprav o osnutku sindikalne liste je pokazala željo zaposlenih, naj bi ta dodatek še ostal tak, kot je bil doslej. Medtem ko so se v nekaterih sindikalnih organizacijah zadovoljili z zahtevo, naj dodatek ostane, češ da ga delijo že dolga leta (v Litostroju, denimo, že dvajset let) in bi ga bilo težko ukiniti (tako sodijo tudi v Iskri, pri čemer dodajajo, da veliko pomembnih delovnih mest v Sloveniji ni zasedenih), drugje podrobneje utemeljujejo svojo zahtevo. Tako so na zadnji seji RO Sindikata delavcev kovinske Industrije Slovenije nekateri delcg)^ (zlasti iz strojegradnje) poudarili, n^j bi dodatek ostal, prilagodili pa nai bi ga rezultatom dela zaposlenih. Delegat iz Železarne Ravne Anton Polanc pa je načel vprašanje, ali je\s tem, ko ni sprejet v sindikalno listo, dodatek prepovedan. Če ni, naj bi ga tiste temeljne organizacije, ki ga morajo izplačati, pač izplačevale. V nasprotnem primeru, se pravi, če dodatka ne bi smeli izplačevati, bo treba temu ustrezno spremeniti vse samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov in izdelati merila za razdeljevanje sredstev, iz katerih sedaj iz- plačujemo dodatek. Komisija za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke je poleg omenjenih pripomb prejela na ta člen liste še 22 pripomb. Večina pripomb izraža prepričanje delavcev, da se bodo zmanjšali osebni dohodki po ukinitvi dodatka. Zavoljo tega je prav, da smiselno ponovimo besedilo v sindikalni listi, oziroma razlago stališča sestavljavcev liste glede tega,kaj se bo zgodilo po ukinitvi dodatka za omejevanje fluktuacije. Kjer sredstva za ta dodatek (v masi gre za 5 odstotkov) izločajo namensko iz mase sredstev za osebne dohodke, jih seveda po ukinitvi dodatka ni možno preliti drugam. Torej je treba za razdelitev teh sredstev izdelati le drugačna merila, kot so bila doslej (ob uveljavljenem dodatku) v rabi. Tako je izzvenela tudi razprava na RO sindikata kovinarjev: delegati sicer predlagajo, naj bi v prihodnjem letu v listi ta dodatek še obdržali, hkrati pa bi do konca prihodnjega leta pripravili predlog za spremembe, ki pa ne bi smele zajemati le meril za delitev teh sredstev, pač pa tudi — kot je poudaril Srečo Mlinarič, sekretar RO - ,,preventivne" ukrepe za preprečevanje fluktuacije: urediti bi bilo treba medsebojne odnose, delovne razmere ter nagrajevanje po delu. To pa je kajpak težja in tudi dolgoročnejša naloga. B. RUGELJ Minulo soboto je 26 članov delovne skupnosti republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije priskočilo na pomoč krajanom vasi Volarje na Tolminskem, ki jim je potres porušil domove. V Posočju, kjer je potres prizadel vse, ne prihaja v poštev sosedska pomoč, ker je vsak zaposlen s seboj, delavcev ni, zato je prebivalcem, ki obnavljajo svoje domove in zidajo nove, še kako dobrodošla delovna pomoč. Kolektive, ki bi želeli posnemati zgled, opozarjamo, naj svoj prihod najavijo štabu za pomoč Posočju, ki dela pri občinski konferenci SZDL v Tolminu (telefon: 065 — 81-317), seveda pa morajo sami poskrbeti za prevoz in prehrano. M. V. NAJ OSTANE MED NAMI Časopisno založniški za1’0 . Uradni list iz Beograda jepr(l dnevi objavil v ljubljanske^ »Delu« oglas, ki vabi k lUl' kupu v plastificirane platnic1 vezanega Zakona o zdridt' nem delu, saj ga bodo nujn° potrebovali vsi delovni ljudi? na vodilnih delovnih /nestif1 pri uresničevanju njihovif1 opravil v združenem delu ,n družbi. Čakamo, da ta zavod ali Pa kdo drugi delavsko ustaN ponudi še delavcem, pa čepNv samo broširano... S K : h s RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU-IN ZVEZAH SLOVENIŠ s' I n ŠELE NA POL POTI ~aji Dobršen del razprave na > RO Sindikata delavcev vPror1iej in zvezah Slovenije je veljal oCe samoupravne organiziranosti j* tem področju ter še posebej del vanja in uveljavljanja samo11 pravnih interesnih skupnosti- Že nekaj časa sicer deluje Sls ta železniški in luški prornS’ /fendar pri tem hkrati ugota jamo neustrezno samoupnD organiziranost ielezniskeg jospodarstva. Ker so železni ic dlje v težkem ekonomske položaju, ki lahko posredn vpliva tudi na preostalo goSPf0 darstvo, bi bilo nujno potrebn železniško gospodarstvo jravno povezati z nekateri jospodarskimi dejavnostmi- Ob že ustanovljenih SIS ^ PTT promet je ta čas v teku tun1 akcija za samoupravno organ' izi- ranost cestnega gospodarstva javnega cestnega promet^ Medtem ko je predlog zakona ustanovitvi SIS za cestno goSP^ darstvo v javni razpravi, bo tre po mnenju delegatov po usta navijanju TOZD in DO ^ področju javnega cestne^ prometa pospešiti nadaljnJ_ povezovanje dela in sredste^ v i- na- tej panogi. Ob razpravah o -konu o združenem delu so 1 mreč v cestnem prometu zače11 akcijo za hitrejše uresničevan) integracijskih procesov, deniin združevanja SAP — Viat° > Avtoprevoz Tolmin — Av10" promet Nova Gorica itd. Samoupravno bo treba orga nizirati in povezati tudi organtf^ ‘prvi u e V-te cije združenega dela leta „ I dejavnosti in infrastrukture, elaborati za združitev teme!jn . organizacij letališke dejavno5^, so že pripravljeni, na drugi stra pa delegati RO menijo, da bi * morala letališka infrastruk111.^ samoupravno organizirati ^ povezati z zračnim prometoin eni SIS; to povezovanje naj bi postopoma razširilo na celo jugoslovanski prostor. In še umestna pripomba R^’ ustreznimi dogovori in SP°J zumi bi morali povezati vse m ^ resne sknnnnsti na nodtO J resne skupnosti na poC .. e prometa in zvez ter druge n0S’ prometnih dejavnosti v repuo ^ndikati v procesu ustavne preobrazbe UgAJEVNE SKUPNOSTI_________ PREVEČ COKEL V RAZVOJU '^AlMKA VRHOVČAK: Še vedno je očitna nekakšna proti-^Jovnost v interesih delovnih ljudi pri delu in v kraju bivanja Jvanka Vrhovčak je v izhodnem delu svoje razprave Sotovila, da delavci uresniču-* 1° pomemben del celovito s,asrt°vanih družbenoekonom-'n odnosov v sistemu samou-P vnega združenega dela na jr^lagi delegatskega povezova-.j3 med temeljnimi organizaci- združenega dela in krajev-'nti skupnostmi, na podlagi °bodne menjave dela, družbena planiranja in samouprav-^ Sa sporazumevanja ter druž-nega dogovarjanja. Zato je °ga sindikatov v boju za tak ' ■'žaj delavskega razreda, kot ® noi0gata ustava in iz nje izve-j ni zakon o združenem delu, ddno velika in odgovorna. Te p]e naloge so sindikati oprede-, 1 že v sklepnih dokumentih 8. °ngresa, oblikovali so jih na Podlagi konkretnih akcij v več tiK'^eVn'h skupnostih, na posve-a m sejah republiškega sveta, še P°sebej pa na konferenci sindikatov v septembru letos, ko so Rojevali javno razpravo o nutku zakona o združenem .■eP> dejavnost in učinkovitost ndikatov v celoviti družbenoe-preobrazbi delavca v zdruzenemdelu. osrednjem delu razprave je eov ralna sekretarka RS ZSS spre-D._ °.rila o nekaterih problemih in sj rec'h vprašanjih, ki so jih zaznali no ■ at' Pr' uresničevanju vsebine ta.Vlh odnosov v krajevni skupnosti 0 pri samoupravnem kot politič-m organiziranju delavcev. Med arugirn je dejala: »Delavci v temeljnih in drugih ganizacijah združenega dela še so v celoti spoznali svoje celote samoupravne vloge in nalog r svoje pripadnosti krajevnim , .uPnostim, predvsem tam ne, ^Pr podjetniško ravnajo z druž-oh^'m' sredstvi in kjer med ^Pcani v krajevni skupnosti še nedno vlada proračunska misel-de]St ?a zag°tavljanje sredstev za 0 in razvoj odnosov v krajevni o.uPnosti. Tako je še vedno j lttla nekakšna protislovnost v in vr?sih delovnih ljudi pri delu pV kraju bivanja.« ski rama'0 razviti družbenoekonom-c odnosi med temeljnimi organiza-rth združenega dela in krajevnimi skupnostmi se po ugotovitvah Ivanke Vrhovčak kažejo tudi v tem, da so v večini občin doslej dali prednost pri urejanju teh odnosov takšnim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, s katerimi po najrazličnejših ključih zbirajo sredstva za potrebe krajevnih skupnosti, torej brez jasno opredeljenih kriterijev in mimo usklajenih programov in načrtov. Še vedno prepočasi zagotavljamo materialno osnovo za delo in razvoj krajevnih skupnosti. Doslej se je najbolj uspešno uveljavil način zbiranja sredstev prek samoprispevkov in dela občanov, manj pa s pomočjo drugih z ustavo predvidenih oblik. Temeljni vzrok za to je nedo-grajenost celotnega sistema samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravno planiranje še vedno poteka parcialno, ob nezadostni medsebojni informiranosti, ob nizki strokovni ravni planskih zasnov ter nerazviti delitvi nalog med strokovnimi, samoupravnimi in družbenopolitičnimi dejavniki. Od tod tudi težave pri ugotavljanju skupnih interesov občanov, usklajevanju potreb z dejanskimi možnostmi itd.l »Vsekakor je eden od temeljnih vzrokov za take razmere«, ugotavlja Ivanka Vrhovčak, »nedosledno izpeljano samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela in s tem povezana odtujenost delavcev rezultatom dela. Številna za delavce in občane pomembna vprašanja so med drugim tudi slabo urejena v samoupravni zakonodaji temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Tako so glede delegatskih povezav delavcev v temeljnih organizacijah oziroma organih krajevnih skupnosti sprejeti le statutarni sklepi, da bi bilo možno konstituirati organe krajevne skupnosti. Slabosti v samoupravnih odnosih v temeljnih organizacijah združenega dela se kažejo tudi v delovanju samoupravnih organov v krajevni skupnosti. Dosedanje analize samoupravne in politične aktivnosti za uresničevanje doslednih družbenoekonomskih odnosov na tem področju opozarjajo tudi na slabosti v delovanju krajevnih skupnosti, kar je še posebno očitno tam, kjer so krajevne skupnosti neustrezno velike ali premajhne družbene celote. Tako Ivanka Vrhovčak ugotavlja: »Mnenja smo, da z dosedanjim delovanjem družbenopolitičnih organizacij tako v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, predvsem pa še sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela, z njihovo aktivnostjo in pobudami v organizaciji SZDL v krajevni skupnosti za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati. Osnovne organizacije sindikata in njihove konference v delovnih organizacijah, koordinacijski sindikalni odbori v sestavljenih organizacijah združenega dela, občinski odbori sindikatov in njihovi občinski sveti, pogosto pa tudi sindikati na republiški ravni so še vedno v svojem delovanju usmerjeni le v reševanje problemov znotraj organizacij združenega dela. To se odraža tudi v programih njihovega delovanja in v konkretni aktivnosti. Posledica tega je, da v delovanju osnovne organizacije sindikata ni pravilo, da bi svojim nalogam pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi posvečali potrebno pozornost.« Te in številne druge slabosti zavirajo učinkovitost preobrazbe krajevnih skupnosti in opozarjajo na še vedno prešibko delovanje družbenopolitičnih sil, čeprav akcija temelji na enotnih in usklajenih idejnih izhodiščih. Zato je Ivanka Vrhovčak v sklepnem delu svoje razprave opozorila na nekatere nadaljnje naloge. Pri njeni oceni gre za dve vrsti nalog: prve je možno z enotno dogovorjeno politično akcijo zlasti sindikatov in SZDL uresničiti takoj, druge naloge pa bo potrebno uresničevati predvsem v povezovanju med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi, v procesu celovite družbenoekonomske preobrazbe. Tako bi morali v vsaki osnovni organizaciji sindikata takoj analizirati dosedanje delegatsko in vsebinsko povezovanje med temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, med osnovno organizacijo sindikata in krajevno konferenco SZDL. Nadaljevati je potrebno s političnimi aktivnostmi za odpravljanje podjetniške miselnosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah in zagotoviti, da bodo delavci spoznali družbeni značaj dohodka ter da bodo resnično nosilci svojega dohodka ter na podlagi vzajemne odgovornosti in solidarnosti razporejali svoj dohodek v skupne potrebe tudi v kraju bivanja. Bolj odločni moramo biti pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti v občinah, saj v njih urejamo največji del materialne podlage za delo in življenje v krajevni skupnosti. Pomembna naloga je tudi v tem, da zagotavljamo primerne pogoje za delo delegatov v organih krajevnih skupnosti ter da s političnimi stališči in s konkretno akcijo pomagamo pri uveljavljanju interesov delavcev v teh skupnostih. Temu cilju je treba podrediti tudi kadrovsko politiko in vlogo družbenopolitičnih organizacij. S politično pobudo je potrebno doseči, da bodo v nadaljnjih samoupravnih postopkih dosledno urejeni družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi med temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Ta politična pobuda mora zajeti tudi urejanje samoupravne zakonodaje v krajevnih skupnostih. Naloga sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah je tudi v tem, da ugotavljajo specifične interese delavcev v krajevni skupnosti in jih pomagajo uresničevati. Delovanje osnovnih organizacij sindikata se mora izražati v delovanju krajevne konference SZDL. Osnovne organizacije sindikata so dolžne občasno analizirati rezultate svoje politične aktivnosti v krajevni skupnosti, vsa njihova prizadevanja pa morajo biti - zajeta tudi v statutarnih dokumentih in v akcijskih programih. Prizadevanje za uveljavitev novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi mora postati sestavni del aktivnosti sindikatov na vseh ravneh njihove organiziranosti, je povzela naloge sindikatov Ivanka Vrhovčak. DELAVEC IN KRAJAN STA ENO S sprejetjem zaključnega dokumenta se je v soboto v Rogaški Slatini končal tridnevni seminar na' temo krajevna skupnost, ki ga je za vodstva občinskih konferenc socialistične zveze priredila republiška konferenca SZDL, kot gostje in udeleženci v razpravi pa so se ga udeležili vsi člani fronte: predstavniki zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze borcev in mladine. Seminar je ponovno potrdil pravilnost družbene usmeritve, da je krajevna skupnost tista trsnovna celica, v kateri delovni ljudje in občani uresničujejo vrsto svojih temeljnih interesov tam, kjer žive. Morda je razprava v skupinah na trenutke pokazala, da si udeleženci o mestu nosilcev posameznih družbenih vlog v krajevni skupnosti niso povsem edini, resnici na ljubo pa je treba povedati, da je šlo predvsem za kratke stike glede razumevanja nekaterih organizacijskih oblik, ne pa - kar je edino pomembno - vsebine delovanja. Slej ko prej je nevzdržna delitev na delavce in krajane in organizirano družbeno skrb za razvoj in poglabljanje samoupravnih družbenih in ekonomskih tokov, ki uravnavajo življenje in delo krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij. Kako zelo že živimo v duhu ustave, združenega dela temeljnih dokumentov družbenopolitičnih organizacij in zakona o združenem delu ... je nazadnje pokazala razprava, saj nihče od sodelujočih ni načenjal nevzdržne teze, ki se je morda še nedolgo tega kazala kot napačno pojmovanje kvalitetno poglobljenih družbenih odnosov, da smo v tovarni dopoldne delavci in proizvajalci, popoldne, doma, pa krajani in potrošniki. Dvojnost ni! Če bi kot proizvajalci ozko stiskali mošnjiček zgolj za zadovoljevanje potreb tovarniške reprodukcije, bi nas ta podjetniška kratkovidnost udarila že na poti domov in nato doma, kjer preživimo drugi dve tretjini svojega življenja. Delamo, da zadovoljimo osebne in družbene potrebe; osebne z osebnim dohodkom, družbene pa z zavestnim združevanjem dela sredstev, namenjenih za zadovoljevanje skupnih potreb. Ce vse ceste še niso urejene, če avtobus ne vozi dovolj blizu naše hiše, če v vrtcih včasih zmanjkuje prostora, če v šolah še kje uče v treh izmenah, če kdaj ure čakamo v polnih čakalnicah zdravstvenih domov, in še bi lahko našteval, za to ni kriva neka imaginarna država in neka družba zunaj nas in neodvisna od naše volje. Mi smo ta družba! Mi, ki zavestno ne pojemo žlice, s katero jemo, ki zavestno izločamo del sredstev, ki bi jih na kratek rok morda lahko prelili v kuverte z osebnim dohodkom, že čez kratek čas pa nas bi seveda udarila palica naše kratkovidnosti. Ukinjamo davke in vpeljujemo samoprispevke. Morda se še komu zdi, da to nima smisla, pa vendar gre za globoko kvalitetno spremembo: prvič v zgodovini država z državno prisilo odmira, nadomešča pa jo družbeno dogovarjanje nas vseh. Ne odloča birokrat nekje zgoraj, odtrgan od življenja, katere skupne potrebe imajo prednost: to odločamo vsi! Pa ne v kraju, kjer živimo, s prevelikim apetitom in brez mere za realnost, in v delovni organizaciji s podjetniško pre-ozkostjo, pač pa v krajevni skupnosti kot krajani in delavci in v tovarni kot delavci in krajani. Ne delimo se na tiste,'ki trošijo, in druge, ki proizvajajo. Vsi smo eno; zavedajoč se svoje obojne vloge. Tako smo v tovarni tudi krajani in v krajevni skupnosti tudi delavci. Morda se povsod tega tako poudarjeno še ne zavedamo, zato so udeleženci na seminarju imeli za potrebno, da to misel večkrat podkrepijo. Za uspešen razvoj temeljnega komunalnega sistema, ki ga tako pogumno načrtujemo, smo odgovorni kot fronta in kot členi znotraj fronte za svoj dele.ž delovne naloge. Vsebina je jasna: ni sindikata zunaj socialistične zveze ali mimo nje, oblika - to pa so dogovori in drugi organizacijski prijemi - so zato, da nam pomagajo. In če se kdaj morda izkaže, da jih je praksa prehitela, saj jih lahko spremenimo!' MATJAŽ VIZJAK Trma včasih veliko zaleže Iz albuma sindikalnih delavcev Ni dvoma, da sodi Jože Kristan a tiste sindikalne delavce v Kranju,' _Malodane ne poznajo počitka, Sko-1 ne mine dan, da ne bi delal od ra do večera. Dopoldne v tovarni, čit^u ne na sindikalnih sestankih. Po-y,e _si privošči šele ob koncu tedna, finskem krogu, sem in tja pa tudi ^anci in prijatelji. ,4, zbranim pripovedovanjem, ki ga j^, . ■‘•uidnim pripovedovanjem, ki ga šalP Č’akdaj Prektne smeh ob dovtipu, dela »K uri i ^ u zbenopolitičnem delu je še kako , U“J pieicuie smen uu uovupu, del’ ^ j° je zjutraj slišal od svojih so-avcev, da vedeti, da je poln ener- - 'Toda pri svojem sindikalnem in Hat ' .noP°btičnem delu je še kako ne an^en’ drži se dogovorov, zamud ^°Zna- 'koli ni mislil, da se bo ukvarjal z jv ^nepolitičnim delom. Zadnji • leti, odkar je v kranjski Planiki, pa t '^bredel11 tako daleč, da se od ) pa, ,a bržčas ne bo nikoli več ločil, a k N spregel, kakor temu pravimo, jejci ko me potrebu- [gl. • • malce potoži in se hkrati to-’ čePrav se zaveda velike odgovor-1 za svoje sindikalno in družbeno- politično delo, ki ga opravlja ne z besedami, pač pa z dejanji. Besedičenje mu je bilo vedno tuje, že od mladih let. Pravzaprav od takrat, ko se je v Iskri zaposlil kot strojni ključavničar. Želja po novem znanju pa ga je gnala naprej. Najprej je končal tehniško strojno šolo, potem pa še višjo šolo za organizacijo dela. „Leto dni sem predsednik skupnega izvršnega odbora osnovnih organizacij sindikata v Planiki. Sem član sveta zveze komunistov v naši delovni organizaciji pa član nadzornega odbora planinske sekcije . .. Funkcij zlepa ne zmanjka. Toda kdor jih jemlje mimogrede, dela več škode kot koristi. Koliko ljudi naravnost uživa v kopici funkcij, ko pa je treba prijeti za delo, bi jih lahko iskal z lučjo ob belem dnevu. Sam sprejemam funkcije povsem drugače. Če so mi v tovarni zaupali tako odgovorno sindikalno delo, potem je jasno, da moram opravičiti zaupanje svojih sodelavcev. Jože Kristan je povedal, da je v kranjski Planiki zaposlenih kakih 1300 delavcev — članov sindikata, ki delujejo v petih osnovnih sindikalnih organizacijah. Sicer pa se vseh deset osnovnih organizacij povezuje v sindikalno konferenco na ravni delovne oraganizacije. ,,Če nisi poklicni sindikalni delavec, je vse to težko obvladati, pa vendar gre tudi tako, kot smo pri nas zastavili delo . .. Jože Kristan je zaposlen kot referent za informiranje. Kar zadeva obveščanje v delovni organizaciji pa je, kakor sam zatrjuje, fant za vse. Zdaj ga potrebujejo pri tovarniškem časopisu, jutri spet za organizacijo športnih tekmovanj .. l Tako iz dneva v dan. In vse zmore. Nič čudnega, saj je po naravi malo trmast. „S trmo ob pravem času in na pravem mestu.sem že marsikaj dosegel, predvsem v službi. Sedaj te izkušnje s pridom koristim tudi za svoje sindikalno in družbenopolitično delo.