Domovi ima NO. 221 AMCRICAN IN SPIRIT POR€IGN IN LANGUAG6 ONLY CLEVELAND 3, O,, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1954 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. UV —VOL. LTV Ob vsej svoji pretkanosti ne morejo odvetniki odvaliti težkega suma z obtoženca Shepparda Vsi preiskovalci so si edini v tem, da si ni nihče izsilil vhoda v Sheppardov© hišo ali vlomil vanjo. — Kako da ni Slheppard utonil, ko je nezavesten ležal v vodi? — Na vitalno važna vprašanja obtoženec ni vedel odgovora. -at CLEVELAND,—Polic. Drek- f (on je namreč oboje, toda od han je v ponedeljek opisal po- vetništva ne prakticira), roti svoje zasliševanje dr. Shep- Dr. Gerber je prinesel s sabo parda dne 8. julija, ko ga je iz- mnogo potencialnih dokazov, praševal o njegovi zgodbi, da ga med temi s krvjo prepojeno poje morilec, ki je umoril njegovo steljnino, ki je bila na postelji ženo, med rvanjem dvakrat do umorjene žene. O njegovih (poročali jutri izpovedih bomo nezavesti pobil. Zdaj je policist prvikrat povedal, da mu je dr. Sheppard tedaj dejal, da ga morilec ni u-daril z morilnim orodjem, temveč samo s pestmi. “Vprašal sem ga, če je bil e-den ali oe sta bila dva moža,” je rekel Drenkhan. “Odgovoril je, da ne ve.” Videl je le belo obliko “Vprašal sem ga, če bi lahko identificiral osebo v spalnici. — Odgovoril je, da se spominja le toliko, da je bila tisto nekaka, bela oblika ali forma. “Vprašali smo* ga, zakaj je bila denarnica izven njegovega i žepa in zakaj ni iz nje ničesar |°®a 0^raiu Je razvidno, da je manjkalo. Dejal je, da ne ve. demokratski senator Thomas A “Vprašali smo ga, kako to, da ®ur^e ohranil vso ono popu ni utonil, ko je ležal nezaves-rarnos^’ ^ mu je bila potrebna, ten v vodi. Dejal je, da je bilalda bil najdaljšo dobo v zgo-njegova glava obrnjena proti produ. “Vprašali smo ga, kje je T-i - ----^---- ——»------- srajca, katero je imel malo prej Ibu Benderju za komaj 6,000 gla na sebi. Odgovoril je, da ne ^ 7Triacfa1 " ^C!aV; —^—- Burke ni izgubil v lem okraju nič na svoji priljubljenosti Rezultati volitev izkazujejo, da ni izgubil nič na popularnosti, ki mu je bila potrebna, da je bil najdaljšo dobo clevelandski župan CLEVELAND. — Iz oficiel-nih rezultatov volitev v Cuya- dovini mesta njegov župan. Daši je v vsedržavnih volit-jvah izgubil napram kongresni- sov, je zmagal v vsaki posamezni clevelandski vardi. V mesta je premagal Bender-Ija s 95,312 glasovi, v predmestij ih pa s 5,427. Kakor zdaj vse kaže, bo dal | Burke verjetno še enkrat prešteti glasove v Hamilton okraju, kjer so se baje vršile razne nerednosti tekom volitev. ve. “Vprašali smo ga, kaj se je zgodilo z njegovo verižico za ključe in kaj z njegovo uro in zakaj je bilo vse to najdeno tam kjer je bilo. Dejal je, da ne ve. “Vprašali smo ga, če bi sploh lahko identificiral katerega koli posebnega človeka, pa je od govoril, da ne. “Vprašali smo ga, če je bil mož na produ isti kakor v spal niči. Dejal je, da ne ve. .” Pričevanje policijskega načelnika _ J°hn P Eaton, načelnik policije v Bay Village, je dejal, da [Polet iz Copenhagena v Los so dne 4. julija vsi fizčni dokazi | Angeles bo trajal 24 ur in Nova zračna zveza Amerike in Evrope preko Arktika Novi grobovi Stanley H. Yasbec V Palos Heights, 111., je umrl Stanley H. Yasbec, star 40 let. Stanoval je na 12123 South 75 Ave., Dne 19. oktobra je padel s strehe svoje nedokončane hiše in dobil poškodbe na križu, zaradi katerih je v ponedeljek v bolnišnici umrl. Chicago Tribune je poročal o njem na prvi strani. Zapušča ženo Dorothy in hčeri Beatrice in Beverly. Stanley je sin Josepha in Ame-lije Jazbec, katera sta prej stanovala v Clevelandu. Zapušča tudi brata Josepha in Alfreda. Pogreb bo v četrtek ob 10:30 iz Schmedeke pogrebnega zavoda v Orland Park, 111. Pokopan bo na Mt. Emblem pokopališču. Josephine Aupich V torek zjutraj je umrla Mrs Josephine Aupich, 1187 E. 60 St., stara 78 let, rojena v Jugoslaviji. Tukaj zapušča otroke: Mrs. Sophie Dular, John Grili, Adolph Aupich in Florence Aupich ter vnuke in vnukinje. — Pogreb bo v petek ob devetih zjutraj iz cerkve sv. Vida. Leži v Brickman’s pogrebnem zavodu na 7204 Superior Ave. Zapušča tudi štiri brate. John Urbanija Po dolgi, triletni bolezni, tekom katere je že imel srčni napad, je včeraj dopoldne umrl na svojem domu na 6522 Metta Ave., John Urbanija, star 68 let in rojen v Krasni vasi, fara Moravče na Gorenjskem, odkoder je prišel sem leta 1913. Do leta 1953 je bil zaposlen v National Form and Metal Co. Zapušča ženo Anno, roj Močilni-kar, in štiri otroke: Frank Mo-cilnikar, Ann Harmon, Philip Mocilnikar in Helen Kachman. Dalje zapušča pet vnukov, v Evropi sestro Franco Učakar, tu kaj pa mnogo sorodnikov. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Truplo bo položeno Einsteinu na razpolago jplumbersko delo CHICAGO. — Al. Eeinstein, slavni učenjak in znanstvennik, se lahko od danes dalje vsak čas zzglasi v Chicagu, kjer mu je zagotovljeno delo “plumber-ja”. Chicago local od AFL Journeymen’s Plumbers Union je namreč poslal dr. Einsteinu u nijsko karto te unije, katere predsednik Bailey je dejal, da ima že delo za znanstvenika, ki je ugotovil in dokazal pravilnost teorije o relativnosti. Einsteinova unijska karta ga sedaj" upravičuje do dela, pri katerem bi zaslužil po $3.13 na uro in postal bi lahko tudi pred' delavec ali foreman, nakar bi dobil 30 centov več na uro. — Toda vsak mesec bo moral pla čati $7 unijskih prispevkov, če se odloči postati plumber. 'OBOROŽITEV NEMČIJE JE PRVA, POTEM VSE OSTALO Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Tako pravi britanski zunanji minister Eden na so vjetske overture o novi konferenci 24 držav.-Tudi s predhodnim sovjetskim predlogom o seji za združitev Nemčije ne bo zaenkrat nič. -----o— V Tafl-Harfleyjevem zakonu verjetno ne bo še izprentemb LONDON. — Britanski zun. minister Anthony Eden je nuj no priporočilZapadu, naj ignorira sovjetske overture za ev ropsko varnostno konferenco, dokler ne bo Zapadna Nemčija oborožena in na svojem mestu v zapadni obrambi. Ko bo enkrat ta diplomatični cilj dosežen, je dejal Eden v nižji'zbornici, potem bo položaj za-padnnih sil tak, da “ ne bo izključeval možnosti nadaljnih razprav in diskusij s Sovjetsko zvezo.” na mrtvaški oder v Grdinovem I zavodu na E. 62. St. danes, v sre-; do, zvečer po sedmi uri. Pogreb bo v petek ob 9:30 iz pogrebne-| ga zavoda v cerkev sv. Vida ob 10 in od tam na družinsko gro-[bišče na Kalvarija pokopališču. dr. Shepparda kot pol. kazali na morilca. Sheppardova obramba je nato predložila poročila o govoricah, da je dr. Sheppard sterilen in da je umoril svojo ženo nato, ko je izvedel, da je noseča in da njun si ni njegov legitimen otrok. Odvetnik Corrigan je vprašal Lrenkhana, če je slišal take izjave od dr. Samuela Gerberja, clevelandskega koronerja. Policist Drenkhan je odgovoril, da je slišal take govorice, toda nikoli iz ust dr. Gerberja. Kakor Drenkhan, tudi policijski načelnik Eaton ni videl hobenega znaka, da bi kdo nasilno prišel v hišo. Tudi vsi detektivi so izjavili, da kažejo vsi znak na Shepparda kot morilca. Pričevanje dr. Gerberja Nato je bil poklican k priče-vanju dr. Samuel R. Gerber. V sodni dvorani je nastala ve-^ka tišina, ko je nastopil kot Priča sivolasi zdravnik-odvetnik fAlR ♦WKBMCH VČERAJ je bila vzpostavljena prva komercialna ali trgovska zveza preko polar, ozemlja med Evropo in Ameriko. — To je zračna zveza, katere polet iz Los Angelesa v Copen hagen na Dansko in obratno bo šel preko “vrha sveta.” Skandinavski zračni sistem je inavguriral v ponedeljek polete v obe smeri. Velika letala, ki bodo pristajala v Winnipegu, Kanada, in Greenlandiji, bodo dovršila te polete v vsako smer v 24 urah in pol. Vremenski prerok pravi: Danes sončno, toplo, ponoči deloma oblačno in toplo. Pojasnjena skrivnost TROY, N. Y. — Tukajšnja policija se je čudoma čudila, kako je mogel kdo priti z avtomobilom na pokopališče, čigar vrata so bila zaprta in nobene luknje ali vrzeli v ograji. Na pokopališču je bil namreč avtomobil, katerega navzočnosti si policija ni mogla razložiti — Skrivnost pa je pojasnil Wm. Wondisford, ki je rekel, da je izgubil kontrolo nad avtomobilom, ki se je zaletel s ceste ob grajo pokopališča s tako silo, da jo je dvignil in pod njo smuknil na pokopališče. Nadškof E. F. Hoban prosi za obnošeno obleko siromakom Obleka bo za begunce izza železne zavese in za žrtve silnega hurikana na Haiti. CLEVELAND. — Nadškof E. F. Hoban, je v svojem pastirskem pismu apeliral za ponošeno obleko za begunce izza železne zavese. Z nabiranjem stare obleke bodo: pričeli v nedeljo; nabiranje bo trajalo do 28. novembra. Ta zbirka bo del narodne kam-panje, ki jo sponzorira vojno -pomožni odbor National Catholic Welfare Conference. Nadškof Hoban je v svoji poslanici, ki je bila prebrana v vseh cerkvah clevel. škofije, izrecno apeliral tudi za obleko za žrtve zadnjega hurikana na Haitiju. Na čelu kampanje bo Msgr. Frederick B. Mohan, ki je voditelj organizacije Cathol. Charities ali katoliških dobrodelnosti. Tako je izjavil delavski tajnik Mitchell na konferenci s časnikarji v Cincinnatiju. CINCINNATI, O- — Delavski tajnik James P Mitchell je izjavil v ponedeljek tukaj časnikarjem, “da ni optimističen glede kakih večjih izprememb v Taft - Hartleyjevem zakonu tekom prihodnjega zasedanja kongresa. Delavski tajnik je prišel sem na konvencijo United Brotherhood of Carpenters (AFL), na kateri je imel govor. Dejal je, da bo delavski department podal gotova priporočila glede tega zakona, toda ni povedal, kakšna. Na vprašanje časnikarjev, če upa, da si bo republikanska stranka sploh mogla kdaj pridobiti podporo večine delavskih voditeljev, je odgovoril da ne, toda je naglo dodal, da misli, da unijsko članstvo v volitvah ne voli na slepo tako, kakor žele njegovi voditelji. George Meany, predsednik A. F. of L., je izjavil na konvenciji, da bo njegova organizacija potom svoje politične akcije nadaljevala s prizadevanji za dosego boljših standardov za delavsko ljudstvo. Zunanji minister je dalje dejal, da se Zapad ne sme dati zavesti iz svoje smeri, ki vodi proti odobritvi pariškega sporazuma, po moskovskem pozivu na konferenco 24 narodov, ki naj se prične 29. novembra v Moskvi ali Parizu, za “ustvaritev kolektivne varnosti Evrope”. — Clement, Attlee, voditelj labo-ritske opozicije, se strinja z zunanjim ministrom in pravi,'da je treba predvsem odobriti pa-! riški sporazum. Bonn ponavlja za Edenom Adenauerjeva stranka kršč. j demokratov v Bonnu je istih misli. Rekoč, da ni sovjetski poziv “nifi drugega kot prizadevanje po vzburkanju in onemogočenju zapadnih načrtov”, pravi stranka, da bi bilo sprejetje tega poziva velik pogrešek. Zapadnonemški socialisti pa kritizirajo zapadne sile zaradi njihovega “pomanjkanja iniciative” in pravijo: “Sovjetska zveza si prizadeva izmanevrira-ti Zapad v kot. Edini praktični odgovor na zadnji sovjetski poziv je — njegovo sprejetje.” V ponedeljek so se zbrali v britanskem zunanjem uradu a-meriški, britanski in francoski uradniki k izdelanju osnutka skupnega odgovora na sovjetske overture. Predlogi, ki ne predvidevajo neodvisnosti in svobode, ostanejo na polici Doslej ,so si že edini, da zavrnejo sovjetski predlog z dne 22. oktobra za sejo zun ministrov Velike četverice, na kateri naj oi se razpravljalo o združitvi Nemčije. V svojem sedanjem odgovoru bodo odklonili obe so vjetski sugestiji. Vzrok, da odklanjajo konferenco o združitvi Nemčije, je v sovjetskem odklanjanju resničnih svobodnih volitev za vse-nemško vlado in v sovjetski odklonitvi zahteve po končanju avstrijske zasedbe in po vzpostavitvi popolne neodvisnosti Avstrije Zalvorilev Ellis Islanda je v časi deželi, ki noče namenoma nikomer ustvarjati zla in trpljenja Ellis Island ni bil nikoli namenjen kot prostor zadrževanja, temveč kot vrata in vhod v deželo svobode. — Na Ellis Islandu se je priseljencem prvič razblinil v nič sen, da so v Ameriki ceste z zlatom tlakovane. Pridite po purane— —Fara sv. Vida vabi svoje župljane in