“ „Vam uspeva . ..? “ „Kakor se vzame, včasih bolj, drugič manj. In velikokrat sem tudi razočarati. Zakaj? Preprosto zato, ker vsega tistega, kar smo pred časom zapisali v resoluciji, kongresne dokumente", ne uresničujemo dovolj zavzeto.“ Nikoli pa se ne jezi brez razloga. Moti ga, če se v sindikatu dogovorijo za skupne akcije, potem pa nekateri čakajo, kaj bodo storili njihovi sodelavci. „Kljub vsemu pa smo v našem sindikatu v zadnjem času opravili precej dela; Domala vsa sindikalna aktivnost v Planiki ta leta ni bila usmerjena le v sodelovanje pri sprejemanju političnih in samoupravnih odločitev, pač pa tudi v reševanje neposrednih življenjskih problemov zaposlenih. Tako smo začeli in tako bomo tudi nadaljevali, saj drugačč niti ne moremo ...“ Tistih nekaj prostih uric pa bo Jože Kristan še naprej posvečal planinam in fotografiji. Saj, kot sam pravi, drugače ne more biti.. . I. V1RN1K Jože Kristan, predsednik skupnega izvršnega odbora OOS Planika Kranj ^ l) PO sledeh dogovarjanja SLOVENSKI IN ISTRSKI ŽELEZNIČARJI URESNIČUJEJO AKCIJSKI PROGRAM ZA VEČJO VARNOST NA TIRIH ' i ODGOVORNOST IN DISCIPLINA NA PRVEM TIRU Inž. Franc Hočevar, predsednik delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana v pogovoru za DE: »Nikakršni ekonomski ali socialni razlogi ne morejo biti več izgovor ali celo potuha, s katero bi skušali tudi v bodoče opravičevati malomarnost, nedisciplino, brezbrižnost in sploh neodgovoren odnos do dela zlasti na tistih področjih, ki so kakorkoli povezana z varnostjo železniškega prometa«. t Po težki nesreči v Preserju,ki je terjala 17 življenj in povzročila ogromno materialno škodo, je bila na predlog zveze komunistov Železniškega gospodarstva Ljubljana izdelana temeljita in vsestranska analiza vzrokov in dejavnikov, ki vplivajo na varnost v železniškem prometu, hkrati s predlogi ukrepov, s katerimi bi dosegli večjo prometno varnost. O tem, kaj je pokazala in predvsem na kaj je opozorila analiza, smo se pogovarjali z inž. Francem Hočevarjem, predsednikom delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana. J »Analiza je prikazala stanje prometa na naših železnicah z najrazličnejših aspektov, upoštevaje pri tem dejavnike znotraj in zunaj železnic, seveda pa tudi objektivne in subjektivne vzroke ter njihovo medsebojno pogojenost in vplive,« pravi inženir Franc Hočevar. »Prišli smo do spoznanja, da je varnost na tirih odvisna bolj ali manj od tako imenovanega človeškega faktorja, in čeprav veliko železniških delavcev vestno opravlja svoje delo, smo še vedno priče številnim negativnim pojavom, denimo nevestnemu opravljanju delovnih dolžnosti v prometu in pri vzdrževanju prevoznih zmogljivosti, kršenju prometno-tehničnih predpisov in premajhni kontroli delovnega oseb- ia*« »Te ugotovitve sta na svojem zadnjem skup-nem zasedanju potrdila tudi delavska sveta Že-lezniško-transportnega podjetja in Železniškega gospodarstva Ljubljana, hkrati pa opozorila na dejstvo, da lahko razloge za večje nesreče na tirih iščemo predvsem v ravnanju železničarjev, ki svojih delovnih dolžnosti niso opravili tako, kot to od njih zahtevajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. Za katere probleme gre?« POSLEDICE RAZMER »Res je. Neposredni razlogi za večje nesreče na železnici so pogosto resnično v ravnanju železniških delavcev, ki svojih dolžnosti niso opravili v skladu s predpisi. Tako imenovani prevozi glavnih signalov, ki opozarjajo na znak stoj, odprte za-p ornice, uvozi na zasedene tire in drugo so značilni primeri takšnega ravnanja. , Slabo in malomarno opravljanje delovnih dolžnosti pa je nedvomno posledica razmer in okoliščin, ne samo v temeljnih organizacijah združenega dela železnic, pač pa tudi v širšem družbenem okolju. Nova transportna tehnologija, večje delovne zahteve in obremenitve, pri čemer ne gre prezreti čedalje gostejšega prometa na tirih, narekujejo železniškim delavcem posege, ki jim bodo lahko kos le s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Le-ti pa, kot vemo, terjajo dopolnilno strokovno znanje in usposobljenost. Rad bi opozoril na to, da je treba tudi predpise o opravljanju prometa sproti usklajevati z novimi tehnološkimi zahtevami, vendar tega na železnici vedno ne delamo. Ne nazadnje tudi mnoge posledice, ki neposredno vplivajo na odnose do dela v železniškem prometu, izvirajo iz doslej nerešenega ekonomskega in gospodarskega položaja slovenskih in istrskih železnic. Nizki osebni dohodki izvršilnega osebja nimajo za posledico samo velike fluktuacije, marveč v precejšnji meri zmanjšujejo delovno zavest železničarjev, še toliko manj pa so spodbudni za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih in za odgovornejši odnos do dela.« »Kljub temu oba delavska sveta ugotavljata, da bomo večjo varnost na tirih dosegli le z odgovornejšim odnosom železniških delavcev do dela, z večjo delovno disciplino in z večjo kontrolo. Kako, na kakšen način?« »Mimo reševanja omenjenih vprašanj, ki vplivajo na delovno zavest, predvsem pa na odnos do dela, torej na varnost prometa, bo Železniško-gospodarstvo Ljubljana že v kratkem v svoji notranji zakonodaji opravilo nekatere nujno potrebne dopolnitve, ki zadevajo organizacijo dela, način poslovanja in v sistematizacijo delovnih mest v notranji kontroli. Pri tem velja opozoriti tudi na to, da zakon o združenem delu dopušča možnost izreka denarne kazni za kršitve delovnih dolžnosti, vendar le na osnovi poprejšnjega disciplinskega postopka. Zato bomo na železnici vse disciplinske postopke poslej izvedli brez zavlačevanja, torej v najkrajših možnih rokih. Postopek pri obravnavi kršilcev delovnih dolžnosti pa mora biti enoten, objektiven ter usmerjen predvsem v ugotavljanje materialne ali druge škode na tirih.« NEUSTREZEN EKONOMSKI POLOŽAJ »Kako se v težnjah za večjo prometno varnost na slovenskih in istrskih železnicah odraža neustrezen ekonomski položaj ter vrsta nerešenih sistemskih vprašanj naših železnic v slovenskem prometnem gospodarstvu?« »Med dejavniki, ki dolgoročno in posredno vplivajo na varnost v železniškem prometu, je analiza opozorila, da je bila zavoljo dolgoletnega težkega gospodarskega položaja naših železnic pozornost najbolj odgovornih in vodilnih železniških delavcev vsa ta leta bolj ali manj usmerjena v reševanje finančnih in ekonomskih problemov. Na drugi strani pa je nerešen ekonomski položaj železnic poleg gospodarskih težav povzročil kopico problemov, ki so še kako vplivali na izpolnjevanje delovnih dolžnosti in na odnos do dela. Vendar moramo odkrito' priznati, da do danes med mnoge železničarje še ni prodrlo spoznanje, da upravljajo z nadvse pomembnimi družbenimi sredstvi in da je v prevozu samo od njih odvisno življenje potnikov. Sicer pa je v posredni zvezi z neustreznim ekonomskim položajem železnic tudi sorazmerno skromna tehnično-varnostna opremljenost železniškega prometa v Sloveniji in Istri, ki je prav tako pomemben dejavnik varnosti na tirih. Z uvajanjem sodobnih varnostnih naprav, kot denimo relejno zavarovanje postaj, avtostop naprave, avtomatski progovni blok, telekomanda, avtomatske zapornice, podvozi, nadvozi itd, bi se nedvomno precej povečala prometna varnost, možnosti za nesreče s hujšimi posledicami pa bi se omejile na najmanjšo možno mero. Toda vseeno bi rad pri tem opozoril na nekatere posledice neustreznega ekonomskega položaja slovenskih in istrskih železnic, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost in urejenost železniškega prometa. V prvi vrsti gre za bistveno nižjo stopnjo reprodukcijske sposobnosti in za večjo izrabljenost osnovnih sredstev železnic kakor v preostalem gospodarstvu, vrh tega pa za izredno velike obveznosti do odplačevanja kreditov, manjša sredstva za skupno porabo delavcev na železnicah kot drugod, za vsakoletno pokrivanje izpadlih transportnih dohodkov, zavlačevanje pri modernizaciji železnic, težave pri rednem nabav-' Ijanju reprodukcijskega materiala in rezervnih delov itd. Zato delavci na slovenskih in istrskih železnicah upravičeno pričakujemo uresničitev sistemskih ukrepov na področju prometa, ki so predvideni v srednjeročnih razvojnih načrtih republike in v dokumentih o reševanju sistemskih vprašanj slovenskega prometnega gospodarstva.« ODGOVORNEJŠI ODNOS DO DELA IN VEČJA DELOVNA DISCIPLINA Naj bo kakorkoli, analiza z jasno oblikovanimi stališči za večjo prometno varnost na slovenskih i n istrskih železnicah predvsem opozarja pa tudi »Tiho bodi, kripelj!« Piše: Azia Kristančič, dipl. psihologinja »Prišel sem delat v nov kraj. Tam, kjer sem bil, nisem mogel več zdržati, ker nisem prenesel zaničevalnih besed, pogledov in — če hočete — tudi zaničevanja. Sem namreč invalid brez desne roke in desnega očesa, obraz pa imam posejan z brazgotinami. Posledice nesreče pri delu. Eksplozija. Toda vsak dan sem bolj prepričan, da nisem mnogo prebral, ker daleč od domačega kraja doživljam prav to, kar sem doma. Poglejte, ko so se tovariši sprli in sem jih poizkusil pomiriti, so mi rekli: »Tiho bodi kripelj, če ne jih boš še ti dobil!« Bržčas so še kje okolja brez najpotrebnejše srčne kulture, kjer je možno še vedno doživeti kaj takšnega. Nasploh pa je le pro- drlo spoznanje, da je lahko že jutri praktično in teoretično vsakdo izmed nas invalid, ki ima vse pravice, nič manjše kot zdrav človek pa tudi v okviru svojih zmožnosti obveznosti do družbe in svojih najbližjih. Seveda pa status invalidov ni le plod takšnih in podobnih spoznanj, temveč tudi plod politike naše humane družbe. Kljub takšnim dejstvom pa tudi dobronamerni ljudje marsikdaj ne vedo, kako naj se vedejo do invalidnih oseb. Vedeti moramo, da so invalidi večkrat zagrenjeni ljudje, nekateri polni najrazličnejših kompleksov. Zato je razumljivo, da so zelo občutljivi na »buljenje« v tisto smer, kjer jim — rečen o skrajno banalno — kaj manjka. Občutljivi so na šale na račun njihove nesreče pa tudi na »ujčkanje«, češ, saj je invalid, dajmo mu blačo in — pika. Želijo delati, kolikor jim pač dopušča zdravje in večina naredi več kot prenekateri zdrav človek. Inče jim ne želimo še bolj zagreniti že tako grenkega življenja, potem je najbolje,, da jih sprejmemo' takšne, kakršni so in da se do njih vedemo čimbolj normalno, tako kot v stikih z vsemi drugimi zdravimi ljudmi. Tako je v večini civiliziranih okolij. Žal pa se še vedno kje najde kdo, ki se norčuje iz nesreče drugih. Takrat pa je najbolje rehgirati tako kot moj znanec: »Nimam roke, on pa nima pameti!« Dodatek za deljen delovni čas Vprašanje: V naši organizaciji imamo nekaj delovnih mest, kjer je uveden deljen delovni čas. Delo se prekinja tudi za več ur. Statut organizacije določa, da gre delavcem, ki delajo deljen delovni čas, poseben dodatek v razponu od 320 din do 650 din mesečno, toda izplačujemo V kupon PRAVNIK SVETUJE najnižji dodatek. Zaradi deljenega delovnega časa delavcem ne gre pravica do odmora, pač pa jim organizacija za vsak delovni dan odtegne ocT osebnega dohodka znesek, ki ustreza 30 minutam delovnega časa. Pri izračunu se pokaže, da imajo delavci, ki delajo deljen delovni čas, dejansko le 100 din dodatka. Zanima nas, ali ravna delovna organizacija prav? Osnovna organizacija sindikata. Ilirska Bistrica Odgovor: Delavec ima med dnevnim delom z enkratnim polnim delovnim časom pravico d° polurnega odmora. Čas za odmor se šteje za čas, prebit na delu. Delavec, ki torej dela 6 dni na teden, ima 3 ure odmora in 39 ur efektivnega dela. Tisti delavci, ki delajo deljen delovni čas, pa — kot navajate po samoupravnem sporazumu vaše organizacije nimajo pravice do odmora med delom-Njihov delovni čas oziroma nominalni delovni čas je torej enak efektivnemu delovnemu času. Zato ti delavci v bistvu delajo več kot tisti, ki imajo pravico do odmora. Zaradi tega ni pravilno ravnanje, da delavcem, ki delajo deljen delovni čas, odtegujete od osebnega dohodka tolikšen del, ki ustreza polurnemu delovnemu času dnevno. Taki odtegljaji so tudi nesmiselni, poleg tega pa Z njimi tudi spreminjate namen dodatkov za deljen delovni čas, kot jih predvideva sindikalna lista za leto 1976, ki priznava dodatek za tak delovni čas zaradi narave dela. terja od železničarjev odgovornejši odnos do del3 in večjo delovno disciplino. Še zlasti je taka odg0' vornost do dela potrebna na železnici, kjer lahk0 najmanjša napaka povzroči nenadomestljhf človeške žrtve, da o veliki materialni škodi splotl ne govorimo. »Zato smo se na železnici odločili,« nadaljuje inž. Hočevar, »da obračunamo z lažno solidaf' nostjo zlasti takrat, ko gre za zaščito malomarno' sti in škodljivega ravnanja na račun celotne skup' nosti. Prav tako se bomo uprli zahtevam po uravnilovki v nagrajevanju, ker je v nasprotju z vrednotenjem rezultatov poslovanja in z nagrajevanjem po delu. Nekatere med sprejetimi ukrepi že uresničujemo v vsakodnevni praksi. Tako sm° organizirali stalno in redno notranjo kontrolp šefov enot, vodij TOZD, mimo tega pa uveljavil1 še občasen, nenaden nadzor, ki ga opravljaj0 delavci ŽG — sektorja za notranjo kontrolo. POMEMBNA VLOGA SINDIKATA »In kakšno vlogo bo imel ob sprejetih ukrep1!1 za večjo prometno varnost sindikat v Železnišk0" transportnem podjetju in v Železniškem gospodarstvu Ljubljana?« »Družbenopolitične organizacije in sindikat s° veliko storili pri urejanju problemov železniškega prometa. Zato bo moralo zdaj slediti okrepljen0 prizadevanje za uresničitev sprejetih nalog Vendar je upravičena bojazen, da se akcija večjo varnost na tirih lahko ustavi ob analizi 1,1 sprejetih ukrepih za večjo prometno varnost, če s° vanjo ne bodo vključili vsi delavci ŽG Ljubljana; Sindikat čakajo pri tem odgovorne naloge zlash zato, ker bodo morali uresničevanje nalog, ki sm° jih sprejeli, spremljati delavci v sindikalnih s^uP1' nah. Dogovorjene obveznosti bodo morah v železničarji sprejeti kot nujnost, brez katere ni mogoče zadovoljivo opravljati dela v zvezi z varnostjo železniškega prometa. Potemtakem ]° naloga sindikata v ZTP in ŽG, da s problematiko prometne varnosti na železnici seznani sleherneg3 našega delavca, skratka, dogovor o izpolnjevanju ukrepov za večjo varnost na tirih mora posta sestavni del vsakodnevnih delovnih obveznos1 vseh zaposlenih na slovenskih in istrskih železni-cah.« Akcija je torej stekla, odločnost slovenskih i istrskih železničarjev, da po tragičnem dogodku ^ Preserju naposled napravijo red tudi v svoj111 vrstah, je hkrati poroštvo, da bo dogovor o ukrepih za večjo prometno varnost na naših železnica tudi uresničen. IVO VIRN1* SLIVNICA Za potrebe treh občin Po mnogih letih praznih obetov in odlaganj so v Tratni Pn Slivnici v šentjurski občini Pred dnevi vendarle odprli lez, za katerim bo nastalo akumulacijsko jezero. Na ?‘>zu osemdesetih hektarih Jezerske površine bodo lahko ?ajezili tudi do tri in pol milijone kubičnih metrov vode, ki P0 služila potrebam v celjski, Stnarski in šentjejurski občini. Voda, ki se bo v bodoče pbirala v akumulacijskem Jezeru v Tratni, bo v prvi vrsti napajala industrijo v šentjur-ski občini in na ožjem celj-skem območju. Obenem bo Jezero varovalo pred popla-vpnii področje ob Voglajni, Scasoma pa ga bo mogoče Prilagoditi in prirediti šport-n,rn in rekreacijskim name-Pom. ŠENTJUR PRI CELJU Nova žaga zamenjala staro V šentjurskem lesno-industrijskem podjetju Bohor so odprli novo žago, ki so jo začeli graditi pred slabima dvema letoma. Dotrajani stroji, s katerimi so v žagi šentjurskega Bohorja dobrih dvajset let žagali hlodovino, namenjeno pretežno za izvoz, so v dveh desetletjih odslužili svoje. Izkoristek je bil vedno slabši, delavce pa je zastarela tehnologija utrujala. Zato so med nujne investicije v podjetju takoj za furnirnico, ki so jo zgradili že leta 1971, IN LESNO OPREMO Mestinje, končano pred dvema letoma, uvrstili gradnjo nove žage. Po začetnih finančnih zapletih so v Bohorju od marca do novembra spravili pod streho tudi tretjo od načrtovanih naložb v prvem investicijskem krogu, tako da so prve hlode v novi žagi razžagali že 26. novembra v okviru praznovanja Dneva republike. Investicija, ki so jo izpeljali s pomočjo kreditov Ljubljanske banke in inozemskih dobaviteljev strojne opreme, je veljala 33 milijonov dinarjev. Gradbeni del je opravilo SGP Rogaška Slatina, električne inštalacije IMP Ljubljana, obrtna dela pa Dom biro Šmarje. EZ dobri poslovni rezultati V TOVARNI KOLEKTORJEV IDRIJA ■ °VQrna kolektorjev Idrija že sedem let uspešno sodeluje s partner-Ud t-Utt ‘n ^ux 'z Nemčije. Povezava s tujim družabnikom, ki je hitr--n S svoPm kapitalom in tehnologijo, je omogočila po letu 1969 žal ra~-voitovarne- Tako se je od 120 zaposlenih v letu 1969 pove-o fla 400 v letošnjem letu. Prav tako je ohrabrujoča rast vrednosti pr°fzvodnje, ki je od 15,1 milijona din v letu 1970 planirana za letos v Slni 50,7 milijona din. videvajo 20 % povečanje obsega proizvodnje in vlaganja v nove proizvodne kapacitete. Cene bakra in drugih materialov stalno naraščajo, kar poleg rasti režijskih stroškov in drugih dajatev precej vpliva na finačni rezultat — dobiček. Dohodek je posebno v tretjem Prav te dni so samoupravni ,®an* tovarne kolektoijev z ^avnavali poslovne rezultate letošnjih 9 mesecev in ugoto-T1’ria je porast proizvodnje za ^ % večji kot v letu 1975. rednost na zaposlenega v proi-°dnji je porasla v 9 mesecih za ,. kar je za 1 % več, kot je ,110 planirano. Asortiman izde-an>h kolektorjev je odstopal od "ega gospodarskega plana, u n(rar pa so rezultati zelo Jerini jn v nobenem primeru abši od lanskih. Toda izvoz ni I' 'Zpolnjen v planirani višini in | za 14% manjši. Letos ni bilo i^Položljivih sredstev za nove Vesticije, vendar pa že priprav-1JaJo načrte, ki v letu 1977 pred- tromesečju porastel v primerjavi z letnim planom, in to zaradi izvozne premije, obračunane tečajne razlike od deviz in boljšega plačila kupcev. Zadnje mesece je bila sorazmerno visoka realizacija prodaje, zlasti za izvoz, ki je imela za posledico večjo realizacijo nasproti letnemu planu. V tovarni so se držali sprejete resolucije, da bodo bruto osebni dohodki rasli 10 % počasneje od rasti družbenega proizvoda in da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega rasli počasneje od ^SENICE Opravičil na pretek ^ jeseniški občini je bilo v 9 ,®secih letos poprečno zaposle-j14.356 delavcev. V primer-i]1 z lani se je to število pove-,a° za 0,7%, v primerjavi z ‘et°m 1974 pa za 0,5%. V go-Podarstvu znaša to povečanje v negospodarstvu pa kar n’ '°- Najmanjše povečanje gospodarstvu so dosegli v /zayni upravi, in sicer za 2,5 %. ''Vilo 7Dnnc1pnih v stvu s ^gojl . ... °tnu upokojencev, v šolstvu, , teresnih skupnostih, banki, v rajevnih skupnostih, družbenih J^Hizacijah in društvih. Pri tem n 2al1'rn'vo> so za ta povečala števila zaposlenih povsod las|i utemeljitev. B.B. KAKO POSPEŠUJEMO IZVOZ OPREME SREDSTEV JE DOVOLJ V bodoče predvsem pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju produktivnosti. Kljub dobrim rezultatom v poslovanju Tovarne kolektorjev Idrija pa so bili osebni dohodki pod občinskim poprečjem v industriji zaposlenih, ki so za prvih 7 mesecev znašali 3316 din. Glede na dosežene 9-mesečne rezultate pa bodo osebni dohodki letos večji za 7 % in se bodo približali občinskemu poprečju zaposlenih v industriji. Kljub organiziranem delu tajništva samoupravnih organov pa še vedno prihajajo pred samoupravne organe premalo pripravljeni strokovni predlogi, ki tako ovirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Družbenopolitične organizacije v tovarni in samoupravni organi so se lotili tudi dopolnjevanja pogodbe o skupnem vlaganju, da bi dali samoupravi več pristojnosti. SILVO KOVAČ TRI PROTI ENA Za desetino večja produktivnost ^ petih letih se je število zaposlenih povečalo za več kot trikrat, v enakem razmerju tudi celotni dohodek • Kljub težavam na trgu nič slabši rezultati kot lani Na nedavni novinarski konferenci v SDK Jugoslavije je generalni direktor Anton Polajner s svojimi sodelavci komentiral rezultate, ki jih je doseglo 23.439 temeljnih organizacij združenega dela iz našega gospodarstva. Ob tej priložnosti so razdelili tudi odlično analizo gospodarskih ' tokov v pogojih novega načina obračuna dohodka, ki je bila napisana samo na pet in pol straneh. V minulih devetih mesecih so predpisi, ki urejajo področje gospodarjenja, prinesli toliko novosti, da je težko primerjati glavne kazalce. Po zaslugi solidne osjilkibki KOMENTAR ....11111111111 metodologije in prizadevanja analitikov v SDK Jugoslavije pa je naša javnost dobila dovolj zanesljivih podatkov, iz katerih se lahko marsičesa nauči. Najkrajša ugotovitev bi se lahko, denimo, takole glasila: gospodarstvo je za toliko siro-mašnejše, za kolikor so samoupravne interesne skupnosti bogatejše; ali: za pogodbene in zakonske obveznosti je bilo nakazanih 100,6 milijard,"za sklade gospodarstva pa trikrat manj 35,8 milijard dinarjev. Da je to nizka akumulacija, kažejo tudi visoke izgube, ki so samo za šest milijard manjše od skupnih izločanj v sklade gospodarstva. Vseeno pa poda najjasnejšo podobo odstotek povečanja glede na devet mesecev prejšnjega leta: skupni dohodek se je povečal za 8, stroški za 10, dohodek za 4, izgube za 347 odstotkov. Akumulacija je manjša za 31 odstotkov, pogodbene obveznosti so večje za 34, zakonske pa za 30 odstotkov. Kakorkoli že, tudi od letošnjih bilanc ni možno pričakovati, da bodo prinesle gospodarstvenikom mir. Nekatere težave so načrtovane in cel o pričakovane glede na odločnost ZIS, da vztraja v uresničevanju stabilizacijskega programa, katerega najpomembnejši element je zakon o obveznem zagotavljanju plačila kupljenega blaga in opravljenih storitev. To je bila vsekakor razumna cena, s katero je bilo treba plačati zdravljenje gospodarstva zavoljo inflacije. Obstaja pa težava, ki je, lahko bi dejali, zvezni izvršni svet ni predvidel in ki je že resno zagrozila, da bo razvrednotila ves vloženi trud: republike in pokrajini so v okviru svojih pristojnosti preveč zajemale iz dohodkov gospodarstva! Takšna je mala analiza o »pobeglem« denarju: » .. .na povečanje zakonskih obveznosti iz dohodka — citiramo analizo SDK Jugoslavije — so vplivala povečane dajatve po predpisih republik in pokrajin (36 odstotkov), ki v skupnih obveznostih sodelujejo s 24 odstotki, ter prispevki interesnih skupnosti iz negospodarstva s povečanjem v višini 22 in z udeležbo 69,6 odstotkov v teh obveznostih ...« Po teh prepričljivih podatkih o nespoštovanju resolucije o uresničevanju razvojnega načrta za letos, ki je predvidevala, da tako imenovana splošna in skupna poraba ne smeta naraščati hitreje od dohodka gospodarstva, je vsak komentar odveč. Zato tudi ni opravičila, da je zaposlenost naglo narasla prav v negospodarstvu, saj je le-to začelo deliti usodo združenega dela. Res pa je, da je o nenormalnem povečanju obveznosti potekalo več pogovorov tudi v zadnjih nekaj letih tako v vseh skupščinah kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Ob tej priložnosti so sindikati odločno vztrajali, da je treba družbene dogovore o dohodku in njegovi delitvi dosledno spoštovati — kljub temu pa vse teče po starem. Predstavniki nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti celo menijo »da gospodarstvo ne daje mnogo, marveč da premalo ustvarja...«, in sicer zaradi neorganiziranosti, slabe delitve in slabe proučenosti tržišča. Ta ugotovitev sicer ima svojo težo, vendar je tudi res, da je gospodarstvo v zadnjih letih prišlo v precejšnje težave zaradi svetovne gospodarske krize, tako da bi lahko postavili vprašanje takšnim zagovornikom, zakaj se ne solidarizirajo z gospodarstvom vsaj v času, ko je treba premostiti sedanje težave v stabiliziranju tržišča? Drugi »pogoltneži« dohodka so banke in zavarovalni zavodi, saj so se obresti za posojilapove-čale za 35 odstotkov, premije za zavarovanje pa za 37 odstotkov. Takšna prelivanja so povzročila nezadostna obratna sredstva in zato so bili tudi sprejeti krediti pod najbolj neugodnimi pogoji. Kar zadeva zavarovalne zavode, kaže, da je njihova edina skrb dogovoriti se o razdelitvi območja delovanja in višine premij, saj so stroški zavarovanja nujno morali nastati po zaslugi opravljene revalorizacije osnovnih sredstev. Na koncu pa je vseeno treba povedati, da so doseženi dobri rezultati v zmanjšanju neporavnanih investicij, v razčiščevanju odnosov med kupci in dobavitelji. To pa je velik korak naprej. S. BOŽAN1Č Železniško gospodarstvo Ljubljana NOČNI SKOK •Jo zaposlenih v negospodar-Vu se je povečalo predvsem v §°jnovarstvenih organizacijah, . htu unokoiencev. v šolstvu. Podatki kažejo, da niti ena kupčija pri izvozu naše opreme, ladij in investicijskih del ni propadla- zaradi pomanjkanja denarja za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov. Do konca letošnjega leta bo dal sklad gospodarskim organizacijam, ki izvažajo prek poslovnih bank, na voljo blizu 2,5 milijarde din. V prihodnjih letih bo na voljo še več denarja za kreditiranje, za kar bodo poskrbele republike in nova jugoslovanska banka. . Sleherni kredit ft sklada je zavarovan pred političnimi in drugimi tveganji, ki spremljajo takšne posle. Če so škode večje od sklada zavarovanja, potem pride po zakonu na pomoč federacija s proračunskimi sredstvi v obliki kredita. Kljub energetski in monetarnim krizam v svetu imamo neznatne škode oziroma pravilneje povedano — zamude pri odplačilu. Za to gre blizu 10% sredstev sklada zavarovanja, kar pomeni, da intervencija federacije ni potrebna. Upravni odbor sklada ne odobrava kreditov na 30 ali 50 let, ker nismo tako bogati. Kreditni pogoji pa so po vseh veljavnih kriterijih kljub temu ugodni oziroma konkurenčni. Drugače pa je s konkurenčnostjo glede cen. Čeprav imamo tržno gospodarstvo, se pri nas cene le dvigajo. Sredstva sedanjega sklada bodo V kratkem prešla v posebno jugoslovansko banko za kreditiranje izvoza. Sklad se bo pravzaprav spremenil v banko oziroma bo razširil krog delovanja z iskanjem novih oblik ekonomskega sodelovanja s svetom, predvsem z državami v razvoju, saj smo namenili za ekonomsko sodelovanje z njimi kar 76% sredstev sklada. V. O. JESENIC LJUBLJANA] SEŽANA KOPER' ŠENTILJ, »MARIBOR »PRAGERSKO BEOGRAD’ Blago, ki ga danes oddate za prevoz, vam čez noč prepeljemo do namembne postaje in ga naslednji dan v dopoldanskih urah izročimo prejemniku. Danes prevzeto — jutri izročeno blago 0? •jogodki in odmevi 11. decembra 1976 Odgovornost in meje Zadnja seja centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške je, poroča beograjska Politika 7. decembra, razpravljala o delitvi ijt gibanju osebnih dohodkov in sprejela stališče, da ne more biti omejitev za delavce in delovne organizacije glede višine osebnih prejemkov, ko ti prejemki ustrezajo njihovim delovnim in proizvodnim rezultatom. Gre torej za razbijanje zgornje meje osebnih dohodkov in za odpiranje njihove rasti. Skoraj hkrati pa je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obravnavalo poročilo o stališčih sindikalnega odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in sprejelo stališče, po katerem je treba tiste, ki te sporazume kršijo, postaviti pred sodišče združenega dela. Komunist« DE Ta dva, na videz različna pristopa k problematiki osebnih dohodkov, izhajata v resnici iz ene in iste osnove, namreč iz produktivnosti dela. Stališče hrvaških komunistov, da je treba tistim, ki dosegajo visoke proizvodne rezultate s svojim delom in prodajo na tržišču, omogočiti tudi visoke osebne dohodke, samo potrjujejo tezo predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da je potreben strožji odnos družbe in njenih zavestnih dejavnikov do tistih, ki kljub temu, da so na repu produktivnosti dela in zato životarijo v carstvu enostavne reprodukcije, zahtevajo progresivno povečanje osebnih dohodkov, upoštevaje samo eno postavko da je samo z osebnimi dohodki mogoče prebroditi razhajanje med uspehom in neuspehom. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v letu 1975, kažejo, da je precej delovnih organizacij našlo opravičilo za povečanje osebnih dohodkov v povečanem obsegu inflacije; pri tem pa se niso niti za trenutek ustavile pri svojih slabostih, ki seže leta vlečejo kot rdeča nit, topa so slaba organizacija dela, neustrezna blagovna izbira, zastarela proizvajalna sredstva itd. Ta indolenca je vsekakor pokazala svoje ostre zobe v minulih treh četrtletjih tega leta, ko je zelo jasno potegnila črto med tistimi, ki namenjajo živahno in sistematično skrb rasti proizvodnje in proizvodnosti dela, ter tistimi, ki vidijo v svojem osebnem dohodku svoje pravice in dolžnosti. Prvim se ni treba bati iztegnjenega prsta na seji republiškega sindikalnega vodstva, medtem ko mora druge še kako zaskrbeti opozorilo. Sicer pa ni prvo takšno. Od junija letos sem jih je bilo že nekaj. Tega se morajo zavedati vsi v takšnih delovnih organizacijah, ki jih pri nas ni ravno tako nepomembno število. To so tiste delovne organizacije, v katerih postaja kopičenje zalog in povečevanje izgub kronično. Zato klobuk dol pred zaostreno usmeritvijo v sindikatih in priznanje hrvašk im komunistom, ki modro spoznavajo, komu so potrebne meje in komu odgovornost. Obe interpretaciji delitve osebnih dohodkov sta tesno povezani s samoupravno prakso. Kajti enkrat za vselej nam mora biti jasno, da je samoupravljanje najpopolnejši red. Tistim, ki tega ne morejo dojeti, velja to tudi drastično pokazati. Šele tedaj bodo v takšnih kolektivih »minirali« socialno demagogijo, ki napaja t'se. Tedaj bo delavec spoznal, kje je napaka. Zdaj pa ga določeni krogi uspavajo v njegovih zares velikih pravicah, »pozabljajoč« na njegove še večje dolžnosti. V. K. UTRJEVANJE SINDIKATOV Trije novi dokumenti Po javni razpravi, ki naj bi se začela v kratkem in bo predvidoma trajala dva meseca, naj bi svet ZSJ sprejel tri nove dokumente, ki bodo omogočili tako sindikatom kot zvezi sindikatov, da se bolje organizirajo za uresničevanje zakona o združenem delu. Taka je najvažnejša ugotovitev z zadnje seje komisije predsedstva sveta ZSJ za politični sistem in organizacijsko politično izgradnjo. Prvi teh treh novih dokumentov bo urejal vprašanja, kako vgraditi sindikat v statute organizacij združenega dela. Še zlasti naj bi natančno določili obveznosti samoupravnih in poslovodnih organov do pobud in stališč sindikalnih organizacij. Dopolnitev pravil organizacij sindikata je naslednji dokument. Sprejeli naj bi ga zato, da bi celoviteje opredelili obveznosti in odgovornosti sindikatov glede na pravice, ki jih tej družbenopolitični organizaciji daje zakon o združenem delu. Tretji novi dokument pa so navodila o ravnanju sindikalnih organizacij na vseh ravneh pri izvajanju zakona o združenem delu. Predvsem gre za sodelovanje sindikatov na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Do 15. decembra, ko naj bi bili osnutki teh dokumentov pripravljeni, pa tudi še kasneje, v javni razpravi, bo seveda treba razjasniti številne dileme. V ospredju sta dve vprašanji: razmejitev med vsebino samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter dilema, kdo vse so lahko udeleženci samoupravnih sporazumov, kdo pa udeleženci družbenih dogovorov. Mimo tega bo treba pripraviti seznam oziroma izbor tistih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri katerih je interes sindikatov še zlasti očiten. Ob tem bo treba razjasniti tudi naslednja vprašanja: kateri organ sindikatov ima pravico in dolžnost dajati pobudo za začetek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o konkretni zadevi; kdaj sindikat samo sproži po-' budo in kdaj dogovore ali sporazume tudi podpiše ter slednjič kdaj sindikat spodbudi postopek, v katerem naj bi ponovno preučili že sprejete dogovore ali sporazume. Zanimiva je novost, ki jo zagovarja komisija, da pooblaščeni predstavnik sindikata v prihodnje ne bi smel podpisati nobenega dogovora ali sporazuma, ne da bi poprej sprejel odločitev o tem organ, ki nastopa kot podpisnik dogovora ali sporazuma. Primer: če je predvideno, da dogovor ali sporazum podpiše predsednik občinskega sveta, tega ne more storiti, preden občinski svet ne sprejme konkretnega dogovora ali sporazuma. Tudi tako bi torej lahko dosegli širše sodelovanje članov sindikata pri pripravi sporazumov ali dogovorov. P. VESELINOVIČ :W[ Na letališču je včasih vroče, včasih mrzlo. ŽivlR tukajšnjih ljudi pa gre svojo pot. S pripadniki zeif ,elr ni ske operative, točneje z mehaniki, sedimo in sep% v-varjamo. Čeprav govorimo o nepomembnih njihove oči zdaj pa zdaj usmerijo proti nebu. Vl,,; ,, i ri rl O i i t-v* *-» t Lroi c* rl /-X <-» « o \r 'rr-o Iri 1 \/C CJ Ič 0^ ' je, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v zraku. Vsak P' je tudi njihova skrb. In ko letalo pristane, se t^’ zberejo okrog njega. Najprej se pomenijo s pil°t0J potem pa se začne delo, ki bi mu lahko rekli PreK in priprava letala za naslednji polet, točneje, rji novna priprava kovinske ptice za opravljanje 0°^ bojnih nalog. Da, točno, tako je, saj vsako križajA nje po nebu pomeni ne samo bojno urjenje, aflr. tudi varovanje našega zračnega prostora, kar je pj*. zaprav uresničevanje zasnove naše splošne Iju^, obrambe. Če k tej in taki budnosti na nebu dod^ |r še nenehna prizadevanja tistih, ki jih na letališč videti — imenujejo pa se člani službe zračnega;, j veščanja in vodenja — je povsem točna trditev, da položaj na našem nebu stalno v rokah njegovih ^ varjev. NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU POZIV DELOVNIM SKUPNOSTIM M Že več let prispevajo delovne skupnosti z# ^ proti raku del sredstev, ki bi jih sicer porabijo pr (Jll rUKLl tlel Ji CUJIC* t f\l l' ^ jjy novoletne čestitke. Taka voščila smo objavlja $ časopisih na vidnem mestu. Zbiramo jih letos in jih bomo po vaši odločitvi ob ju'1 • Delu, Dnevniku ali v Delavski e/ioČjjč Najmanjši znesek za eno objavo v enem (4 pišu je 1.000,00 din. Vaša naročila Pr,ca. ia. jemo do srede, dne 15. decembra 1976. Že vnaprej najlepša hvala! DRUŠTVO SRS . ZA BOJ PROTI RAKU 61001 LJUBLJANA, pp 591, Komenskega U, telefon: 322-861, 322-8 Zlitin MILOSAVLJEVIČ - pred vsakim poletom natančen pregled orožja na letalu. Očesu mladega s*rokovnjaka ne more uiti niti najmanjša napaka. ' Foto: B. J. »PREGLEDUJEM OROŽJE!« [, . Spet je pristala skupina letal. Eden od sobesedni-\ ,?v> mladenič v temnomodri delovni obleki, je zgra-i' / 2a.^°j^e'c z orodjem in pohitel proti še vročemu L odvijača in ključev. Danes namreč naši piloti I eljajo na cilje v zraku s pomočjo foto-kino mitra-Jeza, torej s pomočjo v letalo vgrajeno kino-kamere f °bini0 na filmu podatke o strelskih uspehih sleher-c; l'e8a posameznika. " In kakšen je pravzaprav vaš poklic, sem vprašal ' j ls°kega črnolasega fanta. Pregledujem in preverjam orožje, je dejal in se Jaz sem aktivni vojaški starešina, nižji častnik ’; ^''utin Milosavljevič, sicer pa sem tehnik. Moja Pecialnost je orožje letala. 