prijatelje na letno puranovo praznovanje, ki bo v cerkveni »dvorani v petek, soboto in nedeljo 19. do 21. novembra. Tu imate priliko dobiti svojo perutnino za Zahvalni dan. Father Louis B. Baznik, župnik, je naznanil, ga bo šel ves skupiček v posebni sklad za zidanje nove šolske dvorane in telovadnice. V bolnišnici-— Joseph Smerdel, 19202 Arrowhead Ave., je v Charity bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko Obiščejo. Sedma obletnica— V nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Alojzija Verček v spomin sedme obletnice njegove smrti. Na obisk v stari kraj— Na obisk v stari kraj sta odpotovala 11. nov. Jack in Mary Mavko z Dock Rd., Madison, O. Obiskala bosta svoje starše. Moževi žive v žerovnici na Notranjskem, žena pa je doma iz Šmarata pri Ložu. V starem kraju nameravata ostati tri mesece. Srečno pot in zdrav povratek! K molitvi— Nocoj ob osmih so vabljene članice podružnice št. 15 SŽZ v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za pokojno Frances Arko, v četrtek pa k njenemu pogrebu. K molitvi— Članice društva Kraljica miru št. 24 SDZ naj pridejo nocoj ob osmih v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za pokojno Frances Arko. Bil je jezen na učiteljico, pa je zažgal šolo PHILADELPHIA. — Gasilci so povedali, da je neki devetletni deček zažgal šolsko poslopje, ker je bil jezen na učiteljico. Gasilci so po pogašenem požaru izjavili, da je deček priznal, da je zažgal poslopje s tem da je metal goreče žveplenke v košare za papirne odpadke. “Učiteljica me je vedno pikala, pa sem sklenil, da ji pokažem, kdo sem,” je reklo1 mlado seme.' — o- Pr sporočamo vedno in ported veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Papež imenoval legata CASTEL GANDOLFO, Italija.— Papež Pij XII. je imenoval kardinala Paula Legerja, nadškofa v Montrealu, za papeškega legata. Sah pride v Ameriko TEHERAN, Iran. — šah Mohamed Reza Pahlevi in njegova žena kraljica Sora j a bosta kmalu prišla na tritedenski o-bisk v Združene države. Podivjani moose PORT ARTHUR, Ont. — Gozdni varuhi so tukaj rešili dva čuvaja na nekem svetilniku, ki ju je oblegal spodaj nek udomačen moose (jelen), ki. pa je kar na lepem podivjal. Ranžerji so jelena ustrelili TE DNI SMO poročali, da je konec otoka Ellis Islanda odnosno ustanove žalostnega spomina, ki je bila na njem. Ime otoka Ellis Islanda je bilo zlano po vsem svetu, kajti na tem otoku je bilo — ko je bila aktivnost otoka pred prvo svetovno vojno na višku — konec sanj o Ameriki, katere ceste so baje tlakovane z zlatom. Za žalostni sloves otoka so bili v veliki meri odgovorni priseljenci sami, ki so^ prihajali tja, in ne toliko ameriške oblasti. Evropski siromaki so prinašali svoje lastno uboštvo in mizerijo na ta otok, ki ni bil nikoli zamišljen kot prostor pridržanja, temveč bot vrata in vhod v svobodno deželo. O tokova koristnost in uporaba je pričela padati že leta 1929, ko je nastala v deželi depresija in je prihajalo semkaj vedno manj priseljencev. Potem je prišla vojna, nato pa strogo procesiranje prišlecev, da se o-meji njihovo število. Nihče ne bo žaloval po koncu te institucije. Neki imigracij-ski komisar je svoječasno dejal, da “naredi ta otok vsak dan po enega anarhista”, česar seveda ni vzeti dobesedno, dasi je resnica, da je ta ustanova škodovala dobremu imenu Amerike kakor tudi njenih odgovornih vladnih uradnikov na otoku. Z zatvoritvijo naprav na tem otoku, bo prihranjenih vladi 1,400,-000 dolarjev letno. Poleg tega je pri tem še neka simbolična značilnost. Razlog, ki so ga navedli za zatvoritev te ustanove, je, da se >zdaj izvede skoraj celotno procesiranje inozemcev, ki žele v to deželo, že v inozemstvu, v pristaniščih odhoda ali celo na parniku samem. Simboli bigotstva in krivic so trdoživi, vendar je upati, da bo z zatvoritvijo tega “otoka solza’ svet prepričan, da se giblje ta dežela v pravilni smeri. Cena koruzi Vlada plačuje letošnjo koruzo največ po 18 din za kg. Ta cena velja samo za kontrolira-| no koruzo, to je za koruzo, katero so kmetje predhodno po-| godbeno prodali državi. Za ostalo koruzo dajejo največ 16 din za kg. Kolizija dveh avtov; sedem mrtvih LILLINGTON, N C. — Tukaj sta kolidirala dva avtomobila, pri čemer je bilo ubitih 7 oseb, štiri od ene družine. Neki vojak, ki se je sam peljal, je po klancu nizdol vozil z veliko: naglico po napačni strani ceste, pri čemer se je z vso silo zaletel v drugi avtomobil, v katerem je bilo osem oseb. -------------o----- Prvi lovec ubit AKRON. — V lovski sezoni, ki je bila sedaj odprta, je bil tukaj ubit prvi lovec, in sicer 47 let stari Fred H. Curry, ki je u-mrl v bolnišnici v Wadsworthu. Dva ubita z ukradenim letalom HOOPESTOWN, 111. _ Dva moža, ki sta delala zračne akrobacije v ukradenem letalu, sta treščila tukaj na neko koruzno strnišče ter se ubila. NAJN0VEJŠE VESTI LONDON. — Madžari so včeraj naznanili, da so izpustili iz ječe Amerikanca Noel Fielda in njegovo ženo Herto, ki sta bila pet let zaprta zaradi obtožbe, da sta vohuna. Zdaj pravijo komunistične oblasti, da se je izkazalo, da sta nedožnja. Pred nekaj tedni so na Poljskem izpustili iz ječe Noetovega brata Hermanna Fielda. BALTMORE. — Tukaj je nastal požar v celem bloku hiš. Koliko škode je povzročil, se ni ugotovljeno. DETROIT. — V ognju, ki je uničil stari hlev Henryja Forda v Greenfield Village, je zgorelo deset konj. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je dejal, da ne vidi potrebe za polno preocenitev ameriške zunanje politike na-pram Sovjetiji, kakor priporoča senator Knowland. WASHINGTON. — Obrambni tajnik Charles E. Wilson je včeraj izjavil, da Združene države morajo živeti v mirnem sožitju s Sovjetsko zvezo, ah pa “pričakovati vojno.” CLEVELAND. — Rocco V. Cele-brezze, 83 let stari priseljenec in oče clevelandskega župana Anthony Celebrezze-a, je včeraj v Charity bolnišnic! umil. Ameriška Domovi ima «117 St. Clair Aye. m 'vi • ■/!<-/% i%,— »«<» •%«i rnMmJUBU HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec ____ NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol’leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for $ months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.______ No. 221 Wed.. Nov. 17, 1954 Kapitol in Bela hiša v naslednjih dveh letih Predsednik Eisenhower je v volilni borbi poudarjal potrebo po izvolitvi republikanskega kongresa češ, da bo le na ta način mogoče: mirno, gladko in uspešno dejo za napredek dežele. Predsednikovo svarilo vollicem ni šlo pregloboko v srce, zato so izvolili za naslednji dve leti demokratski kongres. Rad ali nerad, zadovoljen ali ne, bo moral retpublkan-ski predsednik delati z demokratskimi zakonodajalci. Eisenhower je bil v volilni propagandi previden in umerjen, med tem ko je podpredsednik Richard Nixon demokrate trdo prijemal in jim očital vse mogoče in nemogoče grehe. Demokrati so Nixonu njegove besede in ostri nastop hudo zamerili, dočim hočejo biti s predsednikom v kolikor toliko prijateljskih odnošajih. Sicer še niso bili v vseh državah Unije objavljeni uradni izidi volitev, toda na kako bistveno spremembo sedaj znanega ni računati. Demokrati imajo v predstavniškem domu kar lepo večino, težji je pa njihov položaj v senatu. Malo lažje jim je, ker jim je W. Morse, neodvisni senator iz Oregona, obljubil v slučaju potrebe pomoč. Vse od prvih dni po volitvah ugiba javnost, kakšno bo razmerje med Belo hišo in Kapitelom; bo teklo vse gladko ali bodo nastopile težave, pred katerimi je svaril volilce predsednik D. Eisenhower še pred volitvami? Obe strani sta ponovno izjavili željo in dobro voljo za prijateljsko sodelovanje v splošno narodno korist, toda nihče ne dvomi, da bo v naslednjih dveh letih vseeno precej trenja med administracijo in kongresom. Demokrati, ki so bili dve leti v manjšini, so zastopali odločnejšo politiko tako doma kot v svetu. To ni nič posebnega; opozicija je, ponavadi vedno ostrejša in ima rešitve za vse težave,' med tem ko mora biti odgovorna vlada previdna in umerjena, ker je pač odgovorna za vodstvo države. Demokrati, ki bodo prevzeli z januarjem v svoje roke vodstvo kongresa, se dobro zavedajo težavnosti svojega položaja. V kolikor bodo administraciji nasprotovali ali ji delali težave v odobritvi predloženih zakonov, jih bo ta dolžila pred javnostjo, da ovirajo njeno delo. Predsednik je že namignil, da bo v slučaju potrebe stopil pred narod in mu neposredno predložil svoje načrte, če mu bo kongres metal preveč polen pod noge. V kolikor bodo sprejeti za splošnost koristni zakoni, si bo za nje lastila zasluge republikanska administracija, v kolikor teh zakonov ne bo, bodo republikanci pri bodočih volitvah zopet planili po demokratih češ, vi ste imeli večino v kongresu, zakaj takih zakonov niste sklenili? Tako taktiko je uporabil v volilni borbi 1. 1948 bivši predsednik H. Truman. Ker se je tedaj izkazala, je skoro gotovo, da se jo bodo pri bodočih volitvah poslužili republikanci. Da se pred tem zavarujejo, so demokrati sklenili, kot je dejal senator Johnson iz Texasa, “da bodo delali z administracijo, kadarkoli bodo mogli to z mirno vestjo storiti,” istočasno pa je pokazal tudi na vrsto vprašanj, v katerih se demokrati z administracijo ne strinjajo. V zunanji politiki se demokrati v glavnem strinjajo z načrti in cilji administracije,"žele pa gotove spremembe. Ni jim prav, da jih predsednik v preteklosti ni povabil na posvetovanja pred važnimi zunanjepolitičnimi odločitvami, ampak jih je o njih samo informiral, po njihovem mnenju to ni nobena dvostrankarska zunanja politika. V bodoče hočejo v vseh pomembnih vprašanjih sodooločati, zato žele, da dobi državni tajnik za svojega pomočnika ali pa vsaj za posebnega svetovalca katerega izmed uglednih demokratskih poznavalcev zunanje politike. Predsednik in državni tajnik kažeta dosti volje za izpolnitev demokratskih želja. Prav danes se razgovarjata z njimi o teh vprašanjih. Ko so predsednika na zadnji časnikarski konferenci vprašali, kaj misli o imenovanju kakega demokrata v državno tajništvo, je odgovoril, da še ne ve točno, katero pot bo ubral, toda on misli, da ima, kot je že preje poudaril, dosti osebnih prijateljev med voditelji obeh strank in ne vidi nobenih težav v razpravljanju z njimi o skupnih narodnih vprašanjih. Državni tajnik Dulles je naslednji dan izjavil, da je pripravljen imenovati kakega demokrata, ki je vešč v zunanji politiki, za svetovalca v državnem tajništvu. Politični opazovalci v Washingtonu so mnenja, da predsednik v zunanji politiki ne bo imej nobenih posebnih težav, če bo le znal ustvariti pravo razpoloženje za sodelovanje med demokrati. Pravijo, da se republikanska zunanja politika vse bolj bliža nekdanji demokratski in da med obema skoro ne bo nobene bistvene razlike več. Isti ljudje so pa prepričani, da bo prišlo do hudih spopadov v domačih vprašanjih. Obe stranki bosta zavzemali v tem pogledu svoji stališči z ozirom na razpoloženje vo-lilcev in na bodoče predsedniške volitve. Kot je pokazala borba za odobritev Dixon-Yates pogodbe, bo vprašanje oskrbe dežele z električno silo in izkoriščanje atomske energije igralo v bodoči politični borbi važno vlogo. Demokrati sodijo, da naj bi to nalogo vršila vlada, med tem ko so jo republikanci namenili privatnikom. Razni kongresni odbori bodo gotovo pod vodstvom demokratov skušali najti čim več gradiva za napad na administracijo in njeno delo, posebno ker republikanci v zadnjih letih v tem pogledu tudi niso štedili z napadi na demokrate. Razen spopadov v omenjenih vprašanjih računajo vse splošno, da bosta Bela hiša in Kapitol v prihodnjih dveh letih dosti dobro vozila. Odločilno besedo v obeh strankah bodo imeli zmerni konservativci. •*< Joliet, 111. — Zadnje volitve so bile važne za naše mesto. Vor lici smo odločili, da za naprej bo’ imelo naše mesto druge oblike vlado, kakor dosedaj. Dose-daj smo imeli takoimenovano “Commission Form of Government.” Za naprej pa bomo imeli “Council-Manager Form of Government.” Razlika med obema oblikama je ta, da dosedaj so vodili mestne posle in