5 , Na to letališče je Milutin prišel službovat pred v sVema *etoma- Pre<^ tem ie končal štiriletno letalsko Pj ,re(Jnjo tehnično šolo. Star je šele enaindvajset let, L ot zelo pridnega in vestnega delavca pa so ga letos J Pfejeli v zvezo komunistov. Milutin je eden tistih, ki r 0 1° V senc' 'n pogumnih pilotov, pa čeprav vsak i P°'et preživljajo in seveda na svoj način doživijajo le i‘ na zemlji i in ^ sern "a vendarle znova vprašal, zakaj se je odlo-a c" za ta poklic. ^ t kot otrok sem vzljubil letala. Pozneje, ob °ncu osemletke, so nam predavatelji veliko govorili 2AKAJ se JE ODLOČIL ZA TA POKLIC? o naši armadi, o mornarici in letalstvu. In ko je bilo šole konec, sem se prijavil na razpis. Sprejeli so me in sem odšel v vojaško šolo. Nikar ne mislite, da je bil Milutin slab dijak. Tudi možnosti za gimnazijo in za študij je imel, saj sta oba starša zaposlena. Toda želja po letalih je bil močnejša. In zakaj se ni odločil za letalca? Zakaj, ko vemo, da je križarjenje po nebu sen prenekaterega mladega človeka. In kaj je Milutin? Preprosto povedano — ta fant je delavec, strokovnjak s srednješolsko izobrazbo. S svojim poklicem je zelo zadovoljen predvsem zaradi tega, ker opravlja tako odgovorno in zahtevno nalogo. — Veste, — je povedal s ponosom, letalo z orožjem, ki ni v redu, je podobno človeku z zvezanimi rokami. Če odpove kakšna merilna naprava, to še ni tako hudo, z orožjem pa se kaj takega ne sme zgoditi. Po drugi plati se tudi pilot drugače počuti, ko ve, da so njegovi mitraljezi brezhibni in da ga ne bodo razočarali, naj že gre za spopad v zraku ali pa za napad na objekte in položaje na kopnem. Tako je povedal Milutin in pripomnil, da mu v vojski nudijo ugodne možnosti za napredovanje, kar bo vsekakor izkoristil. Saj tudi mora, če hoče stopati vštric z nenehnim razvojem in napredkom našega letalstva. — To je pravzaprav moja življenjska naloga, —-je sklenil zgodbico o sebi. In spet je pogledal v nebo ... BRANKO JAKOVLJEVIČ P MORALA NEKE NEMORALE Danes bržčas ni odraslega Slovenca, ki ne bi trepetal za usodo ljudi v Posočju, za žrtve dveh potresov. Bolj ko se približuje zima, večji so napori graditeljev, da bi ljudem Posočja zgradili topla ognjišča. Zato je tudi razumljivo veselje vseh, če prizadeta družina že danes dobi ključ novega doma, ki ga je pričakovala šele jutri. To veselje je podobno tistemu pred dobrima dvema letoma na Kozjanskem, kjer se je bil po potresu podoben, čeprav nekoliko manj oster boj. Tudi takrat se je vznemirila vsa Slovenija, da bi Prizadetim čim hitreje pomagali. Delavci so prav tako ostajali za stroji čez praznik ali prosto soboto, da bi s tako ustvarjenim dinarjem pomagali graditi nova ognjišča. Katastrofalna potresa, ki sta prizadela letos Posočje, sta upravičeno nekoliko odrinila težave Kozjancev tudi zato, ker bi javnost ob vseh žrtvah in naporih upravičeno pričakovala, da so problemi Kozjancev v glavnem — rešeni. Tudi po obljubah bi se lahko odločili za tako mnenje. Ne gre zanikati, da je bilo po potresu na Kozjanskem mnogo storjenega, vendar se je v času, ko so bile oči slovenske javnosti uprte v Posočje, v Šentjurju pripetil dogodek, ki mora sprožiti temeljito obsodbo malomarnosti, neodgovornosti in politične nezrelosti krivcev. Celjsko gradbeno podjetje Ingrad, ki je v glavnem izvajalec gradbenih del stanovanjske in druge gradnje v Šentjurju, je za potrebe ob potresu prizadetih in drugih, v solidarnost vključenih delavskih družin, gradilo med drugim tudi dva stanovanjska bloka. Prvega v Šentjurju in drugega v Gorici pri Slivnici. Gre za 45 stanovanj, katerih stanovalci bi naj že pred tremi meseci dobili tople domove. Gre za 21 v Potresu prizadetih družin, 14 družin, ki bi naj končno dobile stanovanje s pomočjo solidarnosti, ter za 10 delavskih družin, ki bi dobile stanovanja od svojih delovnih kolektivov ali ustanov. Ingrad je začel graditi in že pred tremi meseci tudi dogradil oba omenjena bloka. Toda ob prevzemu so nenadoma ugotovili, da tega ni možno opraviti, ker gre za številne pomanjkljivosti. Od pomanjkljive tehnične dokumentacije, različnih za gradnjo nujnih dovoljenj, do napak zavoljo površnosti in neodgovornosti. Danes, nekaj manj kot tri mesece potem, ko bi naj srečni stanovalci že bivali v novih, toplih in lepih domovih, nihče ne ve povedati, zakaj 45 družin še vedno čaka na ključe, čeprav bloka že dolgo stojita. Kot je ob takih primerih že skoraj pravilo, je neuradno možno slišati različna mnenja in obrazložitve. Uradno in javno o problemu niti v Šentjurju niti v Celju ni dosti odmevnosti, kaj šele kritike. Če pustimo vnemar »zamrznjen« denar, ki je zazidan v omenjena bloka in da se dotaknemo samo človeške plati tega problema, je prav neverjetno, da danes, v času stabilizacijskih ukrepov, v dobi, ko se vsi maksimalno vključujemo v skrb za delovnega človeka, nikogar ne gane usoda teh 45 družin, ki žive, kakor pač in kjer žive, ki ne vedo ne kod ne kam, ko je zima že dodobra zakoračila tudi v šentjurske domove. Kaže, da je od obljubljenega in plačanega ključa pa do ure in ure trajajočih sestankov ali na tone popisanih zamegljenih poročil, dolg korak. Tolikšen, da ne seže v prakso, v moralo in odgovornost odgovornih, ki ne bodo in ne stanujejo v razrušenih domovih in ne čakajo na ključ solidarnostnega stanovanja. J. SEVER tudi letos knjiga leta slovenski alnnanah'77 nova vsebina! boljši papir! primernejši format! ne zamudite knjige, ki jo boste v prihodnjem letu prav gotovo največkrat vzeli s knjižne police! popolne novosti v vsebini: medicina za vsakogar kronologija leta 1976 v slikah kronologija NOB v Sloveniji priročnik za planince z vsemi kočami v Sloveniji sto slovenskih narodnih pesmi knjiga rekordov z zanimivostmi iz Slovenije in ostale jugoslavije zgodba o največjem dejanju pripadnikov VOS 77 anekdot o znanih Slovencih in ostalih jugoslovanih kitajski test — razkrivaj samega sebe 30 strani razpredelnic — pet tisočletij svetovne zgodovine rezultati z zimskih in poletnih olimpijskih iger 1976 Naročila sprejema CGP DELO-TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE OTROK Razlike zastrupljajo Sindikati in druge družbenopolitične organizacije v občinah so bili letos pobudniki oblikovanja skladov za financiranje novoletnega praznovanja otrok v krajevnih skupnostih • Le v Ljubljani delovne organizacije niso sprejele priporočil mestnega sindikalnega sveta Tako kot vsako leto so tudi letos domala po vsej Sloveniji v polnem razmahu priprave na novoletno praznovanje in prihod dedka Mraza. V želji, da bi vsem otrokom omogočili, če ne enake, pa vsaj podobne možnosti za doživljanje pravljičnih novoletnih dni, si letos družbenopolitične organizacije in društva, zlasti sindikati, SZDL in društva prijateljev mladine prizadevajo pripraviti praznovanje tako, da bo prispevalo k vzgojnemu oblikovanju in razvedrilu najmlajših. »Predsedstvo zveze prijateljev mladine Slovenije je že pred časom sprejelo stališča o pomenu in organizaciji novoletnega praznovanja in dedka Mraza z namenom, da bi praznovanja v republiki dobila tisto vsebino, ki je primerna času, ki bi krepila in plemenitila ustvarjalni, domišljijski svet otrok ter z različnimi oblikami zdravega razvedrila opravila svoje vzgojno poslanstvo,« nam je v pogovoru dejal Stane Štemberger, sekretar ZPM Slovenije. »Poleg tega, da smo predlagali, naj bi za vse predšolske otroke pripravili novoletna praznovanja, združena s prihodom dedka Mraza v sleherni krajevni skupnosti, smo vsem občinam v republiki poslali priporočilo, naj že v jesenskih mesecih imenujejo posebne koordinacijske odbore. Sestavljali naj bi jih predstavniki TOZD in drugih organizacij, društev in krajevnih skupnosti. Predvsem smo želeli na samoupravnih osnovah zbrati potrebna sredstva za obdaritev otrok in za nabavo kolektivnih daril, ki bi jih ob praznovanju novoletne jelke namenili vzgojnovarstvenim zavodom, šolam in drugim otroškim ustanovam. Delovne organizacije naj bi sredstva, ki jih namenjajo za darila otrokom svojih delavcev, prispevala v skupne sklade koordinacijskih odborov pri krajevnih skupno-' stih.« Doslej so v številnih slovenskih občinah organizacije združenega dela že združile sredstva za novoletno praznovanje in obdaritev otrok. »Prednjačijo občine Celje, Maribor, Murska Sobota, Kranj, Radovljica,« nadaljuje Stane Štemberger, »Tolmin, Koper, Tržič, Sevnica, Krško, Brežice, Trbovlje in nekatere druge. Predvsem bi želel omeniti zgleden celjski primer. Po skupni akciji občinske • konference SZDL, komiteja občinske konference ZKS, občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze prijateljev mladine je lani dedek Mraz prvič obiskal vse najmlajše v krajevnih skupnostih, vzgojno-varstvenih ustanovah in v šolah. Prvič se je tudi zgodilo, da je vse otroke obdaril z enakimi darili. Tako je do polne veljave prišla želja, da ne delamo več razlik med otroci staršev, ki so zaposleni v bogatejših delovnih okoljih in tistimi, kjer teže namenjajo sredstva za obdaritev otrok. »S podpisom območnega družbenega dogovora so se Celjani sporazumeli, da bodo letos in v bodoče delovne organizacije za organizacijo novoletnega praznovanja in obdaritve otrok združevala sredstva pri občinski zvezi prijateljev mladine. Tako ne bodo pripravili ločenih obdaritev otrok in prireditev v delovnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugod. Za razliko od večine občin je, kot kaže, poziv Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane v zvezi z novoletnim praznovanjem in obdaritvijo otrok naletel na gluha ušesa. V številnih osnovnih sindikalnih organizacijah predloga o enotnem praznovanju dedka Mraza in obdaritvi otrok očitno niso mogli ali pa niso hoteli razumeti. Pa kaj bi sploh govorili o tem, saj se je po ljubljanskih občinah zadnja leta razpaslo pravcato »tekmovanje« med delovnimi kolektivi, kdo bo pripravil za otroke svojih delavcev lepša in bolj razkošna darila. Toda ali so se vodilni v tej ali oni TOZD, kjer ob prehodu iz starega v novo leto delijo otrokom razkošna darila, že kdaj zamislili nad tem, komu pravzaprav namenjajo darila, komu podarjajo drage igrače, smučarsko opremo in podobne stvari. Ali jih mar namenjajo otrokom ali jih podarjajo sami sebi? Morda ne vedo tega, da je otrok, ki ima doma vse, kar si zaželi, najbolj srečen tedaj, ko dobi darilo od dedka Mraza, čeprav je malce manj razkošno! novice iz organizcvcif VIATOR, LJUBLJANA Urejanje odnosov Na zadnjem sestanku osnovne organizacije sindikata TOZD Mestni potniški promet so delavci izrazili nezadovoljstvo nad delom družbenopolitičnih organizacij. Hkrati so kritizirali tudi neustrezno in nepravočasno obveščenost. Zlasti ostro pa so na sestanku obravnavali medsebojne odnose med delavci na vodstvenih in vodilnih mestih, dokaj kritično pa so spregovorili tudi o neustrezni kadrovski politiki v temeljni organizaciji. Govorili so tudi o sporih med prometno operativo in vozniki mestnega potniškega prometa. Zato so delavci na sestanku osnovne sindikalne organizacije zahtevali, naj bi ta nesoglasja čimprej odpravili, obenem pa ugotavili vzroke težav. Na osnovi razprave so OOS, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sprejeli več sklepov, ki zadevajo vse delavce, predvsem pa vodstvo TOZD Mestni potniški promet. Zlasti od slednjega zahtevajo, da čimprej odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. ISKRA, ELEKTROMEHANIKA KRANJ Festival amaterskega filma V počastitev dneva republike in 30-letnice Iskre so člani foto-kino sekcije Iskra-Elektromeha-nika, ki deluje v okviru foto-kino kluba Janez Puhar, pred dnevi pripravili že tretji Iskrin festival amaterskega filma. Od ustanovitve dalje je foto-kino sekcija Iskra-Elektromehanika, ki je letošnji festival pripravila skupno s komisijo za kulturo pri osnovni sindikalni organizaciji, uspešno opravljala svoje poslanstvo, Organizirala je več predavanj in klubskih večerov za izobraževanje svojih članov, sodelovala pa je tudi pri drugih kulturnih prireditvah, ki jih je pripra- vila delovna organizacija Iskra-Elektomehanika. Sicer pa skušajo člani sekcije pri svojem delu zbrati čim več slikovnega gradiva o pomembnih dogodkih v tovarni in zunaj. V kratkem obdobju svojega delovanja je sekcija pripravila tri samostojne razstave, več tečajev iz osnov fotografije in filma, pred dnevi pa že tretji festival amaterskega filma. Pohvalno je tudi sodelovanje članov sekcije s komisijo za kulturo pri osnovni organizaciji sindikata Iskra-Elektromehanika, ki je v . zadnjih letih vsestransko pomagala filmskim amaterjem v svoji delovni organizaciji. INLES, RIBNICA LETOVANJA DELAVCEV Delavci ribniškega Inlesa so že večkrat zahtevali od vodstva podjetja in sindikalne organizacije, da po dolgih letih odlašanja uredita problem letnega oddiha zaposlenih. Kot kaže, bodo njihove prošnje slednjič uresničene. Delovna skupnost Inlesa se je namreč odločila, da bo v Malem Lošinju zgradila počitniški dom. Objekt bo imel 50 ležišč, kuhinjo, poleg doma pa bo še kakih 3000 kvadratnih metrov uporabne površine, na kateri nameravajo postaviti več šotorov in stanovanjskih prikolic. Nakup objekta in zemljišča je ribniške lesarje veljal 500.000 dinarjev, vendar bodo morali za dokončno ureditev doma primakniti še nekaj denarja. PLANIKA, KRANJ JUBILEJNE NAGRADE Pred dnevi so na slavnostni seji delavskega sveta in sindikalne organizacije Planike že četrtič podelili jubilejne nagrade tistim delavcem, ki so že 20 let zvesti svoji delovni organizaciji. Letos je nagrade prejelo 67 delavcev. Predsednik delavskega sveta se jim je v krajšem nagovoru zahvalil za dolgoletno delo ter za njihov prispevek pri razvoju kombinata. CELICA POD DROBNOGLEDOM Pogum in znanje I Kaj vse so že storili in kaj vse še nameravajo narediti v Veleželeznini Merkur v Kranju, da bi samouprava postala njihova samoupravna praksa Jav b' > Te dni praznujejo v Merkurju osemdesetletnico svojega podjetja. Toliko let je namreč minilo od tedaj, ko je celjski kapitalist Majdič odprl v Kranju podružnico svoje celjske trgovine z železnino. kajti še vedno nimamo možnosti, da bi v celoti sami oblikovali zaloge in asortiman blaga, ki ga današnji čas zahteva od trgovine; nismo se še organizirali tako, da bi bili dobri posredovalci med proizvajalci in potrošniki.« 1 Pred tridesetimi leti, 6. decembra 1946, pa je ta trgovina postala naša. Imajo pa na tem področju obilo izkušenj. »Po mojem mnenju je to rojstni dan našega podjetja,« pripoveduje Jaka Kolenc, dosedanji glavni direktor, ki je v začetku letošnjega decembra odšel v pokoj. Takoj ob nacionalizaciji so ga imenovali za delegata (tako smo takrat rekli direktorjem) in tri desetletja je ostal na tem položaju. Jože Poljak, direktor splošnega sektorja in sekretar podjetja, je za naš razgovor ob letošnjem prazniku Merkurja pripravil obilo gradiva in v njem je med drugim rečeno: V Merkurju je bilo v tistih dneh ob nacionalizaciji kakih 30 delavcev, zdaj pa jih je 850. »V tistem času so nekateri ljudje napovedali, da delavci ne bomo znali gospodariti,« je razlagal Jaka Kolenc. »Ob tem našem prazniku se spominjamo tudi tega, kako skromni so bili naši začetki in v kakšnih težavnih razmerah smo delali. V provizoričnih in slabo urejenih skladiščih in prodajalnah. Največ dela smo opravili na prostem, v nezakurjenih in neurejenih prostorih. Zdaj je vse drugače. Delo je postalo lažje, večina naših skladišč in prodajaln je ogrevanih in dokazali smo, da znamo gospodariti.« »Pomembne spremembe v razvoju naše družbe v zadnjih nekaj letih, predvsem pa jasno začrtana smer neposrednega upravljanja, so vtkane tudi v delo in življenje Merkurja. Ustavni amandmaji, zlasti pa še nova ustava in nedavno sprejeti zakon o združenem delu, ki naj bi na področju upravljanja družbenih sredstev, zlasti pa pri oblikovanju in razporejanju dohodka zagotovil delavsko veljavo, terjajo neposredno odločanje delavcev. To pa je narekovalo tudi naši delovni organizaciji, da se ustrezno organizira in da bi samoupravljavci v njej lahko uresničevali svoje pravice in dolžnosti.« skupnih služb. Morebiti je ta naša zdajšnja sindikalna organizacija zametek bodoče samoupravne organiziranosti podjetja. Ustanovili smo tudi 35 sindikalnih skupin, ki pa v glavnem še ne delajo. Predvsem sklicujejo v teh skupinah vsak mesec nekakšne informativne sestanke, na katerih poslovodje ali drugi vodilni ljudje govore delavcem o poslovnih uspehih in težavah. Tamkaj le redkokdaj sprejemajo stališča, ki bi jih potlej njihovi delegati ali člani delavskih svetov in drugih samoupravnih organov uveljavljali na sestankih njihovih vodstev.« težavam, s katerimi se je ubadala vsa naša trgovina, postal ugledna in solidna trgovska delovna organizacija doma in tudi v tuji-ni.« Hkrati s krepitvijo samouprave pa zdaj skušajo tudi na Res pa je tudi, da v Merkurju dela v sindikatu kakih 90 delegatov, v drugih družbenopolitičnih in samoupravnih organih pa več kot 80. Vsi seveda niso enako prizadevni. So pa v podjetju zagotovili možnost šolanja slehernemu delavcu, ki se želi strokovno in politično izobraževati. »ČE VEŠ, ZA KAJ GRE, ZNAŠ UVELJAVITI SVOJ SAMOUPRAVNI PRAV« novo urediti delitev osebnih dohodkov, in sicer tako, da bi boljše delo delavca bilo tudi bolje plačano. Enako velja za tisti del osebnega dohodka, ki je odvisen od gospodarskega uspeha prodajalne ali temeljne organizacije; ta del zaslužka je zdaj namreč tako majhen, da bolj malo spodbuja težnje za boljšim gospodarjenjem. In spet so govorili o izobraževanju. Številni njihovi delavci obiskujejo partijske in samoupravne šole, tečaje in seminarje; v višjih, visokih, srednjih, poslovodskih in trgovskih šolah študira letos 58 delavcev Merkurja, 19 ljudem pa dajejo štipendije' Stanovanjskih problemov skorajda nimajo. V minulih petih letih so 306 prosilcem odobrili 7 milijonov dinarjev posojil za gradnjo stanovanj, 42 njihovih ^ KO SO LJUDJE ZAČELI RAZMIŠLJATI O SVOJIH PRAVICAH IN SO MORALI ODLOČATI, SO POSTALI SAMOUPRAVLJAVCI Ko je Jaka Kolenc tistega dne pred tridesetimi leti postal delegat, so z njim prišli v Merkur, da bi nacionalizirali podjetje, tudi zastopniki delavcev kranjskih tovarn, torej potrošniki in že takrat so stkali tesne vezi med trgovci in potrošniki, ki so v kasnejših letih obrodile kopico sadov. V takih razmerah se je tudi njihov sindikat vedno bolj uveljavljal kot organizacija delav- cev. Marjan Jenko je v Merkurju predsednik konference sindikata. Pa ni bilo lahko. O dejavnosti delavske organizacije, ki ji predseduje že dobri dve leti, pripoveduje: Ob sedemdesetletnici njihovega podjetja je glavni direktor v »Merkurjevih novicah« zapisal: »Trgovina precej let ni uživala statusa akumulativne gospodarske panoge. V zadnjem času so se tudi na tem področju pojmi razčistili, tako da mora tudi trgovina skrbeti za svojo reprodukcijo. Nismo še povsem zadovoljni, »Mi smo že takoj po razpravi o delavskih amandmajih in o novi ustavi ustanovili tri temeljne organizacije, obenem pa oblikovali sedem osnovnih organizacij sindikata; v vseh temeljnih organizacijah (v prodaji na drobno in na debelo in v trgovskih storitvah) pa še v trgovinah v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki in v Radovljici ter v delovni skupnosti Na sestanku, ki so ga sklicali, da bi ob svoji osemdesetletnici povedali novinarju, kaj vse so že postorili in kaj še nameravajo narediti, da bi vsem delavcem zagotovili pravo samoupravo, so dokaj samokritično ugotavljali: »Imamo premalo članov zveze komunistov, torej ljudi, ki bi v sindikalnih skupinah spodbujali in usmerjali razpravo pri oblikovanju stališč.« Marko Gostiša, sekretar zveze komunistov, je pripovedoval: »V minulih dveh letih smo se tako organizirali, da je samoupravljanje postalo naša glavna skrb. Res pa je, da nas je premalo (med mladimi je v partiji komaj 11 ljudi) in da naš vpliv sega predvsem do vodstev, medtem ko v delavski bazi, kjer bi morali predvsem delovati, ni dovolj čutiti dejavnosti partije.