iste upravljali komisarji (Commissioners), katerim je načeloval župan. Vsi so bili izvoljeni od volilcev. Nova/ oblika vlade, ki so jo odobrile zadnje volitve z' 11,390 glasovi proti 9,251 glasovom, pa obstoji iz koncilmano-v (CcSuncilmen), katerim načeluje župan. Za te vrste mestne uprave določa državni zakon, da morajo biti volitve vsake dve leti. In vsake dve leti se izvoli polovico koncilmanov. Koncilman služi štiri leta. Polovica jih ostane v uradu, polovico-j e vsake štiri leta. Ta svet koncilmanov z županom na čelu razpiše službo City Manager-ja (Mestnega upravitelja ali poslovodja). Za upravljanje mesta take velikosti kot je Joliet, pravijo, da je plača upravitelja od $12,000. do $15,000. letno1 Ker tak upravitelj posveti ves svoj čas upravljanju in vodstvu mestne uprave, potem seveda ni treba, da' župan in svetniki posvečajo toliko časa mestni upravi. Zato se njihove plače znižajo in imajo svetniki le okrog $500. do $800. na leto. Župan pa le kakih $1,-000. — Dosedaj so imeli komisarji po $4,500. na leto in župan pa $7,000. Od sedaj naprej se bodo mestni koncilmani in župan le vdeleževali mesečnih sej, ali bolj pogosto, kakor bodo slučaji zahtevali, da bodo dajali upravitelju direktive, obenem: pa prejemali od njega poročila o: poslovanjih v raznih uradih mesta. * £ NARODA I praskati po glavi in računati, kako bo treba voziti, da bo vozil vmes med demokrati in republikanci in pa tako, da bosta sita volk in koza. Z Juretom sva pred par dnevi živahno razpravljala o tem, kako bo izid ameriških, volitev vplival na zunanji svet in našo politiko. Kaj praviš Jure, ali bo ta izid volitev ojačil naše stališče v Evropi, ali ga bo poslabšal? Jure se je nekam globoko zamislil in odgovoril: “Glede tega sem mnenja, da vpliv naše vlade v Evropi bo nekoliko oslabel radi tega. V evropskih prestolnicah bodo kazali na Washington kot na hišo, kjer ni prave edinosti. Ne mislim, da bodo demokrati nagajali predsedniku pri poslovanju z zunanjem svetom. Tudi če bi kaka nevarnost nastala za kak spopad ali napad, bodo naši republikanci in demokrati edini, kakor so že bili v takih slučajih. Ampak zabavljanja pa nasprotovanja bo pa dosti pri proračunih za vojsko, za razne druge zadeve. Tako, da brez. političnih glavobolov ne bo. Bodo zadeve, v katerih bodo trdili ljudje enega tabora, da je vse belo, drugi pa da je vse črno. Saj veš, politikarji so mojstri pri cepljenju dlak! Vse to bo pa seveda le vplivalo na predsednika, da se ob vsaki taki priliki ne bo čutil tako prostega, kakor pa če imel okrog sebe ljudi svojega duha. Vedno bo moral biti obziren. Tisk in komunistična propaganda za železno zaveso bo pa seveda to izrabljala nekaj časa, češ, ameriški “vojni hujskači” so* dobili od volilcev ukor, itd. Saj veš kako znajo. Ampak vse to jim ne bo pomagalo. Mi smo lahko ponosni, da ob volitvah res lahko svobodno izpregovori-mo. V komunističnih deželah tega ne morejo. Tam je samo ena lista in na vrhu samo en kandidat, n. pr. v Rusiji Malenkov, v Jugoslaviji Tito. In drugega voliti ne moreš, če kaj ljubiš svojo glavo.” “To je pa res,” sem dostavil jaz. “Ničesar se nimajo za ponašati proti nam. Sami nimajo drugega v svojih zasužnjenih deželah, kakor sužnost in tiranijo.” Well, nekaj novega bo in bomo videli, kako se bo nov način upravljanja mesta obnesel. Ako bo koristen, ga bodo meščani gotovo obdržali. Ako ne, ga bodo pri prihodnjih volitvah lahko spremenili. Od časa ko se je naše mesto inkorporiralo leta 1852, pa do 3. maja 1915 je imelo naše mesto aldermanski način mestne uprave z županom na čelu. Tedaj pa so meščani ob volitvah sprejeli drug način, ki je bil dosedaj v veljavi, to je “Commission Form of Government.” Od zdaj naprej pa bomo imeli “Council Manager Form of Government.” To so nam prinesle letošnje volitve.. V našem Will okraju so republikanci že od nekdaj v veliki večini. Zato je vseh sedem republikanskih uradnikov za razne okrajne urade zmagalo. Če bi se republikanci tako odrezali po vseh državah naše Unije, bi bila ostala kongres in senat v rokah republikanske večine in bi se zdaj zaskrbljenemu Iku v Washingtonu ne bilo treba — Po vsem osrednjem zapa-du imamo zadnje tedne kaj čudno vreme. Kar pravcata zima je nas obiskala v začetku novembra. Parkrat je že precej snežilo in mraz je potiskaval živo srebro doli do blizu 20 stopinj nad ničlo, kar je že mrzlo za ta čas. Včasih smo imeli lepe jeseni Letošnja je pa kisla in nič prijetna. — Naš vladika prevzv. škof Martin D. McNamara, se je pred nekaj dnevi vrnil iz Rima, kamer je šel poročat sv. Očetu o naši škofiji v Jolietu, ki je bila ustanovljena pred petimi leti. Nadškofje in škofje morajo iti poročat vsaj vsakih pet let osebno sv. Očetu o škofijah, katere vodijo. Vsem čitateljem tega lista pošiljam z našega hriba moje pozdrave! Tone s hriba. ------o------- “Slehernik” na clevelandskem odru Cleveland, O — V nedeljo, 12. dec. nam bodo šentviški igralci, ki so se naši javnosti že uspešno predstavili z “Razvalino življenja” in “Kovačevim študentom”, zaigrali Hoffmannstahl -Župančičev misterij “Slehernik”. Poleg že priznanih igralcev bodo to pot nastopili tudi mnogi manj znani igralci. Oboji bodo brez dvoma izpeljali svoje vloge v največje zadovoljstvo občinstva. Igra sama je zelo zahtevna ter bo po svoji izpeljavi, izvirnih kostumih ter moderni sceneriji dogodek posebne vrste, kakršnega slovenski Cleveland najbrž še ni doživel. Čisti dobiček je namenjen slovenski sobotni šoli pri sv. Vidu. O predstavi sami bomo na tem mestu še spregovorili, vse naše občinstvo! pa na to izredno prireditev že danes opozarjamo. P. B. ------o------ Petdeset let je dopolnil Cleveland, O. — V novembru 1904 se je v ugledni! hiši pri Medvedovih v Št. Jur ju pod Kumom rodil Francelj. Revolucija in vojna sta ga pognali od domačega ognjišča v širni svet. Začasno je dobil zavetje v ta-brišču Spittal b Dravi, odkoder se je nato preselil v Ameriko. Sedaj živi s svojo družino: v Biwabiku Minnesoti. Vrlemu katoliškemu možu, dobremu in skrbnemu očetu želi k 50-letnici v svojem imenu, v imenu bratov Bertla, Vencelja ter Iva in njihovih družin v Ba-tava, Kanada, ter v imenu prijateljev: Jožeta in Pepce Kovač, Ferda Gospodariča, Viktorja Kmetiča, Janeza in Marinke Skubic vso srečo in blagoslov božji, mu čestita in kliče: Še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Ivan Mlečnik. — ...o------ Kulturni večer SKAS-a Cleveland, O. — Slov. kat. akad. starešinstvo bo tudi letos nadaljevalo s kulturnimi večeri — obisk kulturnih večerov v pretečenih dveh letih dokazuje, da so kulturni večeri SKAS-a postali za mnoge Slovence središče zanimivih izmenjavanj misli in mnenj, pojmov in nazorov v mnogih kulturnih zadevah. SKAS z ustanovo kulturnih večerov bistveno doprinaša k ohranjevanju naših kulturnih zakladov in k pravilnemu katoliškemu s v e tovnonazorskemu gledanju problemov. Velik mejnik v razvoju slovenskega katolicizma ‘ je bi Mahnič — čas je njega dvigni!, nad vse mogoče očitke ozkosrčnosti, ki mu v življenju niso bili prihranjeni. Njegovi jasni pojmi o nujnosti prave katoliške javnosti za obstoj slovenskega naroda bodo še stoletja kazali pot. Veličino Mahniča ter njegov pomen za slovenski narod nam bo na letošnjem prvem kulturnem večeru v soboto, 20. novembra, ob 8:15 zvečer v šoli sv. Vida predstavil msgr. Matija Škerbec. Vsebina večera zasluži vso pozornost vsakega zavednega Slovenca. Pridite! Odbor. — ---o------ Gestilke zlatoporočen-cema Cleveland, |0. — V nedeljo 14. novembra ob 7:15 zjutraj sta v cerkvi sv. Lovrenca obnovila zakonsko zvezo, katero sta sklenila v isti cerkvi pred 50 leti Joseph in Alojzija Kastelic. Zlati ženin je doma iz vasi Velika Loka, fara Višnja gora. V Ameriko je prišel leta 1901 in se naselil v Clevelandu, kjer ves čas živi. Dne 14. novembra, 1904 se je v cerkvi sv. Lovrenca poročil z Alojzijo Pintar. Poročne obrede je opravil tedanji župnik Frank Kerže. Zakonca sta najprej živela dalj časa na Titovci hodijo svoja pota Titovske gospodarske in kulturne organizacije so ustanovile poseben pripravljalni odbor, ki je naslovil na vse tržaške Slovence poziv, naj se pridružijo Slovenski gospodarsko kulturni zvezi. Tržaška “Demokracija,” ki o postanku in delu tega odbora poroča pod naslovom “Skupnost brez duše,” titovski poziv zavrača, ker je strankarski, saj v vsem pripravljalnem odboru ni niti enega zastopnika netitovskih organizacij, in pa ker sodi, da je tržaškim Slovencem najprej potrebna enotna politična organizacija. Za tako organizacijo po sodbi “Demokracije” titovcem ni. Njim ni za hranitev slovenskih narodnih koristi, ampak za širjenje komunizma ali kot ga oni imenujejo “socializma.” Italija obljublja, da bo obveznosti do Slovencev izpolnjevala V dneh 3. in 4. nov. so se zgrnile v Trst velike množice ljudi iz vseh krajev Italije. Pripeljali so jih številni posebni vlaki in avtobusi. Med temi gosti sta bila tudi predsednik repu-bilike Luigi Einaudi in predsednik vlade Mario Scelba. Na trgu Unita se je ta dan vršila velika vojaška parada pod vodstvom poveljnika 5. armadnega zbora generala De Renzija. Po vojaški paradi je bil sprejem v mestni hiši, pri katerem je bil predsedniku republike med drugimi predstavljen tudi slovenski mestni odbornik dr. Agneletto. Predsednik vlade M. Scelba je v slavnostnem govoru zagotovil Slovencem njihove svobo- zahodni strani mesta, že dolgo let pa živita na 4571 E. 86. St. Zlata nevesta je doma iz fare Prinskovo pri Litiji. Kot deklica je prišla k svojemu očetu na zahodno stran Clevelanda. Ka-k osta se seznanila, ne vem, vem pa, da sta vseh teh dolgih 50; let živela v pravi zakonski ljubezni in zvestobi. Bog je njun zakon blagoslovil, saj se jima je rodilo sedem otrok. Hčerka Ana jima je umrla v starosti, petih let, sin Louis pa je bil star že 18 let, ko je umrl. Bil je to težak udarec za skrbnega četa in ljubečo mater. Bodita potolažena, saj sta Vajin sin in hčerka pri Bogu in gledata z nebeških višav na Vaju ob tej petdesetletnici. K neštetim čestitkam, ki sta jih prejela ob Vajini zlati poroki, se pridružuje tudi podpisani in želi, da Vaju dobrotljivi Bog ohrani še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. Kadar pa bo božja poslanka katerega izmed Vaju popeljala v pravo nebeško domovino, naj bo pot lahka. Naj še nadalje sije na Vaju sonce sreče in božji blagoslov naj Vaju spremlja, da bi v krogu dobrih sinov, hčerk in vnukov dočakala še diamantno poroko. To Vama želim jaz, to Vama želijo številni prijatelji! Bog živi zlatoporočenca še mnogo let, po1 smrti pa večni raj pri Bogu, v katerega zaupata. Jakob Resnik. -------n-------- Moskovski radio je pred dnevi sporočil, da je .Sovjetska zveza kot prva postavila na Severnem polu mikrofon. V kakšne namene naj bi naprava služila, niso povedali. V nadaljnem poročilu so povedali, da bo na prelivu Moskva - Volga pričela obratovati prevozna ladja ki jo bodo poganjali elektromotorji, nekak rečni tramvaj. ščine in pravice in poudarjal potrebo po ožjem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Med tem govorom, so tržaški italijanski prenapeteži kričali in žvižgali, da govornika skoro ni bilo slišati. Dr. Agneletto se je po govoru predsedniku vlade v imenu demokratičnih Slovencev zahvalil za prijazne besede in dane obljube. Italijanska nestrpnost na Goriškem V začetku novembra so morali na ukaz italijanskih šolskih oblast vsi oni slovenski otroci, katerih starši so pptirali za Italijo, zapustiti slovenske šole in se vpisati v italijanske. Slovenci se pritožujejo, toda Italijani jim odgovarjajo češ, če ste se izjavili za Italijo, ste s tem priznali, da ste italijansko govoreči, torej morajo vaši otroci v italijansko šolo. Seveda je to le velika hinavščina. Slovenci so se izjavili za Italijo, ker niso marali ostati pod Titovo komunistično diktaturo. Italijani to dobro vedo. Nova cerkvena razdelitev Na praznik sv. Justa je tržaški škof msgr. Santin v svojem govoru sporočil, da je sv. stolica oni del škofije, ki je pripadel Sloveniji, “do drugačne odredbe” podredila ljubljanski