« delavcev pa se je vselilo v družbena stanovanja. Socialno ogroženim so kupili ozimnico, imajo 13 avtomobilskih prikolic, v katerih je letovalo 90 članov kolektiva, sodelovali bodo pr' gradnji počitniškega doma v Medulinu, dokaj dobro so uredil' športno in kulturno dejavnost. »Doslej nam v sindikatu šU či nikoli ni primanjkovalo denar} za naše delo,« je dejal Marja« Jenko, predsednik konferenc« osnovnih sindikalnih organizacij, »potrebovali pa bi več ' delavskega poguma in samoupravnega znanja, da bi vse naloge, ki jih terjata od nas ustava in zakon o združenem delu, tudi uresničili-^ JANEZ VOLJČ KAJ NAMERAVAJO ŠE STORITI. DA BI DELAVCE SPODBUJALI K BOLJŠI SAMOUPRAVI V teh tridesetih letih, odkar so se »na novo rodili«, kot je dejal prvi delegat in dozdajšnji direktor, »je Merkur kljub številnim Na"' zalogi imamo značke Zveze sindi katov Jugoslavijo po ceni 15 dinarjev-Naročila sprejema: ČZP Delavska enot nost. Ljubljana, Dal matinova 4-11. bc «! de Pc Va Pt !ei * NAŠI PRIJATELJI PETER RUTAR - LJUBLJANA Veliko, a še premalo! “Lahko bi dejal, da naš časopis prebiram od njegovega začetka, meni je vedno pomenil možnost in pobudo za boljše in bolj učinkovito sindikalno delo. Priznati moram, da je bilo vsa ta leta v njem zaznati vse plime in oseke našega družbenega delovanja." podjetja, v katerih v prvih povojnih letih skoraj ni bilo človeka, ki ne bi dobival Delavske enotnosti. V teh delovnih organizacijah je bil sindikat dejansko last delavcev in ljudje so dobro vedeli, za kaj potrebujejo svojo organizacijo." močni so lahko s svojim sindikalnim glasilom, kako dragocen in nepogrešljiv pripomoček za njihovo delo v sindikatu jim je seveda tedaj, če jim pomeni dejansko spodbudo za uveljavitev učinkovite delavske samouprave." Tako pripoveduje Peter Rutar iz Ljubljane, eden naših najstarejših naročnikov, delavec, ki v zadnjih sedmih letih, odkar je upokojen kljub bolezni še ni nehal delati; sedaj je delegat v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana — Center ter aktivni član občnega društva in republiške zveze invalidov. Potem nadaljuje: „Berem Delavsko enotnost kot nekoč, ko sem še delal v sindikatih, Kot nekoč tudi danes najdem v časniku pobude za dobro delo organiziranih delavcev. V Ljubljani poznam mnoga „Delavska enostnost danes ni več samo informator, kot je bila pred leti, marveč z objektivno in konstruktivno kritiko, ki pa je je še vedno premalo, posega v domala vsa družbenopolitična dogajanja pri nas in v svetu. Tako je treba nadaljevati, vztrajajte pri tem, kar gradite, saj z novo vsebinsko zasnovo resnično prihajate čedalje bliže delavcu, tistemu, ki mu je list namenjen in ki ga tudi najbolj potrebuje. Morda se v številnih delovnih organizacijah niti ne zavedajo, kako „Večkrat pa medtem v Delavski enotnosti berem", se kritično loti stvari Peter Rutar, „da se je v nekem podjetju sindikat že približal delavcem, v drugem pa so storili vse, da bi to naredili. Ta organizacija potemtakem ni naša, saj je le nekakšna institucija, ki potrebuje za svojo dejavnost sodelovanje delavcev. Toda ne gre samo za to ...“ Pravi, da ima Delavska enotnost predvsem nalogo, da pride do slehernega delavca in da ga mora osveščati. Če bo dosegla to, bo po po Rutarje- vem prepričanju dejansko opravila svoje poslanstvo. ,,Poglejte, pred sprejetjem zakona o združenem delu so se v številnih javnih razpravah pojavila vprašanja delavcev, na katera pa pogosto niso dobili pravega odgovora. Zdi se mi, da bi morala biti Delavska enotnost v tem primem tribuna za izmenjavo mnenj, predlogov, stališč in tudi vprašanj. Zlasti na slednje bi morali delavceff; odgovoriti poklicni sindikalni delav«1 tudi slednji bi zvedeli marsikaj kar z«’ nima sindikalno članstvo. Tega P3 niste storili... Zakaj vam to gov°' rim? Preprosto zato, ker bodo šele #' kušnje v vseh samoupravnih okoljih.v največji meri pa v organizacijah zdfiiZ' enega dela potrdile življenjsko veljav° male ustave. Sicer pa je ves čas v D6' lavski enotnosti premalo člankov, katerih bi sindikalni delavci in san)0" upravljavci posredovali svoje izkušnje' Delavski časnik je tem težnjam ze zdavnaj odprl vrata, vendar, kot ka^«’ te priložnosti ne znajo dovolj izh0-ristiti prav sindikalni delavci.11 Peter Rutar nam je še povedal, ^ so mu v Delavski enotnosti všeč nek3' tere stalne rubrike pa prilogi Sindik3 in Vzajemnost... Skratka, zanima v vse, kar je tako ali drugače povezano delavcem. „Najraje pa berem prispevke, kigP" vore o življenjskih težavah zaposlenih; Prav gotovo v listu nudite tudi dovoi možnosti in predlogov za to, kako spoprijeti s tem ali onim problem01^ Najbolj pa sem vesel pobud, kako P ^ magati tistim, ki se znajdejo v stiski, sami ne najdejo rešitve." yiRN$ 9 B ■& 9 S.'? & U.B \« <. > ^ o =r » OD TU IN TAM ŠTEVILNE RAZSTAVE Teden komunista, ki poteka Pod geslom »Človek, delo, kultu-ra«, marsikje označuje tudi raz-stave del, katerih avtorji so de-Javci. V drugi polovici novembra je ^Uuma komisija sindikalne °rganizacije LEK pripravila v 9vli pred jedilnico na novi lokaciji Ustavo svojih likovnih amaterjev in članov fotokluba »Lek«. Zveza kultu mo-prosvetnih “rganizacij občine Ljubljana-Be-*'grad je v galeriji na Titovi cesti Priredila 1. občinsko razstavo del Ekarjev amaterjev, ki bo odprta 26. decembra. Razstavlja 28 Avtorjev. V h 7 a h r 0 V iV ri v li t. i o :c j. VEČ MARKSISTIČNE ^ LITERATURE Med številnimi dogodki, ki so °2načevali Teden komunista v 0bčini Velenje ob koncu novembra, omenimo vsaj dva. Knjižnica 'elenje je odprla svoj marksi-riični oddelek. Za obogatitev ^Itumega življenja pa so delavci “stanovih mešani pevski zbor. Prijavilo se je več kot 80 delavcev ij vseh kolektivov, največ iz l°varne gospodinjske opreme korenje Velenje. Zbor bo vodil Prof. Ciril Vertačnik. OTROŠKA LIKOVNA DELA Osnovna šola Simona Jenka v Manju je v počastitev letošnjega Urieva republike priredila raz-stavo otroških likovnih del, ki so posredovali likovni pedagogi 2 Sol v enajstih jugoslovanskih testih. VESTER PROGRAM Oan prosvetnih delavcev ob-Clr,e Žalec je bi! letos izredno Pester in je zajemal predavanje o "ržavi in verskem vprašanju, "astop Koroškega akademskega °kteta, razpravo o nagrajevanju Prosvetnih delavcev. Program je ”■1 izveden v lepem kulturnem domu v Polzeli, sledil pa je tudi °gled Tovarne nogavic in prijeten ^ključek srečanja v tovarniškem "riratu družbene prehrane. SPORAZUM O SODELOVANJU Ob 30-letnici baleta v Mariju so pripravili jubilejno pred-s,avo Hrističeve Ohridske legen-'k’ katere pokrovitelj je postal s Odpisom sporazuma o sodelo-'■Ptrju Kompas Jugoslavija. S to predstavo, ki so jo finančno "ntogočili, praznujejo tudi 50-.e,nico Kompasa Maribor in "'letnico Kompasa Jugoslavija. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O ŠTIPENDIJSKI POLITIKI Na pravi kadrovski tir Zaradi iztirjenih kadrovskih razmer je potrebno uveljavljati dvojni cenzus kot pogoj za pridobitev štipendije iz združenih sredstev Nov sistem štipendiranja, ki je zaživel na jesen 1974. leta, je poenotil štipendijsko politiko v SR Sloveniji, poenotil kriterije za pridobitev štipendije iz združenih sredstev ali kadrovske štipendije ne glede na ekonomsko moč občine ali organizacije združenega dela. V praksi pa se seveda porajajo problemi bodisi zaradi odstopanja od dogovorjene politike bodisi zaradi tega, ker imamo kandidatov za štipendije še vedno več kot razpoložljivega štipendijskega denarja. Na to so opozorili tako predstavniki občinskih sindikalnih svetov kot predstavniki občinskih konferenc SZDL na regijskih posvetih. Zaključke s teh posvetov je obravnavala na 6. seji 25. novembra letos tudi skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni politike in jih sprejela tudi kot svoje sklepe, ki zavezujejo vse skupne komisije na ravni občin. LE ZA DVE TRETJINI EVIDENTIRANIH ŠTIPENDISTOV Zgoraj zapisana ugotovitev skupne komisije na ravni republike je seveda prvo izhodišče, zaradi katerega je potrebno sprejeti določene ukrepe pri izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Drugo izhodišče pa je ugotovitev, da se mladina še vse prevečkrat odloča za šolanje mimo družbenih potreb. S tem v zvezi lahko ta čas govorimo o iztirjenih kadrovskih razmerah. Potrebni so torej ukrepi, da spravimo Stvari na pravi kadrovski tir. učencih in študentih, ki imajo kadrovsko štipendijo, prav tako pa tudi pri vseh odličnih učencih in študentih ne glede na smer njihovega šolanja. Pri vseh tistih učencih in študentih, ki so si izbrali študij sufi-citarnih poklicev, naj bi skupne komisije uveljavljale cenzus do 1.000 din na družinskega člana. Pravica do štipendije iz združenih sredstev za študij na sufici-tarnih poklicnih smereh naj bi torej omejili le na tiste, ki so štipendije res najbolj potrebni. KATERI POKLICI SO NEPREDNOSTNI? ZAKAJ DVOJNI CENZUS? Preprosto zato, da bi učinkoviteje usmerili mladino v študij tistih poklicev, ki smo jih v družbenem dogovoru o kadrovski politiki opredelili kot prednostne, to pa so vsi tehniški, pedagoški in zdravstveni poklici. Po sklepu skupne komisije na ravni republike naj bi za pridobitev štipendije iz združenih sredstev upoštevali od 1. 9. za učence oziroma 1. 10. za študente cenzus do 2.000 din na družinskega člana pri tistih kandidatih, ki se bodo opredelili za študijske smeri, ki so bile v razpisu štipendij iz združenih sredstev navedene kot prednostne; če niso bile v razpisu posebej naštete, veljajo tiste, ki so bile kot prednostne opredeljene v družbenem dogovoru o štipendijski politiki (tehniški, pedagoški in zdravstveni poklici). Občinske skupne komisije oziroma njihovi izvršni odbori lahko glede na specifične kadrovske potrebe v občini posamezne od teh poklicev tudi izločijo iz prednostne liste, ne smejo pa dodajati novih poklicev (čeprav bi bili v občini močno deficitarni). Ta cenzus -cjo 2000 din naj bi upoštevali tudijtri vseh Medtem ko se prednostni poklici nanašajo na vse stopnje šol od poklicnih do fakultet, je lista neprednostnih smeri po 11. členu družbenega dogovora o štipendiranju naslednja: — trgovci, kuhar, natakar, frizer, KV tekstilni delavec, šivilja — krojač, KV živilski delavec, administrator, kozmetik — gasilski tehnik, prometni tehnik, ladijski tehnik, letalski tehnik — komercialni tehnik, aran-žerski tehnik, gostinski tehnik — ekonomski tehnik, admini-strafivni tennik, miličnik, baletnik — oblikovalec, gimnazijski maturant, prometni inženir — 'pomorski inženir, letalski inženir, ekonomist, pravnik — upravni referent, statistik, organizator dela — računalniški delavec, socialni delavec, bibliotekar, sociolog — psiholog, etnolog, arheolog, politolog, novinar, slikar, kipar — režiser, igralec, glasbenik (brez predmetnih učiteljev). Seveda pa ti neprednostni poklici avtomatično preidejo med prednostne, če so zanje razpisane kadrovske štipendije (in gredo tem štipendistom pravice iz prednostnih, poklicnih usmeritev!). Po sklepu skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike smemo v listo neprednostnih poklicev uvrstiti še nekatere druge poklice, če se pokažejo kot suficitarni v posameznih bkoljih. Če izpričuje neka občina suficitarnost, denimo elektrotehnikov, zoboteh-nikov, jezikoslovcev, umetnostnih zgodovinarjev itd., jih lahko uvrsti med neprednostne poklice. Za takšno listo neprednostnih poklicev se je skupna komisija na ravni republike odločila iz nuje, da smo pri usmerjanju študija vendarle bolj učinkoviti (prav temu so veljale številne kritike!). Seveda pa se zaveda, da takšna lista neprednostnih poklicev ni najboljša rešitev in da se bo treba problematike usmerjanja v poklice in študij v bodoče lotiti mnogo bolj analitično. PRAVILO IN IZJEME Občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju bodo izjemoma lahko odobravale štipendije tudi nad veljavnimi cenzusi, vendarle le na izrecno priporočilo občinskega organa socialnega skrbstva ali krajevne skupnosti. Sicer pa bodo morale občinske skupne komisije preveriti upravičenost do štipendije na osnovi teh sklepov pri vseh dosedanjih upravičencih kot tudi pri novih kandidatih. Kot prednostni kriterij pri dodeljevanju štipendij je treba upoštevati tudi boljši učni uspeh učenca, pri čemer naj bi izključili kandidate, ki imajo le zadostni učni uspeh. Skupna komisija podpisnic na ravni republike pa sodi, da ni potrebno sankcionirati zadostnega uspeha pri poklicnih šolah. To utemeljuje s tem, da gre pri učencih teh šol pretežno za bolj praktično nadarjene učence, odtod tudi njihovi slabši učni uspehi. V teh šolah hkrati ugotavljamo premajhen vpis. Obratno je seveda stanje v štiriletnih srednjih šolah, na katere je pritisk večji, vpisujejo pa se vanje tudi učenci s slabšimi učnimi uspehi in jim je bil že v osnovni šoli nasvetovan drug poklic. PEEDLOG ZA VALORIZACIJO KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Skupna komisija na ravni republike tudi predlaga, naj bi s 1. januarjem 1977. leta valorizirali kadrovske štipendije za 15%. Za to valorizacijo pa je potrebno dobiti soglasje občinskih samoupravnih organov s področja štipendiranja. Zato bo ta sklep možno uresničiti toliko prej, kolikor prej se bodo o tem predlogu izrekli v vseh občinah. IZPOLNJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI Med sklepi, ki jih je skupna komisija sprejela prav na'pobudo razprav v sindikatu in SZDL po regijah, so tudi tisti, ki opozarjajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti štipendistov. Kdor je imel kadrovsko štipendijo, ne more znova kot štipendist iz združenih sredstev nadaljevati izobraževanje na višji stopnji, ne da bi izpolnil poprej svoje pogodbene obveznosti. Šolanje na višji stopnji naj bi nadaljevali le v primeru zelo dobrega učnega uspeha, toda po poprejšnjem soglasju s kadrovskim štipenditorjem, ki naj bi takega štipendista tudi usmeril v zanj kadrovsko zanimiv poklic. Zaostriti bi morali neizpolnjevanje tudi vseh drugih pogodbenih obveznosti štipendistov (učni uspeh, prestopanje na druge šole itd.). Med s' išči družbenopolitičnih orr acij, kLopozarjajo, da je tr selno uveljaviti načelo ladina čimprej pove- ženim delom, je tudi la bo nujno v bodoče adrovsko prioriteto. Ši politika bo morala pos ud kadrovske, sicer bo vedno prihajalo do »kratkih stikov«. Zato je dolgoročnejša naloga štipendiranja na osnovi planiranih kadrovskih potreb organizacij združenega dela, štipendiranje iz združenih sredstev mimo kadrovskega interesa združenega dela pa naj bi bilo le izjema. SONJA GAŠPERŠIČ Zbor uporabnikov v skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije se je prejšnji teden prvič sestal na ločeni seji. Razpravljal je o enem samem vprašanju: o ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti. Od razprave in stališč tega zbora smo mnogo pričakovali. Delegati so prišli na razpravo dobro pripravljeni, s stališči svoje delegatske baze — bodisi delegatske baze posebne izobraževalne skupnosti bodisi delegatske baze posamezne regije. Osnova za razpravo je bil predlog možnih rešitev za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti in osnutek nalog, ki naj bi jih organizacije združenega dela opravile v prizadevanjih za dograjevanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Delegati so imeli precej pripomb na ponujeni predlog, žal predvsem za dopolnitev predloga — kot da je že dokončen, obvezen in da ga smejo le dopolnjevati. Razprava je ponovno pokazala, da se delegati uporabnikov še ne čutijo dovolj samostojne, da bi zahtevali in predlagali, kar dobro poznajo in čutijo. Še vse preveč pričakujejo rešitve od drugih — za izobraževanje »odgovornih« dejavnikov in preveč boječe te predlagajo, ne pa tudi zahtevajo, da določene rešitve oblikujejo sami v skladu s pogoji in stvarnimi možnostmi. Zavedamo se, da je za preoblikovanje miselnosti in odnosa do izobraževanja kot sestavnega dela združenega deta potrebno več časa. Predolgo je bilo izobraževanje zunaj pristojnosti delovnih ljudi. Nanje smo se obračali le z zahtevami za sredstva, ki so jih morali izločati za izobraževanje, o načrtih, vsebini in organizaciji izobraževanja pa so odločali za izobraževanje pristojni organi. Z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti zato predvsem odpiramo proces bolj neposrednega in demokratičnega usmerjanja in odločanja o nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja. V tem procesu pa morajo svoj del odgovornosti in nalog v celoti opraviti tako uporabniki kadrov kot izvajalci izobraževanja. T. B. AJ Ml POMENI KULTURNO DELO? NAVDIH BOHINJSKEGA KOTA Slikarski samouk Vinko Preželj je I usekal na svet. 7. novembra leta ^48. Rodil se je v gorenjski vasici Sa-'Ca, dober streljaj daleč od Bohinj-^ga jezera. Takole pripoveduje o f^ji mladosti, ki jo je preživel v docent okolju: . »Nekako v šestem razredu osnovne me je pričelo jeziti, da imam sla-0 oceno iz risanja. S tem se nisem ^gel sprijazniti in sem začel obisko-,at' likovni krožek. Risal sem v šoli, ^a, zunaj sem iskal kotičke in risal, i,Pozneje je odšel Vinko v Ljubljano, je končal trgovsko šolo in obisko-^didi aranžersko. „Že takrat mi je pomenilo risanje več kot konjiček. Želel sem ustvarjati in spregovorile so moje bele, modre, rdeče barve .. .“, obuja spomine." „S slikanjem sem si kmalu prislužil prvi košček kruha. Takrat sem tudi ugotovil, da lahko pustim vse, prav vse in se v celoti posvetim slikarstvu, čeprav je ta kruh grenak . .,.“ Od takrat, ko se je Vinko boril za boljšo oceno iz risanja, pa do njegove prve slikarske razstave v Bohinju ni minilo mnogo let. Potlej je razstavljal svoja dela še v Čateških toplicah, Radencih, Poreču, Mozirju, na Bledu, v Gorici... V gostišču Kovač pa ima Vinko Preželj svojo stalno razstavo, medtem ko te dni razstavlja, v novem domu JLA v Ribnici. Tu prikazuje svoja najnovejša olja - več kot trideset jih je — ki jih je v glavnem ustvaril letos. Razmeroma hitro rišem. Le redkokdaj se pripeti, da bi pustil na stojalu nedokončano delo. Pravzaprav nikoli. Ko vem, kaj hočem, mi gre delo hitro do rok ...“, razlaga Preželj, ko si skupaj ogledujeva razstavo v Ribnici, ki jo je omogočila tovarna Riko. Večina njegovih motivov izhaja iz bohinjskega kota, ki je Vinku najbližji. Svv Janez, Hudičev most, skriti kotički Češnjice, pa detajli iz rodne Savice. ,,Najraje črpam motive iz narave. Najbližja mi je. Ko le utegnem, ko si lahko utrgam dan časa, se zapeljem domov, kjer ves svoj prosti čas posvetim prenašanju lepot na platno. Olje mi je še najbolj pri srcu. Zato je večina mojih del tudi v tej tehniki." „Najbolj vas vleče v Bohinj — samo zaradi ustvarjanja ...? “ „V glavnem zaradi slikanja, delno pa tudi za to, ker je v Savici moj dom, kjer imam tudi svoj atelje. Ves čas, ki ga preživim doma, prebijem s čopičem v roki. Domači, ki se ukvarjajo z zemljo in bi ob vsakem času potre- bovali par ali več pridnih rok, seveda s tem niso najbolj zadovoljni. Razumem jih. Zemlja terja svoje, toda mene vleče drugam, k drugemu delu. Sicer pa imajo tudi siarši razumevanje do moje strasti. Zato shajamo. In to je glavno .. ,.“ Verjetno bi se Vinko Preželj lahko preživljal le z risanjem, saj ljudje radi segajo po njegovih delih. Pa vendar je po načelu, „ljubi morje, drži se kop- nega", redno zaposlen. V domu samskih delavcev v Ljubljani je receptor. Delo je naporno, ima pa tudi svoje prednosti. Potem ko „odbiješ“ nočno in malo prej še eno dnevno, si prost kar dva dni. In to je za Prežlja zlata vredno. Sede za volan svojega renaulta in se po najkrajši poti odpelje v domače kraje. „Včasih sem imel več konjičkov ...