škofiji, oni del, ki je pripadel ljudski republiki Hrvatski, pa apostolskemu administratorju poreško-puljske in pazinske škofije. Po novem spada Koper pod Ljubljano. Kakor ti meni tako jaz tebi Na i zadnjem zborovanju krščanskih demokratov v Trstu je zastopnik glavnega odbora stranke, ki ima v svojih rokah sedanjo vlado Italije, dejal, da se bo Italija pri izvrševanju v Londonu sklenjenih dogovorov ravnala po tem, kako bo postopala z Italijani Jugoslavija. Sodelovanje s komunisti nemogoče “Katoliški glas*’ prinaša v svoji številki z dne 11. nov. uvodnik, v katerem naglaša, da je sodelovanje s komunisti nemogoče. Po njegovem razpadejo Slovenci na Goriškem in Tržaškem v kominformiste, v ti-tovce in demokratične Slovence. V kulturno-nazomem pogledu so eni vdani materializmu in komunizmu, drugi pa katoliški cerkvi in Bogu. V tem; pogledu je torej vsako sodelovanje nemogoče. Možni so le posamezni skupni nastopi v obrambo narodnih koristi s titovci, v kolikor je tem res še kaj za slovensko stvar, s kominformisti pa tudi v tem pogledu ni mogoče storiti nič, ker tudi javno priznavajo, da jim ni za narodno stvar. Gorica dobi nebotičnik Goriški Travnik bo skoro izgubil svoje nekdanje lice popolnoma. Začelo se je s palačo ESSO, nato z “Golobnjakom,” kakor imenujejo prvo palačo tik pošte, nadaljevalo z ogromno palačo za Socialno skrbstvo in sedaj še z palačo Avtomobilskega kluba. K ptlači ESSO bodd sedaj naslonili velik desetnadstropni nebotičnik, ki bo mejil na ulico Morelli. Na vrhu nebotičnika bo pokrita terasa, na katero bo vozilo dvigalo. Mohorjeve knjige bodo skoro zunaj Odbor Goriške Mohorjeve družbe je sporočil, da bodo mo-horjevke za 1. 1955 skoro zunaj-Poleg Koledarja obsega letošnji knjižni dar II. del romana Ben-hur in dr. Klinčevo delo Marija v zgodovini goriških Slovencev. Dr. Josip Mal: i Zgodovina slovenska naroda Veliki francoski prevrat in slovenske dežele 4. “Ilirske dežele.” Francosko medvladje in njegov konec. Na Gorejskem so Hiller j eve čete pod Frimontom dne 23. septembra vzele Francozom Jesenice. Frimont je zasedel potem Bohinjsko dolino in poslal svoje oddelke do Tolmina in Kobarida. Ker so drugi avstrijski oddelki stali tudi že južno od Karavank v Tržiču in Preddvoru, se je podkralij Evgen začel resno bati, da mu utegne bti umikanje proti Italiji onemogočeno in da ga Avstrijci popolnoma obkolijo. Zato je z velikim delom svoje vojske 28. septembra zapustil Ljubljano in se po Tržaški cesti umikal čez Vrhniko in Planino s Kranjskega; dne 2. oktobra je fcil francoski glavni stan v Razdrtem, 4. oktobra pri Sv. Križu, 6. oktobra 1813 pa so vkorakali zopet prvi avstrijski vojaki v Gorico, Idrijo pa so zasedli že prvi dan tega meseca. Drugi francoski oddelki so se že prej z Jesenic umikali po Savski dolini čez Rateče in Fužine proti Trbižu. Tam so jih nameravali Avstrijci obkoliti in jim zastaviti pot pri Žabnicah. Toda Francozi so se le prerili do Pontablja in se rešili ' na Laško. Še dandanes pripovedujejo po Kanalski dolini, kako so takrat Francozom plenili blagajne in čez noč obogateli nekateri posestniki v Žabnicah in v okolici. Vse to so bile torej več ali nianj posledice Belottijevega Poraza pri Trzinu. Zmagoviti Eolseis je popravil črnuški most čez Savo in jo mahnil takoj dalje proti Ljubljani. Tu so pustili Francozi le šibko posadko na Gradu. Imela je samo nalogo, Ja zadržuje avstrijska krdela, ki naj bi ne mogla prenaglo zasledovati umikajoče se Evgenove vojske. Te obkoljene Francoze na ljubljanski grajski trd-njavi, ki so jo Avstrijci napadali zlasti zlasti z Golovca, so Zalagali Ljubljančani skrivaj z živežem. General Folseis je zatorej 1. oktobra strogo ukazal, da se Francozom ne sme ponoči do-našati hrana ter da se iz oken ne dajejo nobena znamenja. Dal je zazidati vsa neposredno na Grad vodeča in obrnjena vrata In okna; tudi je zabranil pasti Živino v bližini trdnjave, da ne bi skrivoma prodajali živine oblegancem. Stanovalcem hiš o- Popravimo ogrodja in fender je na vašem avtomobilu SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Ali ste prehlajeni? Rri nas imamo izborno zdravilc La vam ustavi kašelj in prehlad ridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršu-po pošti tudi za Clevelnad Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za Zanesljivo in točno POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE Lakeland realty co. 15604 Waterloo Rd. __ KE-1-6681 krog gradu pa so odkazali dnevno le toliko živil, kolikor so jih potrebovali zase. Francoska posadka se je držala še do 5. oktobra; tega dne se je podala: 250 Francozov so kot vojne u-jetnike odgnali v Karlovec. Na skrajnem jugovzhodu je medtem stotnik Lazarič kmalu po padcu Karlovca še v poznem poletju zasedel vso Istro od Reke pa do vrat Trsta. Napadel je slednjič tržaški grad, s katerega so Francozi streljali, poškodovali več hiš in povzročili meščanom mnogo strahu. Streha stolne cerkve je bila na več krajih preluknjana in vse šipe na oknih razibite. Toda ves odpor je bil zaman: 8 oktobra je morala posadka položiti orožje. Tako so torej po dobrih štirih letih svojega vladanja Francozi izprazniti ozemlje Ilirskih dežel. Zgodilo se je vse to še pred znamenito bitko pri Lip-skem, odkoder so zvezne armade prodirale naprej proti Francoski. Dne 31. marca 1814 sta slovesno vkorakala v Pariz ruski car Aleksander in pruski Friderik Viljem III. Zapuščen od svojih generalov in senata se je 4. aprila odpovedal Napoleon kroni zase in za svoje naslednike. Obdržati je smel le cesarski naslov in kot samostojno kneževino so mu odkazali majhni laški otok Elbo. Tja je na potu skozi južno Francijo potoval v avstrijski uniformi in z belo cokardo na čaki, da je ušel jezi lastnih podožnikov, ki so ga do pred kratkm oboževali kot narodnega junaka. V očeh velikega vojskovodje so blestele solze, v katerih se je utrinjala zmes malodušnosti, strahu in zadzevanega srda nad ponižanjem. 