“, pripoveduje. „V kvintetu sem igral kontrabas in kitaro. Veliko lepih uric smo preživeli ob zvokih domačih viž, vendar za vse ni nikoli dovolj časa, meni pa ga za risanje že tako ali tako vedno primanjkuje." „Trdno ste se torej odločili o svoji življenjski poti. Vas pri tem moti, da ste samouk, da nimate akademije ...? „Me, pa še kako! Prvič zato, ker samouke ljudje kaj radi pocenjujejo in ker bi ob ustrezni izobrazbi več znal in s tem bolje delal. Sicer pa, glede vsega tega še nisem rekel zadnje besede. Saj sem še mlad. Kaj pa pomeni osemindvajset let? za izredni študij. Ne skrivam pa tudi želje, da bi postal svobodni umetnik. Z dušo in telesom bi se rad posvetil risanju." A. ULAGA kolektivi se predstavljajo splošno gradbeno podjetje konstruktor Splošno gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora sodi v vrh slovenske gradbene operative. Ta ugotovitev velja tako glede na število zaposlenih, tehnično in tehnološko razvitost, na pomembnost del, ki jih je opravilo v tridesetletnem obdobju svojega obstoja, pa tudi po družbenoekonomskih in samoupravnih dosežkih. 0 gospodarskih in tehničnih dosežkih Konstruk-toija bomo pisali v marcu 1977 leta, ko bodo delavci tega velikega gradbenega kolektiva slavili tridesetletnico. Današnji prispevek pa je posvečen informaciji o novi organiziranosti podjetja, ki jo pri Konstruktoiju zadnje čase uspešno razvijajo. Že „delavski“ amandmaji, pozneje pa določila nove ustave so v delovni organizaciji Konstruktor, njenih družbenopolitičnih organizacijah in med delavci zbudili široko aktivnost, katere rezultati se odražajo v novi samoupravni in proizvodni organiziranosti. Rezultati nove organiziranosti pa se kažejo predvsem v nenehni rasti obsega proizvodnje in njeni kvahteti ter v devetmesečnem poslovanju, ki ga je delavski svet na nedavni seji ocenil kot uspešno. V želji, da bi se podrobneje seznanili s samouprav-Ijavskimi dosežki tega gradbenega kolektiva, ki sodi med največje v Sloveniji, smo se obrnili na predsednike delavskih svetov TOZD in DO ter zvedeli naslednje: Rafko Žager, predsednik centralnega delavskega sveta, nas je na kratko seznanil z novo organiziranostjo -Konstruktorja. S sklepi zborov delavcev v sredini minulega leta je pri podjetju organiziranih 10 TOZD in delovna skupnost za opravljanje skupnih zadev. Temeljne organizacije so se konstituirale s 1. januarjem 1976 leta, delovna skupnost pa se trenutno formira, čeprav že opravlja svoje naloge. Obenem s samo-upravljavsko reorganizacijo, ki teče, poteka proizvodnja nemoteno in uspehi so očitni. Omeniti moramo uspešno vključitev podjetja v SOZD IMOS ter v akcije, ki bodo naši delovni organizaciji prinesle novo kvaliteto v organizacijskem in proizvodnem smislu. Tu mislim na akcije doma pa tudi v tujini. Blizu uspešnega zaključka so dogovori za dela v Iraku, pogodba za dela na Madžarskem pa je podpisana. Nova organiziranost podjetja v skladu z ustavo prinaša novo kvahteto upravljanja in proizvajanja. Čeprav to delo ni bilo lahko in je zahtevalo včasih kar preveč naporov, smo lahko sedaj z doseženim kar zadovoljni. Če bodo uspeli v vsem, kar pripravljajo pri Konstruktoiju in Imosu, potem se bo v novi organiziranosti samoupravljanja in vodenja nadaljeval strmi vzpon, po katerem je delovna organizacija SGP Konstruktor znana po vsej domovini že vsa leta svojega obstoja. TOZD GRADBENIŠTVO MARIBOR Največja TOZD pri SGP Konstruktor je TOZD Gradbeništvo Maribor, saj šteje več kot 1400 zaposlenih. Delovno področje TOZD gradbeništvo je zelo široko tako po vrstah dejavnosti kot tudi teritorialno. Sega namreč trenutno od Posočja do Murske Sobote ter prek ožje in širše okolice Maribora vse do Linza v Avstriji- Razgovora o življenju in delu te velike TOZD se je udeležil namestnik presednika delavskega sveta dipl. inž. Vili Antolinc, ki je hkrati tudi vodja gradbenega sektorja večjega števila gradbišč. Letni plan je TOZD izpolnila v desetih mesecih po vrednosti 66-odstotno ob 90-odstotnem številu zaposlenih. Dosežena produktivnost znaša 105,6 odstotka. Vzrokov za slabše doseganje plana je več, med drugimi struktura del, premajhna zasedenost zmogljivosti, nizke cene, faze, v katerih so bili posamezni objekti in tudi razdrobljenost del. Delavci v tej temeljni organizaciji bi lahko naredili mnogo več, ko bi bilo na tržišču več del, posebno pa večjih del. Zmogljivost TOZD bi tudi lahko povečali z dodatni) mi delavci, kar pa sedanje število ležišč v delavskem naselju ne dopušča. Pri oceni desetmesečnega rezultata pa so v TOZD gradbeništvo z doseženim dohodkom kljub vsemu zadovoljni. Proizvodni program TOZD gradbeništvo je izredno pester, saj obsega široko paleto dejavnosti od industrijskih, stanovanjskih in javnih zgradb do vseh objektov inženirskih gradenj. Posebno visoko postavko v proizvodnem programu predstavlja stanovanj- ska gradnja, ki obsega 45 odstotkov celotne dejavnosti in jo je možno bistveno povečati. Gradbinci si prizadevajo, da bi z novimi tehnološkimi prijemi in z visokoproduktivno tehnologijo dvignili obseg proizvodnje tako, da bi ob bistveno nespremenjenih cenah dosegali še boljše rezultate od dosedanjih. Povezava s SOZD Imos in njenimi po-slovno-tehničnimi partnerji doma in v svetu obeta v prihodnje gradbincem razširitev obstoječih kapacitet, dolgoročno zagotovitev del, še večjo socialno varnost delavcev in boljše poslovne rezultate. Pri tem ima pomembno vlogo uveljavljanje nove tehnologije doma, v tujini pa dolgoročne pogodbe za dela v deželah v razvoju. Trenutno največje delo, od katerega si obetajo zaposlitev večjega števila delavcev, je delo, za katerega se potegujejo skupno z Imosom v Iraku. Poleg Iraka pa raziskuje Imos še druga tržišča v deželah v razvoju. Kar zadeva samoupravljanje pa je inženir Antoline dejal: »Naša TOZD ima v samoupravljanju že dolgoletno prakso. Zato smo se tudi v novi organiziranosti samoupravno hitro znašli. Vseh proizvodnih in drugih i gospodarskih odločitvah razpravljajo zbori. Delegati prenašajo stališča, sprejeta na zborih, v organe na ravni delovne organizacije, na organe Imosa in na druga samou-pravljavska področja. Kljub temu menim, da bo delegatski sistem potreboval še nekaj časa, preden bo popolnoma zaživel. Zaradi kratkih rokov, v katerih se moramo večkrat odločati in zaradi krajevne razdrobljenosti gradbišč je večkrat težavno pripraviti in organizirati kvalitetne razprave in odločitve. Na nekaterih zborih delavcev je pogosto tudi preveč različnejših materialov. Kljub temu lahko ocenim, da smo tudi v samoupravljanju na najboljši poti. TOZD GRADBENIŠTVO GRANIT, SLOVENSKA BISTRICA Pri Granitu smo se srečali s predsednikom delavskega sveta Jožetom Ajdom. O letošnjem poslovanju nam je povedal, da ga pri Granitu ocenjujejo kot dobro. Razdrobljenost gradbišč sicer povzroča precejšnje organizacijske napore, večje število kadrov ter dviga proizvodne stroške. V devetih mesecih so dosegli 70 odstotkov letnega plana ter ustvarili zadovoljiv ostanek dohodka. Delovno območje Granita sega od Pesnice pri Mariboru prek Maribora, Rač, Poljčan, Slovenske Bistrice pa vse do Raven na Koroškem in v zadnjem času tudi do Posočja. Trenutna zasedenost z deli je dobra, v prvem polletju pa ni bila zadovoljiva. Težijo k specializaciji dejavnosti v okviru TOZD v Konstrukturju, ki se prav tako kot Granit bavijo z gradbeništvom. Od nove organiziranosti v okviru podjetja si mnogo obetamo, pravi Jože Ajd. Od nas samih pa bo odvisno, kako bomo uspeli. Že v dosedanjih odnosih se je marsikaj spremenilo. Od novih skupnih služb pričakujemo še več. Enako od Imosa, kjer se povezava šele ustvarja. Na Posočju smo delali vsi člani Imosa, vendar ne povezani kot Imos, temveč vsak zase. Enoten nastop bi bil gotovo učinkovitejši. Sami smo bili v Posočju med prvimi. Na področju samoupravljanja, kjer nismo novinci, smo dosegli pozitivne premike. Delavci so vključeni v celotno odločanje, vendar so spremembe predpisov prepogoste in jim delavci težko sledijo. TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE V TOZD gradbeništvo Pomurje smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Janezom Horvatom. Pravkar se je vrnil s Posočja, kjer je sodeloval pri akciji, ki jo je organiziralo podjetje Konstruktor v pomoč prizadetim krajem. Zato je veljalo prvo vprašanje Posočju. Kako teče akcija v Posočju in kako izpolnjuje Konstruktor postavljene naloge? »Menim, da smo se lotili naloge dobro in Povedali so nam, da ste angažirani tudi2 deli na Madžarskem. »Naši predstavniki so se pravkar vrnili1 Shombathelyja, kjer je Imos v našem im®n_ podpisal pogodbo za gradnjo veleblago^ ce. Čeprav ima Konstruktor lastno zunanj® trgovinsko registracijo, gre delo prek In1058' ki je tudi oskrbel finančni kredit. Delo ^ potekalo v okviru prijateljskih odnos® Pomurske regije z Železno županijo. 2ell obeh strani je, da se razvijejo tudi meds®' bojni gospodarski odnosi in v skladu s terni tudi pravkar omenjena gradnja. Madžari o nas veliko pričakujejo in morali se botn izkazati.« , ., Ali ste s samoupravljanjem zadovoljn1' »Tradicija samoupravljanja je pri na stara. Delegatski sistem uvajamo v centra v< d, organizirano. Kljub zelo težkim vremenskim razmeram so naši delavci požrtvovalno in častno izpolnjevali in izpolnili svojo nalogo. Za svoje delo smo dobili priznanje.« In kako tečejo dela doma? »Tričetrtletni plan smo dosegli le 57-od-stotno. Temu je bilo vzrok pomanjkanje del v prvem polletju. Kljub temu smo zadovoljni z ostankom dohodka ob tričetrtletju in smo ocenili poslovanje kar dobro. Sedaj smo z delom polno zasedeni. Računamo, da imamo delo zagotovljeno kar do polovice prihodnjega leta. nih organih v delovni organizaciji in v imoS Učinkovitost delovanja delegatov je odvi® ^ od nas samih, saj smo sami del Konstr torja in del Imosa.« TOZD GRADBENIK LENDAVA | , V najbolj oddaljeni Konstruktorjevi TO ( Gradbenik v Lendavi smo se srečali s P,e sednikom delavskega sveta štela® Kocjanom. Kot vedno je bil zelo zapo® Štepanjsko naselje v Ljubljani, kjer gradimo v organizaciji Imosa štiri stolpnice s- 3? 5T.3?. 5'Si 8- =•' Š Bi al ®ai o pravlja poleg odgovorne samouprav-tavske funkcije še zelo zahtevne tehnične ^'oge. Je dolgoleten gradbeni strokovnjak ln na naša vprašanja je odgovarjal tako s s*ališča samoupravljavca kot vsestransko ^Posobljenega gospodarstvenika. ® samoupravljanju je Štefan Kocjan ™vedal, da se je v letošnjem letu močno Rjavilo, saj ni bilo nobenega pomembnejša vprašanja, ki ga ne bi obravnavali vsi e'avci na zborih'Aktivne pa so bile tudi JPžbenopolitične organizacije, ki so s svo-hh delom pospeševale zanimanje delavcev soodločanju o vsem, kar naj bi jim prine-.61 jutrišnji dan. Štefan Kocjan ocenjuje, da silo sestankov kar precej, čeprav ni hotel s em povedati, da jih je bilo preveč. Zbori ^slavcev so živahni, sodi pa, da bi bilo po-Sono delavce še podrobneje seznaniti z Shovami dobrega gospodarjenja. Temu Pfašanju bodo posvetili na zimo veliko Ps^ornosti in se bodo delavci ha seminarjih Obliže seznanili s problemi gospodarjenja, obro pa bodo predelali zakon o združenem slu. Štefan Kocjan meni, da bi bili zbori še ^Pešnejši, ko bi delavci pravočasno dobili ^Umljive in strnjene materiale o vpraša-1'b. o katerih razpravljajo zbori. Nemogoče kvalitetno odločati, če zbor obravnava tudi 0 fO ali 12 sporazumov. Tudi pohvaliti je Pa dobrega delavca, napake pa grajati, ^odar tako, da bo prizadeti kritiko sprejel Prohotno, nam je dejal tovariš Kocjan. k 0 letošnjem poslovanju pa nam je Štefan 1 0cjan dejal: »Delavski svet je obravnaval tošnje poslovanje. Zaskrbljen je, ker so Sžultati nižji od planiranih. Opekarna dela s P Shirano izgubo, računajo pa, da se bo do °hca leta zmanjšala. Kljub temu je delavski Vet Poslovanje ocenil kot zadovoljivo.« V opekarni so pri koncu z rekonstrukcijo. edaj teče poskusno obratovanje. Izdelki so Valitetni in lepi. Pred dnevi so se delavci na 2Porih — tako v gradbeništvu kot v opekarni-^ odločili, da se opekarna organizira kot SShiostojna TOZD. Analize, ki so jih izdelali, sžejo, da je njihova odločitev ekonomsko . Shleljena. V gradbeništvu so uvedli nove slikostenske opaže domače proizvodnje, bdi sami so izdelali mize za stropne kon-, “Ukcije. Kvaliteta in hitrost dela in več-rafno obračanje opažev dokazujejo uteme-jenost investicije. Ta pa ima še drugo pozi-'Vno stran: za opaže niso dali niti dinarja evi2, vendar se lahko merijo z uvoženimi opaži. septembra dalje so pri Gradbeniku 'ho zasedeni z delom, med tem ko za Plovico leta tega ne bi mogli trditi. O delovnih uspehih tega skoraj 400-član-lKega kolektiva bi lahko še mnogo napisali. e|imo jim, da bi bili uspešni v svojih priza-evanjih tudi v prihodnje. T°2D GRADIVO Predsednika delavskega sveta Draga obernika smo srečali pred sejo delav-Jtopa sveta. O organizaciji, v kateri dela že dhio leto, nam je povedal: "Prvega julija lani smo se na zboru odloči-’ ,^a organiziramo Gradivo kot TOZD. V listku letošnjega leta pa smo se konsti- 0 devetmesečni proizvodnji in njenih citatih smo razpravljali v pričetku no-hibra. Obenem smo obravnavali tudi oslovanje podjetja kot celote. Poslovanje smo ocenili uspešno k ljub temu, da ne Pravne Zgradba Ljubljanske banke v Slov. Bistrici je lep uspeh kolektiva TOZD Granit TOZD BIRO PROJEKTIVNO TEHNOLOŠKI |.0se9amo sicer razmeroma visoko zastav-^6hega proizvodnega načrta. Primanjko-0 ham je namreč dela. V devetih mesecih Pjo dosegli 63,82 odstotka letnega plana. . v letošnjem letu imamo dve pomembni ; vesticiji. Dogradili smo novo proizvodno J |j. °’ ki bo povečala našo proizvodno zmog-jV°st 20 odstotkov, ob koncu leta pa bo , Cela obratovati nova avtomatizirana štonarna. ' prihodnje leto imamo zagotovljeno hjsko proizvodnjo betonskih izdelkov — ^ Vl’ robnikov in drugih elementov — v prednosti 45 odstotkov naših zmogljivosti. Postalo delamo po naročilu. To so zlasti ji adhi in drugi stavbni elementi ter ravne in S r ne rtiontažne hale. Slednje delamo do ■ (j0 ^0na 40 metrov. Če bodo imeli gradbinci p Voii dela, ga bo tudi za nas. Smo namreč 'zvodno tesno povezani. Samoupravlja-is v novem sistemu izredno zaživelo. Po šljšem času imamo spet svoje samou- £.-"6 organe, ki že intenzivno delajo, p avski svet je imel letos 10 sej, enako tudi ugi organi. O vsem odločamo na zborih. Ti zelo razgibani, čeprav so včasih delavci Vse°bremenjeni z gradivom in marsikdaj 9a ne moremo dovolj dobro obdelati, d Imosa pričakujemo tesnejšo pove-do? proizvaialcev betonskih elementov in ^ 'ednejšo tehnično delitev dela s specia-^ dijo za posamezne elemente in področ-.. rek biroja gradbeništva sodelujemo v a,r.fiji gradbenega materiala kot proizva-Ip^1 hdtohskih elementov. Od takega sode-anja prišakujemo večjo povezanost, V6?ciakzacijo, doseganje višje storilnosti in 1° socialno varnost zaposlenih.« Čeprav najmanjša po številu delavcev, pomeni TOZD projektiva zelo pomemben člen v verigi proizvodnega procesa pri Kon-strukturju. Diplomirani inženir arhitekt Ivo Šnajder je predsednik zbora delavcev v biroju. Takole nam je pripovedoval: »V letošnjem letu smo se samoupravno organizirali. Kot delavci TOZD se zavedamo svojih obveznosti, obenem pa smo začeli uresničevati tudi funkcije, ki predstavljajo na novo pridobljene pravice. Razgibanost in angažiranost v samoupravljanju se pozitivno odraža tudi v proizvodnih rezultatih. V tričetrtletnem obračunu izkazujemo 74-od-stotno izpolnitev plana pri 81,7 odstotni kadrovski zasedbi. Z rezultatom smo zadovoljni zlasti zato, ker smo ga dosegli kljub odhodu nekaterih izkušenih sodelavcev. Kadrovsko smo se zelo pomladili, saj je v biroju kar 5 novih sodelavcev, ki so prišli iz šol. Projektiramo v glavnem za lastne potrebe, in to vse od stanovanjskih in javnih objektov do industrijskih objektov. Zlasti v industrijski gradnji prevladujejo naši tipski objekti, v stanovanjsko gradnjo pa uvajamo racionalne elemente po lastnih zamislih.« TOZD KOVINAR V TOZD Kovinar smo se srečali š predsednikom delavskega sveta Francom Dol-škom. Pravkar je prišel s seje delavskega sveta, na kateri so obravnavali med drugim tudi rezultate poslovanja za tretje četrtletje. Na prvo vprašanje, kakšni so rezultati in kako so z njimi zadovoljni, nam je Franc Dolšek odgovoril: »Z rezultati letošnjega leta smo zadovoljni. V celoti smo realizirali zastavljene naloge in če bo tudi zadnje tromesečje tako, potem smo letos uspešno opravili svojo nalogo.« In vaš proizvodni program? »Poleg dosedanjega dela na kovinskih konstrukcijah ter na izdelkih splošnega ključavničarstva izdelujemo serijsko garažna vrata in drugo kovinsko stavbno opremo. Naše naprave za vertikalni transport odpadnih snovi so znane po vsej Jugoslaviji. Montirali smo jih pa tudi že na Poljskem. Trenutno pa se pogajamo tudi s Sovjetsko zvezo. Naše montažne objekte za najrazličnejše namene lahko vidite v krajih od Jesenic do Djevdjelije.« Torej se aktivno vključujete tudi v mednarodno delitev dela. S katerimi podjetji sodelujete v tujini? »Delali smo že v DFbNemčiji, Poljski in Sovjetski zvezi, na Mad žarskem pa v kratkem pričakujemo prva naročila. Pri teh delih sodelujemo z gradbenimi podjetji iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.« Obseg proizvodnih nalog presega današnje prostorske zmogljivosti. Kaj nameravate storiti v prihodnje? »Poleg stalne rasti proizvodnje po sedanjem programu imamo v načrtu še razširitev dejavnosti z izdelavo zakloniščne opreme od vrat, loput, ventilacij, sanitarij do druge opreme. Zato in tudi zaradi gradnje hitre ceste skozi Maribor se bomo preselili s celotno tovarno na novo lokacijo, kjer bomo -lahko organizirali moderne tehnološke procese ter si zagotovili pogoje za povečanje obsega proizvodnje.« Odkar ste sklenili organizirati TOZD v okviru SGP Konstruktor, je minilo že poldrugo leto. Kako ocenjujete samoupravljanje? »Na ravni delovne organizacije še nismo naredili nič. Samoupravno pa smo delo zastavili tako, da že ugotavljamo pozitivne premike, čeprav nas še marsikaj čaka. Prizadevamo si, da bi 'Opravljanje resnično približali delavcu. Menim, da smo na pravi poti.« TOZD OPEKARNA PUCONCI Evgen Hodošček, predsednik delavskega sveta Opekarne Puconci, nedaleč od Murske Sobote, nam je o delu mlade TOZD povedal naslednje: »Opekarji smo bili še do nedavna sezonci. Danes je večina opekarn rekonstruiranih in delamo skozi vse leto. Kapaciteta naše opekarne je od prejšnjih 6,5 milijona zrasla na 12 milijonov enot letno. Zavoljo stagnacije na tržišču opečnih izdelkov pa smo v prvih treh tromesečjih letos dosegli le 63 odstotkov letnega načrta. Za zdaj proizvajamo še z izgubo, ki jo povečujejo med drugim tudi veliki popusti, kijih od nas zahteva trgovina. Na delavskem svetu smo se dogovorili, da proučimo ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov. Ukrepi, ki jih proučujemo, bodo interni in jih bomo morali uveljaviti v TOZD, ter eksterni, ki jih pričakujemo od delovne organizacije. Med internimi tovalci stanovanjskih in drugih objektov, v katerih žive ljudje. Z modernizacijo tehnologije porabe opeke v opečnih montažah bodo potrebe po opeki vedno večje. S tem pa bo tudi zagotovljena bodočnost pridnim in sposobnim opekarjem.« TOZD MIZARSTVO V TOZD Mizarstvo je na nekatera vprašanja odgovoril predsednik DS Ivan Javornik. Kako je zaživelo samoupravljanje v vaši TOZD? »Letos so pričeli z delom novi samoupravni organi. Imamo delavski svet, ki šteje 12 članov, petčlanski odbor za medsebojna razmerja, nadalje odbor za organizacijo in financiranje in komisijo za varstvo pri delu. O pomembnejših zadevah odločajo delavci na zborih. Delo samoupravnih organov je zato aktivno, saj se delavci zavedajo, da rešujejo vprašanja, ki so’zanje pomembna. Delo pa še ni popolno, saj še nimamo vseh samoupravnih aktov, po katerih bi delali. S sprejemom teh aktov bo upravljanje v celoti preneseno na proizvajalce.« Ali že ugotavljate pozitivne učinke vaše nove organiziranosti? »Naša TOZD ima letošnji proizvodni plan za 5,9% višji kot ga je dosegla lani. Planirana letna vrednost znaša 24.200.000 din.v tričetrtletju pa smo dosegli 73,67 odstotka letnega plana. Predvidevamo, da bomo letni plan v celoti dosegli, če ne celo nekoliko presegli. Zaposlenih imamo 100 delavcev. Naše kapacitete so skozi vse leto polno sili za krajši razgovor ter mu zastavili nekaj vprašanj. Povejte nam na kratko, kako se je razvila današnja TOZD Gradbena obrt? »Sedanja TOZD Gradbena obrt je bila kot delovna enota ustanovljena 1.1.1976. leta iz priključenega »Gradbenega servisa« in gradbene skupine matičnega podjetja na tedanjem zaradi gospodarske reforme ukinjenem gradbišču »Bolnišnica«, ki je po prekinitvi del na hospitalnem bloku opravljala vzdrževalna in adaptacijska dela za stanovanjsko podjetje. Ddpriključitve k podjetju je prišlo na željo Gradbenega servisa, ki ga je ustanovila takratna občina Tezno.« In obseg- vaše dejavnosti? »TOZD Gradbena obrt ima od Konstruktorjevih TOZD najbolj pestro dejavnost. V TOZD je 9 obračunskih enot s kleparsko, ključavničarsko, inštalatersko (vodovod, centralna kurjava, plin), elektroinstalater-sko, mizarsko, pleskarsko, studenčarsko, gradbeno, teracersko in prevozniško dejavnostjo. V TOZP je trenutno zaposlenih 267 delavcev. Upoštevaje zahteve tržišča in pomanjkanje kapacitet pri zaključnih delih, zlasti v stanovanjski gradnji smo presumerili naše kapacitete na ta dela, tako da je 85 % obračunskih enot, ki opravljajo obrtniška dela, angažiranih na objektih, ki jih gradi TOZD gradbeništvo. Druge kapacitete pa so zaposlene z deli za tuje naročnike. Gradbena enota opravlja v glavnem vzdrževalna dela na stanovanjskih zgradbah in rekonstrukcijskih kotlovnic za Staninvest ter poslovnih in obratnih prostorih, kot denimo Stanovanjsko trgovska hiša v Murski Soboti ukrepi, ki naj nas uvrste med opekarne z nadpoprečnimi rezultati, štejemo ukrepe pri smotrnejšem angažiranju živega dela, ekonomičnejši porabi virov energije ter drugih normativov in dejavnikov. Sicer pa smo ocenili letošnje poslovanje kot zadovoljivo.« In povezava TOZD v DO Konstruktor ter dalje v Imos? »Za zdaj še ne moremo govoriti o tem, da je povezava zaživela. Vendar si obetamopd delovne organizacije kot od Imosa kvalitetne spremembe, ki bodo v korist vseh članov.« Samoupravljanje pri vas ni novost. Kako se uveljavlja v novi organizranosti? »O vseh pomembnejših problemih tako iz proizvodnje kot s področja družbenih odnosov sklepamo na zborih. Ljudje se vedno bolj spoznavajo z zelo zapletenimi zakoni ekonomike ter si prizadevajo usmerjati delovne in družbene tokove tako, kot to določata ustava in zakon o združenem delu.« In kako gledate na bodočnost? »Računamo, daje opeka material bodočnosti. Upamo, da bodo to spoznali tudi načr- zasedene in smo prevzeli celo več del, kot jih zmoremo. Žal kapacitet ne moremo povečati zaradi omejenih in zastarelih delovnih prostorov. Smo pa z mehanizacijo dobro opremljeni, saj obnavljamo stroje z najmodernejšimi. Ob tričetrtletju ugotavljamo zelo dober finančni uspeh, saj smo že dosegli planirani letni ostanek dohodka.« Kaj obsega vaš proizvodni program in kje vse delate? »Naš proizvodni program je stavbno pohištvo po naročilu. Naša gradbišča, za katera opravljamo mizarska dela, so v Mariboru in okolici, v Murski Soboti, v Lendavi in v Zagrebu. Poleg stavbnega pohištva izdelujemo še specialne regale za tiskarne, ki jih dobavljamo tiskarnam po vsej Jugoslaviji.« TOZD GRADBENA OBRT Predsednika delavskega sveta TOZD Gradbena obrt Zmaga Mullerja smo zapro- Trgovsko stanovanjski blok v Lendavi za TP Jeklotehno, Povrtnino, Sano-Hoče, Primat itd. Gradbena enota že nekaj let opravlja sanacijska dela na zgodovinsko zaščitenih objektih, ki so pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo. Večja sanacijska dela v tem letu smo opravili na sodnem stolpu, židovskem stolpu in sinagogi ter vetrinjskem dvorcu. Plan za leto 1976 predvideva vrednost proizvodnje v višini 63.890.000 din, kar je za 20% več kot lanska vrednost proizvodnje.« Kako izpolnjujete letošnje planske naloge in kako ste z dosedanjimi rezultati zadovoljni? »Do konca septembra letos smo realizirali letni plan 65-odstotno.« In vaši načrti za v prihodnje? »V minulem obdobju smo vlagali investicijska sredstva predvsem v opremo in v tekoča popravila, skoraj ničesar pa v razširitev poslovnih prostorov. Kljub temu, da se je od priključitve Gradbene obrti do danes povečalo število zaposlenih od 174 delavcev na 296. TOZD Gradbena obrt bo na podlagi srednjeročnega programa razvijala dejavnosti, ki so potrebne za zadovoljevanje potreb gradbene operative v lastni de-■ lovni organizaciji in potreb drugih članov Imosa. V srednjeročnem razvojnem programu načrtujemo čim večjo industrializacijo in specializacijo zaključnih del. Zato smo se odločili v TOZD za nakup zemljišča in za gradnjo novih delovnih prostorov v Hočah.« In kako daleč ste v razvoju samoupravljanja? »S sklepom zbora delovnih ljudi v minulem letu, da se organiziramo kot TOZD, smo izvolili tudi svoje samoupravne organe. V samoupravne organe so bili izvoljeni tudi delavci, ki doslej niso neposredno delali v teh organih, zato smo se sprva srečevali s številnimi problemi. Ko prehajamo do direktnih odločitev, pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se vedno bolj krepi zavest in pravica odločanja delavcev glede razporejanja dohodka in sredstev kakor tudi razvoja TOZD.« ZA VEČJO VARNOST Pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. In res, človek pravzaprav ni varen nikoli in nikjer. Ne doma,' ne v službi..., seveda, tudi na cesti ne. Povsod preži nanj nevarnost, povsod mora skrbeti za to, da se bo vrnil domov cel in zdrav. In vse to velja seveda tudi za prijatelje športa, za ljubitelje aktivnega razvedrila. Tako kot drugod tudi v športu nesreča nikoli ne počiva. Zato radi govorimo o „nenevarnih“ športih, pri katerih človek ne tvega veliko, po drugi strani pa o razmeroma precej nevarnih športnih aktivnostih, ki nemalokrat ugašajo celo človeška življenja. Dragocena mlada življenja športnih zanesenjakov, ljubiteljev hitrosti, globin, zračnih višav, sten..., vsega lepega, kar je tako tesno povezano z lepotami sveta, v katerem živimo, vendar nam navadnim zemljanom še vedno težko dostopno. Tudi letošnje leto je zahtevalo svoje žrtve. V gorah, na morju pri potapljanju, da... celo ljubiteljem letenja z zmaji ni prizaneslo. Kar dva mlada „Ikarusa“ sta se letos poleti poslovila od življenja. In to komaj na začetku svojih pionirskih poletov z velikimi in lahkimi pisanimi zmaji, ki omogočajo letalcem nepopisne užitke in enkratna doživetja. In ti nesrečni primeri v našem naj mlaj šem športu, ki se mu nedvomno obeta še zanimiva prihodnost, so sprožili nekatere žolčne debate, katerih osnovna misel je bila,, ali ne bi bilo najpametneje letenje z zmaji.krat ko malo prepovedati?! Kdo bi to lahko storil pa tudi na kakšni osnovi, tega seveda nihče ne ve povedati. Če bi namreč tako ukrepali pri letenju z zmaji, potlej bi se lahko poslužili podobnih ukrepov tudi v drugih športih, ki leto za letom terjajo svoj krvni davek. 'In sedaj smo pri naši uvodni misli, ko smo zapisali, da nesreča nikoli ne počiva - tudi v športu ne! Reš pa je - in temu bi zelo težko oporekali - da je možno marsikaj storiti za večjo varnost, naj gre za katerokoli dejavnost, tudi za letenje z zmaji. Nedvomno bi bilo pametno, da bi se ljubitelji tega lepega, vendar tveganega športa za začetek združili. S tem bi si lahko hitreje in učinkoviteje izmenjavali izkušnje, njihovo znanje bi doseglo višjo raven. Tudi v tem primeru namreč drži pravilo, da več ljudi več ve. Več znanja pa z drugimi besedami pomeni tudi večjo varnost. Seveda pa je misel, ki se podi po marsikateri glavi, da bo potlej, ko bo letenje z zmaji organizirano, povsem varen šport, hudo naivna. Absolutne varnosti ni, še najmanj v športu! Med drugim je namreč znano, da je prav tveganje v mnogih primerih sestavni del mnogih najmikavnejših športnih panog! Sicer pa tudi na vprašanje, kje so meje človeške zmogljivosti, doslej še ni nihče odgovoril niti približno natančno. Če se torej želimo izogniti tveganju in tudi morebitnim lažjim in hujšim nesrečam, potlej nam preostane le to, da se odpovemo številnim športom. Seveda pa lahko za večjo varnost storimo še marsikaj, kot smo že poudarili. Letenje z zmaji bi, denimo, kazalo omejiti na področja, kjer se ne zbirajo ljudje, kjer ni nevarnosti, da bi letalec ogrožal koga drugega. Vse preveč radi namreč nekateri „zmajarji“ kažejo svoje veščine na zelo obiskanih smučiščih, plažah in še marsikje, kjer je veliko ljudi. To pa je seveda nevarno, to je tveganje, ki še zdaleč ni nujno. Sicer pa pri vsem skupaj ne gre le za večjo varnost peščice „zmajarjev“, kot jim pravijo ljudje, temveč tudi za večjo varnost sto tisočer naših smučarjev, za večjo varnost kopalcev (vse večje število hitrih moi^ /nih čolnov!), planincev, alpinistov, itd., itd. 0 vsem tem smo namreč doslej veliko premalo premišljali, predvsem pa premalo storili, zato je tudi nesreč v našem športnem življenju razmeroma veliko. A. ULAGA RADOVLJICA V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo od 14. do 26. novembra na kegljišču hotela Grajski dvor v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Tekmovalke in tekmovalci so se borili za občinske naslove v ekipni in posamezni uvrstitvi. Tekmovali so v kegljanju s 50 lučaji mešano. Za uvrstitev moških in ženskih ekip so upoštevali rezultate petih najboljših tekmovalcev, oziroma treh najboljših tekmovalk posamezne OOS. Na tekmovanju je nastopilo 136 tekmovalk in 552 tekmovalcev ali skupaj 688 elanov sindikata iz 73 osnovnih organizacij sindikata. Že samo udeležba na tem tekmovanju nam pove, da je športna rekreacija delavcev v občini Radovljica dosegla v letošnjem letu zelo veliko množičnost in da se interes delavcev za športna rekreacijska tekmovanja iz leta v leto veča. Najboljša mesta pa so zasedle ekipe oziroma člani naslednjih OOS: Ekipno moški: 1. Elan Begunje (1088 podrtih kegljev), 2. Iskra Otoče (1076), 3. GG Bled (1073), 4. Veriga Lesce (1073), 5. LIP Bled (1072). Ekipno ženske: L Iskra Otoče (584), 2. Veriga Lesce (557), 3. LIP Bled (557), 4. Špecerija Bled (543), '5. Almira Radovljica (536),- Ekipno skupaj: 1. Iskra Otoče (119 točk), 2. Veriga Lesce (99), 3. Sukno Zapuže (66), 4. Vezenine Bled (63), 5. LIP Bled (63). Najboljši posamezniki so prejeli diplome in spominske kolajne. Ker pa je bilo na kegljišču hotela Grajski dvor sindikalno prvenstvo prvo uradno tekmovanje, je kolektiv hotela podaril občinskemu prvaku še praktično nagrado — ročno uro. Spominski pokali najboljšim ekipam pa bodo podeljeni na zaključni slovesnosti letošnjih delavskih športnih iger, ki bo v soboto, 18. decembra ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu. V. MATJAŠIČ Na zalogi imamo značke Zveze sindikatov Jugoslavije po ceni 15 dinarjev. Naročila sprejema: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4-11. Z JOŽETOM BORŠTNARJEM, DIREKTORJEM JAVNIH SKLADIŠČ IN DOBITNIKOM BLOUDKOVE NAGRADE »Kdor se zadnji smeje...« ELAN IN ISKRA Nedavno so v Ljubljani podelili Bloudkova priznanja, tokrat že dvanajstič zapored. Gre za najvišja družbena priznanja na telesnokul-tumem področju v naši republiki, ki predstavljajo ne le veliko čast, temveč obenem tudi pomembno spodbudo za nadaljnje delo. Letos je podelila žirija pet nagrad in štiriindvajset plaket. In med tremi posamezniki, ki so letos prejeli Bloudkovo nagrado, je tudi Jože Borštnar, znan telesnokultumi delavec iz Ljubljane. Iz obrazložitve je razvidno, da je prejel Jože Borštnar Bloudkovo nagrado za organizacijsko delo in dosežke pri gradnji športnih objektov. K temu naj dodamo le še to, da se je nagrajenec vedno zavzemal za to, da bi delovni ljudje in vrhunski športniki dobili objekte, ki so osnova za njihovo delo. Bil je pobudnik za ustanovitev sklada za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana—Moste—Polje in predsednik mnogih gradbenih odborov — med drugim tudi za gradnjo kopališča Kodeljevo in športne dvorane Kodeljevo. Zato mu gre v veliki meri zasluga za gradnjo številnih pomembnih objektov, brez katerih si ljubljanskega telesnokultumega utripa sploh ne moremo več zamišljati. In zato tudi ta kratek pogovor z letošnjim Bloudkovim nagrajencem, pri katerem nas je vodila želja,-da bi predstavili Jožeta Borštnarja in njegovo delo nekoliko bolje kot je bilo to opravljeno z omenjeno obrazložitvijo. Da ga predstavimo kot telesnokultumega delavca in kot človeka, ki mu šport tudi osebno pomeni zelo veliko. drugače zasukalo. S šestnajstimi leti sem šel v partizane, po osvoboditvi pa sem šel še malo v šole, takoj za tem pa v službo. Nisem imel kdove koliko izbire. In s tem je bilo mojih osebnih športnih ambicij konec. Še danes pa mi je močno pri srcu rekreacija, za katero si sleherni dan utrgam nekaj časa. Če ne drugače, tudi ob devetih, desetih zvečer. Važno je, da človek ne popusti, da vztraja in da se preznoji vsaj enkrat dnevno...« NAGRADA ZA OPREMO MLADIH Ni naključje, da je prejel naš sogovornik tudi lani nagrado mesta Ljubljane za uspešno organizacijsko delo in dosežke pri gradnji športnih objektov. Sodil je, da predstavlja nagrada priznanje skupnemu delu, priznanje, ki je rezultat timskega dela. Zato tudi ni kaj dosti premišljeval. Z denarjem, ki ga je dobil, je kupil opremo za tri pionirske ekipe Slovana — za košarkarsko, nogometno in rokometno. »Ob takih in podobnih priložnostih, ko se te ljudje, s katerimi živiš in delaš, spomnijo, te nagradijo in ti poleg tega izrečejo še priznanje za opravljeno delo... človek nehote opravi v mislih nekakšno inventuro svojega življenja...« pripoveduje Jože Borštnar. »Ko sem bil mlad, sem imel na področju športa kar velike želje. Večje, kot so bile možnosti. Seveda se je potem, tako kot v večini primerov, moje življenje čisto POLNO IZKORIŠČENI OBJEKTI NA KODELJEVEM Pravijo, da je bolj ali manj naključje, da je Jože Borštnar prav zdaj spet predsednik športnega društva Slovan, da torej opravlja funkcijo, ki jo je opravljal že pred dvema desetletjema, ko so v Mostah ustanovili to športno društvo. »V tem velikem športnem kolektivu sem opravljal več dolžnosti. Med drugim sem bil tudi predsednik dru-žabnorekfeativnega kluba, ki je bil eden prvih znanilcev rekreacije pn nas, pa predsednik smučarskega kluba Snežinka, ki je veliko storil za vzgojo strokovnega kadra, vodil sem rokometni klub Slovan, ki se je v zadnjih letih lahko pohvalil s številnimi tekmovalnimi uspehi... Skratka, vedno sem bil tam, kjer se ni primanjkovalo dela, kjer je bilo, kot pravimo, najbolj vroče...,« obuja spomine naš sobesednik. »Marsikaj, kar smo napravili v Mostah v minulih letih za razvoj telesnokultumega življenja, bo seveda šlo v pozabo, nekatere stvari pa bodo ostale še dolgo časa. Med drugim športni park Kodeljevo. Stadion smo pričeli graditi s pomočjo mladinskih delovnih brigad, vsa leta gradnje pa smo si prizadevali predvsem to, da bi postal naš športni park zaključena celota, kjer bi našel svoj prostor vsak občan, ki se želi ukvarjati ali z rekreacijo ali s tekmovalnim športom...« »Značilno za vso našo telesnokul-tumo dejavnost je, da nam po eni plati primanjkuje športnih objektov in, da so po drugi strani ti objekti pogosto slabo izkoriščeni. Pa športni park Kodeljevo...?« »Lahko rečem, da sem tam vsak dan. Več kot zadovoljen sem, ko vidim, da se na igrišču vedno nekaj dogaja in da so vsi objekti po navadi vedno zasedeni. Športni center je dostopen vsem, tudi tistim, ki pridejo tja le z željo, da opravijo na atletskem stadionu nekaj krogov. Letošnje leto se je, denimo zvrstilo na Kodeljevem več kot 12.000 predstavnikov delovnih organizacij, tu so tako rekoč na dnevnem redu najrazličnejša sindikalna športna tekmovanja, rekreacijska vadba v popol- danskih in večernih urah itd., '* ' Bistvo je, da so športni objekti tj8 Kodeljevem polno izkoriščeni, a smo z gradnjo tega centra dosegi't0! kar smo želeli: ljudje imajo možno aktivnega razvedrila, le izkoristit' 1' ' morajo...« »OSEBNEGA STANDARDA NE JEMLJEM TAKO OZKO« »Ne samo v okviru občine, v tA viru Ljubljane in Slovenije, splohste veliko pripomogli tudi k uspešn6) šemu telesnokultumemu udejst^ vanju v vaši delovni organizacij1 Kolektiv šteje manj kot petsto delaV cev, pa imate že tretjo leto svoje?8 poklicnega organizatorja aktivne?8 oddiha...« »Sodim, da družbeni standard 1,8 pomeni le urejene prehrane, stan0" vanja, urejenega otroškega varstv8' prevozov na delo in podobne?8, temveč, da je sestavni del tega sta" darda tudj telesnokultuma dejav" nost. Tako mislim in tako tudi g0''0” rim, ker pač mislim, da imam prav-18 da v kolektivu ne bi ostali le pri bese dah, smo si omislili tudi poklicne?8 organizatorja rekreacije, s katerimi, ! naš kolektiv res veliko pridobil, f88 ljudje imajo vse možnosti zdrave?8 aktivnega razvedrila v svojem Pr° stem času, ki se jih v vse večjem vilu tudi poslužuje. Seveda prek n08 ni možno delati čudežev. Pa venda'; prijateljev športa je med naši"1 delavci iz leta v leto več in to je P8 ^sej stvari najbolj pomembno. Vs6" kakor se nam delo poklicnega org8' nizatorja rekreacije več kot dob'0 obrestuje, zato ne razumem številen8 močnih pa tudi drugih deloV^ kolektivov, ki se še niso odločili korak. Sicer pa..., razvoj gre s\°f pol, nekje hitreje, drugje počasnej8. Glavno je, da se vse skupaj prem1' ka...« »Slovite kot dober športnik, predvsem kot dober smučar. Si kot direktor lahko utrgate čas za rekrea cijo...?« »Seveda si ga lahko! Pa ne le zato, ker mi je aktivno razvedrilo vse > temveč tudi zato, ker vem, da moram za svoje zdravje skrbeti sam, da m noben zdravnik ne bo mogel p0"18 gati, če si ne bom pomagal tudi sam- j Ne razumem ljudi, ki pravijo, da 28 šport nimajo časa. Tudi sam ga 'manl , zelo malo, toda najpozneje zvečer’ naj si bo ura devet ali več, grem igrišče in pretečem nekaj kilometr°v' Seveda slišim marsikdaj kako p'kr0’ | nekateri se mi včasih celo srnepl Sam pa tečem naprej in si misl'®’ j kdor se zadnji smeje, se najsla) , smeje...« , ANDREJ ULAG2' VELENJE Končane športne igre Delavske športne igre v občini Velenje so za letos končane. Zadnja so bila na sporedu tekmovanja v namiznem tenisu za ženske in moške. Za namizni tenis je bilo prijavljenih 14 žensk in 31 moških ekip, vendar so se tekmovanja iz doslej neznanih vzrokov udeležile le štiri ženske in štirinajst moških ekip. Na tekmovanju, ki ga je izvedlo šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centra Velenje, so bili doseženi naslednji rezultati: ŽENSKE: 1. Projektivni biro Velenje, 2. Skupnost za zaposlovanje Velenje, 3. KOC Velenje — TOZD modni salon in 4. Gorenje TGO Velenje — TOZD pohištvo. MOŠKI: L Gorenje TGO Velenje — TOZD štedilniki, 2. Projektivni biro Velenje, 3. Gorenje TGO Velenje — TOZD elektronika, 4. KOC Velenje — TOZD modni salon, S.Gorenje TGO Velenje — TOZD CHM, 6. REK — TOZD storitve, 7. TP Nama Ljubljana, TOZD veleblagovnica Velenje, 8. Gorenje TGO Velenje DSSS, 9. REK — TOZD jama vzhod, 10. Gorenje TGO Velenje — TOZD hladilna tehnika, 11. Gorenje TGO Velenje — TOZD pralna tehnika, 12. REK — TOZD ESO, 13.REK — TOZD klasimica in 14. Društvo invalidov Velenje. Zaključek delavskih športnih iger za letošnje leto s podelitvijo pokalov in diplom bo še ta mesec. kj MUTA Zmaga mladega Likarja športnim društvom iz Heilingen-hausa pri Duesseldorfu. Kljub lanski poškodbi noge (zaradi česar se je moral odpovedati namiznemu tenisu kar za tri mesece), Silvo letos lepo napreduje. Zlatko Šoštarec pa na osnovni šoli na Muti že več let dosega' s svojimi prijatelji razveseljive uspehe tako v namiznem tenisu kot tudi v drugih športih. Kljub temu pa se v krajevni skupnosti Muta srečujejo s težavami, saj se le redko najdejo ljudje, ki bi bili pripravljeni pomagati mladim. Res je v veliko pomoč TVD Partizan, vendar tudi v tem društvu primanjkuje kadrov. H. J. renči sindikata najema telovadnice predvsem zaradi velikega zanimanja zaposlenih za košarko in odbojko. Tako kot lani bodo tudi letos organizirali splošno vadbo za dekleta. Seveda pa odziv med dekleti še ni takšen. LJUBLJANA Nov športni center leta 1978. Skratka, vsem ljubit6 Ijem športa in aktivnega razVj. drila v Ljubljani se obeta, ^ bodo imeli v kratkem času nov možnosti za zdravo razvedri VELENJE ROGATEC Po več uspehih v pionirskem namiznem tenisu je mladi Silvo Likar iz Mute zmagal na medpodročnem turnirju v Piranu, na šesto mesto pa se je uvrstil drugi pionir iz Mute Hrabro Tratnik. Zanimivo je, da pionirja iz Mute uspešno zastopata tudi člansko vrsto Partizana iz Mute na medobčinskih in drugih tekmovanjih. Lani sta potovala tudi v ZRN z ekipo Partizana, ki že več let sodeluje s poštnim Tečaji plavanja in smučanja V zimskem obdobju bodo delavcem Gorenja na voljo telovadnice za rekreacijsko dejavnost. Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konfe- kot bi si ga želeli organizatorji rekreacije. Prav tako nadaljujejo v Gorenju z organizacijo plavalnih tečajev v velenjskem zimskem bazenu. Obisk tečajev plavanja je zelo zadovoljiv. Vse potrebno pa so v Gorenju pripravili tudi za organizacijo smučarskih tečajev na zahodnem Pohorju. Te dni so na Ježici v Ljubljani položili temeljni kamen nove športne dvorane, ki bo osrednji objekt športno-rekreacijskega centra na Ježici. »Interesna skupnost za financiranje in razvoj družbenega standarda, v kateri združujejo sredstva organizacije združenega dela občine Bežigrad, je zastavila gradnjo še enega potrebnega objekta, ki bo namenjen rekreaciji delovnih ljudi in mladine...«, je na krajši slovesnosti poudaril podpredsednik IS skupščine Bežigrad Henrik Hvastja. Nova športna dvorana s skoraj 1800 kvadratnih metrov rekreacijske površine bo nared že prihodnje leto, druga igrišča v centru s 4254 kvadratnimi metri površine pa bodo zgrajena do Hitropotezni turnir v šahu počastitev dneva repub*1 kon; so v jedilnici nove tovarne .j denzatorjev v Rogatcu pnfe hitropotezni šahovski turnir, se ga je udeležilo 16 šahjstov.i) Rogatca, Rogaške Slatine -at okolice. Na turnirju je z1”8^ Lipnik (TGO Gorenje), Prc Tišmo in Jovičičem (oba ška Slatina). . y V novi TOZD Gorenje Rogatcu je bilo to srečanje PrV.^ v prihodnje pa bodo priredil' več podobnih športnih tekm v‘lni' h.jerC'c S. a iz zgodovine delavskega gibanja 11. decembra 1976 stran INARODNO IN PROTIFAŠISTIČNO GIBANJE SLOVENCEV V ITALIJI Imed dvema vojnama (I.) I POLITIČNE RAZMERE PO PRVI VOJNI Ko govorimo o slovenskem hodnem in protifašističnem ^poru v Julijski krajini v ob-^obju med dvema vojnama, mo-tamo seči nazaj v dobo pred fa-“jztnom, ko se začne odpor pro-prvim poskusom asimilacije 111 raznarodovanja, proti kršit-Vam osnovnih narodnih pravic jlovensko — hrvaške manjšine v ; taliji. Tu so korenine in osnova P°Znejšega protifašizma. Italijanski oblastniki, ki so Prišli na Primorsko leta 1918, ln osrednje oblasti v Rimu niso P°znali objektivnih razmer na j 'fnt ozemlju, ki jih je označeval sltoraj polstoletni nacionalni ?P°Pad med italijanskim medanskim razredom in sloven-sk° _ hrvaško narodno skup-n°stjo. Italijanske oblasti so aytomatično sprejele tradi-Clonalno vrednotenje slovensko hrvaškega prebivalstva po V2orcu lokalne italijanske bur-Zoazije in v skladu s tem tudi ^nale. Nižje sloje, kmete in delavstvo so namreč ocenjevale kot amorfno množico, politič-n° in narodno neosveščeno, Zato se jim je zdela njihova asi-nhlacija z lahkoto dosegljiva. Le y meščanskih slovenskih krogih m v slovensko — hrvaški inteligenci so videle oviro za asimila-'■Jisko politiko, zato so menile, I je treba ta sloj gospodarsko n Politično onemogočiti ter s em odvzeti množicam vodi-'elje. Na razlikovanju med ne-°syeščeno množico in slovenim meščanskim razredom, ki i bi bil nevaren italijanskim interesom, je bila zgrajena poznejša fašistična raznarodovalna Politika. Seveda pa se je že v nvajsetletju pred drugo svetov-i vojno in dokončno med oboroženim narodnoosvobodil-omi bojem pokazalo, da je bila a miselnost docela neutemeljena. ^ prvih letih po prvi vojni so e slovenske množice nagibale k eialističnemu revolucionar-j,emu gibanju, ki je preplavljalo 'a,ijo in je kazalo, da bo spremenilo obstoječi družbeni red. socializmu so se nagibale za-adi splošnih povojnih razmer, aradi pripadnosti gospodarsko koriščenim nižjim slojem -mali krnele, delavci — pa tudi zaradi pripadnosti neki narodni skupnosti, ki jii je grozila razna-roditev. Le v zmagi proletarskega internacionalizma in v preobrazbi družbenega reda so ljudje videli rešitev tako socialnih kot narodnih vprašanj. Revolucionarno razpoloženje množic je spodbujala slovenska socialistična stranka, ki je že v aprilu 1919 . leta sprejela načelo o diktaturi proletariata in taktiko ruske bolj še viške revolucije. Na osnovi te usmeritve se je septembra istega leta pridružila enako usmerjeni italijanski socialištični stranki, vendar je poudarjala, da ta korak ne prejudicira načela o pravici narodov ■ do samoodločbe. Ob ustanovitvi komunistične stranke v Italiji leta 1921 so se ji pri-družili skoraj vsi socialisti slovenske in hrvaške narodnosti in odtlej je komunistična stranka vedno imela močne pozicije je, kot kaže, odločilno pripomoglo, da je društvo Edinost pod imenom Jugoslovanska narodna stranka dobila na parlamentarnih volitvah v maju 1921. leta visoko število glasov, le 100 manj kot italijanski nacionalni blok, ki pa je zmagal predvsem s pomočjo fašističnega terorja. Društvo je dobilo 48.785 glasov ali 34 odstotkov in pet mendatov: enega v Istri in štiri na Goriškem. Komunistična stranka je dobila 20.474 glasov med Slovenci in Italijani ali 14,3 odstotka in dva mandata: prvega v Trstu, drugega na Goriškem. Kmalu po tem volilnem uspehu pa se je začela bitka v društvu Edinost. Krščanskosocialna struja, močna zlasti na Goriškem, je zahtevala socialno usmeritev društva ter zmerno taktiko do italijanskih oblasti in političnih sil. Narodnoliberalno LJUBITELJI ŽELEZNIC! Delavska enotnost je v sodelovanju z mariborskim klubom ljubiteljev železnic izdala stenski koledar s fotografijami parnih lokomotiv, ki so vse do danes vozile na slovenskih železnicah. Koledar za leto 1977 lahko po ceni 40.— dinarjev za izvod naročite pri Delavski enotnosti. Ljubljana, Dalmatinova 4/11. med Slovenci in Hrvati. Toda zaradi upadanja revolucionarnega razpoloženja in revolucionarnih perspektiv v Italiji pa tudi zavoljo indiferentnosti komunistične stranke do specifičnih vprašanj narodne manjšine so slovenske kmečke množice dejansko ostale pod vplivom slovenskih meščanskih strank. Slovenske in hrvaške meščanske stranke so se poleti 1919 leta združile v enotno politično društvo Edinost prav z namenom, da skupno branijo ogrožene narodne pravice. Da bi spodrinila vpliv komunizma na podeželju je krščanskosocialna struja v društvu Edinost že poleti 1920 leta zastopala napreden gospodarsko — socialni program, privlačen predvsem za kmečki in delavski razred. To usmerjeno tržaško vodstvo Edinosti pa je temu nasprotovalo in omejevalo dejavnost zgolj na področje jezikovno - kulturnih zahtev, češ da je to edina programska osnova, ki more ohraniti enotnost slovensko - hrvaške narodne fronte ne glede na nazorsk in socialno diferenciacijo. Tako se je leta 1922 društvo razdelilo na tri teritorialno ločena društva, za Tržaško, Goriško in Istro, ob koncu leta 1923 pa je prišlo do prvega razkola. Tržaška narodnoliberalno usmerjena Edinost je razširila svoje področje dela na vse ozemlje Julijske krajine, krščanskosocialna struja pa je ustanovila svoje društvo Edinost na Goriškem in Politično društvo za Hrvate- in Slovence v Istri. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) Ufovanje delavcev 1. maja v Trstu •CSEfU. * 'DIK&TO^ [diriH ‘ T£H. ’ • KOM. • DIKJUTO^ ’ tvAS/TP** .TOZ0-\ * P//ICKT*/1 .DIFčMK 1- $P Čr’ S3 ¥ BREZ BESED 'PROIZVODNJA ■k Karikaturi: M. Alaševič x A/05 Karikatura: A. Novak Pasje življenje našega mačka ... NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 16. 12. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici IMAGRADIMA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. UČINKA PG.V! SIDVENSIO MAHAT! K OTROŠKA NALEZLJIVA Rolezen Rusko ŽE Ki.IME (PRESS 1 NI) OSLO MESTO Ob 6AM6ESU ol&a OOVANO- Vlč ZDRAV IU4A travniSva Rastlina toplice buzu EKcilc ZN AMEN 1-Ttosr PUL7A NAJi/ECTA AFRIŠKA REKA MESTO V SRBl?l(l)% timoku SOL 0C£TV£ KAS L} ve mEKVAUA ŠflOEgSKE MfROftLA EMKOM!* avaš sveta AMPISME-IflCAJClTE »ccalav TARI zn Delavnica &ORA v KAMNišlUU alfah v AN&UO I ARAČSV.I iREBEC Tt>K/\ SlRKUŠLCI mphiki TRNKA ItŽJCA MEMtAflUA INGOLIČ ANTONI PISEC ESE0EV Smotka Vodna RASTlINA DR.E.IIO Z. IGLICAMI DOEOO SLAV MO MESro 1 TALI D E $0DŠF*«| SLIKAR VISOKE IGR. KARTe VKNODNEC ELEKTRODA KLADA 2A SEKANIC nov IME EDVARD GRlESi geometri UK PRBPREBIV. ŠPANCE MOtNA, krčevita 3E.ZA IMt PEVKE. Peroci SLAVNI AV5TF SMUČAR ii, TRENER (Toni ) fRl PRAVA 2A TRKANJE — SREbR.0 ■ /_ SESTAVIL: *- N SovjeTsKc MESTO CfeČUNtM MORDU 6oRA NA koroškem opus DEL SIOADfcE PART i Tli Rj Rina REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: SLAVKO OSTERC, LEKTORIRANJE, AORIST, TRIAS, DNESTER, TG, ADI, GAN1MED, KRI, KANONADA, ODTIS, IRI, VN, LOIRE, NI, RA, EDVIN, AŠKERC, DA. SOM, NANDE, AVA, NAKIT, KH, RIM, RACIJA, ČN, PAKRA, ART, EGARTE, ANDA, KISAL, LISTEK, AVALIT, ALT. MOSKVA, RJ. V______________________________ IZŽREB ANI REŠEV ALCI IZ PREJŠNJE KRIŽANKE: 1. nagrada, 200 din: Vinko Borovnik, Vodice 1, 61217 Vodice 2. nagrada, 150 din: Joco Romanič, Kajuhova 5, 62250 Ptuj 3. nagrada, 100 din: Brigita Sajovic, Debro 50 č, 63270 Laško Nagrade bomo poslali po pošti. »Veliko laže se bom sedaj učil v novi hiši,« je zatrdil Stanko Bric, ki se vsak dan iz Breginja vozi v šolo Kobarid »Dobro goril To se pravi, da bomo po dolgem času zopet spali v toplem,« je bil vesel Mirko Tonkli. Višje ležeče predele Posočja je že pobelil prvi sneg. Tudi ohladilo se je. Tako je prebivanje v prikolicah, ki v veliki večini nimajo možnosti ogrevanja, postalo nadležno. Toda... Mraz in sneg nista več strah in skrb prebivalcev Posočja, vsaj za veliko večino ne. Iz dimnikov novih hiš v Breginju, Podbeli, Sedlu in drugih prizadetih vasi se že dviga dim. To pa pomeni, da v novih hišah že kurijo, da imajo topel dom. V hišah res še ni elektrike in vode, toda kaj je to, če veš, da te v njih ne bo več zeblo in se ne bo več treba stiskati v tesni prikolici. Letošnji dan republike je bil še posebej za prebivalce Breginja zares velik praznik, saj so takrat skoraj vsi prebivalci dobili ključe novih montažnih hiš. Kljub dežju in izredno slabemu vremenu te dni se je veliko ljudi že preselilo v nove domove. Srečni so. Med tistimi, ki so se te dni preselili v novo hišo, sta tudi Lojzka in Mirko Tonkli. »Prav gotovo si bom zapomnil letošnji 7. december.« Mirko ni rekel, da je srečen, vendar so govorile njegove oči. »Danes sem prvič zakuril v svoji novi hiši in tudi prvič bova tu prespala. Veliko lepša je, kot je bila stara. Nisem mislil, da bom to zimo pod streho, sploh pa ne pod tako in mojo.« Mirko Tonkli je že štiri leta v pokoju, pred tem pa je 20 let delal pri SGP Gorica. Tudi Rozalija Škojš se je s hčerko Zinko in sinom Jožkom prav tisti dan selila, »Po prvem potresu smo mislili, da bomo staro hišo še lahko popravili. Potem pa... Kar nekam preveč lepo se mi zdi v tej hiši. Nekam težko se bomo navadili na tako lepo stanovanje, ko nimamo toliko časa, da bi kar naprej čistili. Vse je naenkrat prelepo. Po vsem tistem, kar smo prestali v teh zadnjih mesecih.« Na podoben način mislijo in čutijo vsi, ki se v Breginju selijo v nove hiše. Bržčas tudi po drugih krajih Posočja, in enotni so si v tem, da so gradbinci in naša družba naredili nekaj, kar se je sprva zdelo nemogo-če. A. AGNIČ Prvi obisk sosede: »Nimam še pospravljeno,« se je opravičevala šova. »Pri nas je tudi še vse povprek,« jo je potolažila soseda Mah) Rosič. 2S-LETNICA TURISTIČNEGA IN GOSTINSKEGA PODJETJA KOMPAS JUGOSLAVIJA Moderna doba prinaša poleg razvoja vseh vrst znanosti, kulture in tehnike tudi skokovit porast človeških potreb in novih obzorij. Hočemo obvladovati ne samo naš planet, pač pa tudi vsemirje. Da bi naš delovni človek dosegel harmonično psiho-fiziološko ravno- težje v tem boju za zdravo, polno in človeka vredno eksistenco, da bi uspešno kljuboval vsem naporom in si ohranjal zdravo osebnost, ohranjal svojo delovno sposobnost, se vključuje v turizem in rekreacijo. Sodobni turist je prebujen iskalec in išče v svetu vse več, hkrati pa odkriva lepote in mikavnosti svoje dežele in se zbližuje z drugimi narodi. Četrt stoletja KOMPASA, največjega turistično-gostin-skega podjetja v Jugoslaviji, predstavlja zaključeno obdobje, ki nosi v sebi vse značilnosti gospodarskega in družbenopolitičnega utripa. Začetki KOMPASA segajo v leto 1923, ko je v Ljubljani začela delovati poslovalnica državne agencije PUTNIK. Vojna je to zasnovo pretrgala, leta 1951 pa je iz nje nastal PUTNIK SLOVENIJA, ki se je kasneje preimenoval v KOMPAS. Leta 195 1 so v podjetju med prvimi na Slovenskem uvedli delavsko samoupravljanje in ustanovili svoj prvi delavski svet. V začetku leta 1960 je bilo v tem podjetju zaposlenih 90 delavcev, potnike so prevažali z osmimi avtobusi, vse dejavnosti, ki jih je danes že kakih 50, pa so se razvijale v desetih poslovalnicah po vsej Jugoslaviji. Pomemben mejnik v razvoju KOMPASA predstavlja leto KOMPAS zgradil hotele na Ljubelju, Bledu, v Dubrovni- ku, Kranjski gori in v Ljubljani s skupno 714 posteljami. Druge glavne dejavnosti, ki zajemajo področje domačega in inozemskega turizma, avtobusnega prometa, najema osebnih vozil (Rent-a-Car), menjalne službe, blagovni promet, mejne turistične servise, lovski turizem in druge veje turizma, pa so zahtevale kompleksnejšo organizacijo in delitev dela po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. jev. Za svoje poslovne partnerje in domače goste je KOMPAS v letošnji sezoni zakupil 60.000 postelj. KOMPAS ima po vsej Jugoslaviji razvejano mrežo poslovalnic v vseh večjih mestih in pomembnejših turističnih središčih. V temeljnih organizacijah domačega in inozemskega turizma ter Rent-a-Car je tako blizu 70 poslovalnic. Mejni turistični servis pa nudi svoje storitve na enajstih mejnih prehodih od Korenskega sedla. Medtem ko so bili prvi izleti predvsem po ožji domovini, KOMPASOVI strokovno f(M KOMPAS 1968, ko so začeli z gradnjo hotelov. Do leta 1975 je Danes je KOMPAS JUGOSLAVIJA s sedežem v Ljubljani, Pražakova 4, organiziran v štirinajstih temeljnih organizacijah združenega dela, kjer je po vsej Jugoslaviji zaposlenih 1760 delavcev. Čisti devizni dohodek KOMPASA je znašal v 1975. letu40milijonovdolar- Šentilja pa do Dimitrovgrada. V sezoni razpolaga služba za najem osebnih vozil s 750 vozili, avtopark pa z 41 avtobusi, ki vozijo na stalnih in občasnih progah po Jugoslaviji in tujini, sodeluje s poslovnimi partnerji naših republik ter dopolnjuje njihovo ponudbo. usposobljeni turistični vodniki vodijo turiste skoraj v vse predele sveta, kjer dostojno predstavljajo socialistično Jugoslavijo, posredujejo njene zgodovinske, kulturne in družbenopolitične vrednote ter tako pomagajo širiti sloves in idejo demokratične samoupravne družbe. V ta namen je široko zasnovana izobraževalna dejavnost osnovne organizacije ZK kot tudi vloga sindikata. Učenje jezikov, obiskovanje strokovnih tečajev in nenehen živ odmev ter osveščanje ob živahnih družbenih dogajanjih daje temu turističnemu okolju angažiran in tehten pečat. Pomoč manj razvitim področjem je postala že KOM- PASOVA praksa. Predstavniki Turističnega in gostinskega podjetja KOMPAS JUGO-SLAVIJ A so izdelali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o sestavljeni organizaciji združenega dela in povabili k sodelovanju več organizacij te veje gospodarstva. Spodbudo so dobili na desetem kongresu Zveze komunistov Slovenije ter v novi ustavi. Nadaljnji razvoj KOMPASA je usmerjen v vse tesnejšo povezavo z deželami v razvoju, kar je vsekakor pozitiven odmev srečanja neangaži-ranih v Colombu. Tako se iz nekoč sporedne in zapostav- »N KOMPAS « « « « • | Ijenc veje gospodarstva, kot je bil turizem, razvija za našo družbo vse pomembnejši de- • javnik, ki občutno pripomore g k vsakoletnemu uravnoteže- ^ nju republiške in zvezne pla- ^ j čilne bilance. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ. MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik). JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, Sl 6-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, dev račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezn vilka stane 3,00 din, letna naročnina je 150.00 din. Rokopisov ^ na. čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Lju