5. Politična in sodna uprava Ilirskih dežel. Spremembe v notranji upravi. Kakor smo razvideli iz poprejšnjega poglavja, Francozi niso kar takoj pometli s starimi avtsrijskimi uredbami. Pustili so, da so ostale vse nižje oblasti v polni veljavi in poprejšnji uradniki so uradovali nemoteno naprej, — seveda, če so obljubili zvestobo novi vladi in se podvrgli njenim navodilom. Takoj ob svojem prihodu pa so razveljavili starodavno ustavo deželnih stanov, ker je bila le-ta plod predpravic fevdalnega plemstva in veleposestva ter visoke duhovščine. Ta ustava pa, ki ni priznavala enakih pravic vsem državljanom, je bila popolnoma tuja novemu duhu časa, ki je hotel pritegniti najširše ljudske plasti k soodločanju o tem, kako naj se vodi državno krmilo. Sicer so pa Francozi ravnali premišljeno in previdno. Uvideli so, da so uredbe in zakoni v ožji francoski državi plod francoske revolucije in da so prilagojeni prav posebnim francoskim narodno-političnim, gospodarskim in socialnim razmeram in se radi tega niso dali kar presaditi na ozemlje novoprdob-Ijenih Ilirskih dežel. Izenačevanje naj bi se vršilo stapnjema; zato nosi prva doba v upravnem oziru nekak pečat zmesi starega in novega sostava. ■ Novi upravitelji so prisiljeni od razmer morali vpoštevati naše posebne krajevne razmere, ki so bile sad našega posebnega razvoja ter zato v mnogočem bistveno različne od francoskih. Radi tega ni šlo vedno po enem kopitu ip je bilo treba često iskati prijenljivih (kompromi- Izdaja pred Variavo Prvega avgusta pred desetimi predujočiin sovjetskim enotam. leti so odjeknili v Varšavi prvi streli podtalnega gibanja. Po triinšestdeset dni trajajočem boju na življenje in smrt je padlo na varšavskih ulicah in v mestnih kanalih mnogo borcev in civilnega prebivalstva. Nemci so v maščevalnosti dobesedno zradirali z mestne podobe vse židovske četrti. Po nekaterih podatkih je zahtevala varšavska vstaja četrt milijona človeških žrtev. Sovjetska armada je bila v neposredni bližini — ponekod komaj pet sto metrov od varšavskih vzhodnih pi'edmestij — vendar zaradi Stalinove prepovedi ni priskočila upornikom na pomoč. Med sovjetsko pomladno ofenzivo leta 1944 so se marale nemške armade umakniti še z zadnjega dela zahodnega ruskega in vzhodnega dela poljskega ozemlja, gele na Visli so se lahko Nemci postavili po robu na- snih) rešitev tudi pri zelo va-nih vprašanjih. Tako n. pr. ni bilo mogoče odpraviti kmetskega podaništva (pripadništva graščinam) kar takoj in brez odlašanja. Dokler pa to ni bilo izvršeno, ni bilo mogoče, da bi se osnovale po francoskem vzorcu svobodne selske občine in izključena je bila dotlej obsežnejša davčna preuredba. (Dalje prihodnjič) Julija 1944 je napovedal Molotov skorajšnjo osvoboditev Poljske po sovjetski vojski in pozval Poljake k uporu. Poljska londonska vlada, ki ji je predsedoval Mikolajczyk, je poslala generala Bora-Komorovskega, ki je organiziral v Varšavi vstajo. Kot dan splošnega upora je bil določen prvi avgust. Na ta dan točno ob petih je počilo iz tisočev puškinih cevi po vsej Varšavi. Krogle so se vsule na nemška upravna poslopja, kamione in enote na pohodu. V nekaj trenutkih so izginili civilisti s cesta, vežna vrata so se odpirala, Poljaki so prešli v napad. Četrt čez peto se je borilo vse mesto, ki je štelo milijon prebivalcev . . . Barikade so zrasle iz tal. zveza med posameznimi nemškimi oporišči je bila pretrgana. Boreči se Poljaki so si bili v svesti zmage, ker so bile sovjetske enote prav blizu, na široki fronti oddaljene komaj petnajst kilometrov, na več mestih pa so bile prednje straže le pet sto metrov pred Varšavo. Ko se je začela vstaja, je sovjetska armada takoj ustavila napredovanje. Sovjetski topovi so molčali, njihova letala so izginila za' obzorjem. Poveljnik sovjetske armade pred Varšavo maršal Rokosovski- Poljak po rodu — zdaj je vrhovni povelj- ‘'POLARNO OKO” — Kot znano je kompas v področjih okoli tečajev neuporabljiv za določanje smeri. Ameriškim strokovnjakom se je posrečilo sestaviti napravo, ki v teh predelih zanesljivo določa smer. Clark Smith (na levi), tehnik Bendix Aviation Corp., ki naprave izdeluje, razlaga uporabo naprave švedskemu letalcu Mauritzu Sundt. Švedi bodo v kratkem vzpostavili letalsko zvezo preko severnega tečaja med Los Angeles in Kopenhagenom. Pri svojih poletih se bodo posluževali omenjene naprave. nik poljske armade — je čakal v nekaj kilometrov oddaljenem armadnem glavnem stanu. Moskva pa takrat Poljakom, ki so se borili v Varšavi ni priskočila na pomoč. četrti dan po začetku vstaje je poslal Churchill Stalinu brzojavko, češ da Poljaki v Varšavi potrebujejo sovjetsko pomoč. Z opazko, da so poročila, ki prihajajo iz Varšave v London, “pretirana in neverjetna,” je bila za sovjetskega predsednika ta stvar urejena, čeprav je še 30. julija 1944 obljubil pomoč Mikola j czy-ku, ko je bil ta na obisku v Moskvi. Sredi avgusta so Američani in Angleži prosili Ruse, ali bi smela njihova letala pristajati za sovjetsko bojno črto. Dan kasneje je Višinski odgovoril, da sovjetska vlada tega ne more dovoliti, češ da noče imeti “nobenega opravka z varšavsko pustolovščino.’ Dva dni potem sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj da ukaz za pomoč Varšavi. Njegov brzojavni odgovor se je glasil: “Slej ko prej bo prišla na dan resnica o zločincih, ki so se spustili v pustolovščino, da bi prišli na oblast. Vojaško gledano je položaj za sovjetsko armado prav tako neugoden kot za Poljake.” Medtem pa se je sprožil nemški protiudarec. V zagrizenih bojih, ki so se odigravali zadnje dni vstaje večinoma pod zemljo v varšavskih kanalih, je padlo po nekaterih podatkih skoraj četrt milijona ljudi. Takoj ko so utihnile uporniške puške, pa se je oglasilo sovjetsko topništvo, ki je obsipalo z ognjem varšavska predmestja. Januarja 1945 so vdrli sovjetski prednji oddelki v razrušeno Varšavo. Vrhovni poveljnik sovjetske armade na odseku pred Varšavo maršal Rokosovski pa je postal dobra štiri leta kasneje v “zahvalo za pomoč pri osvoboditvi Poljske” obrambni minister v poljski in-formbirojevski vladi. JOŽE SRDiNA : PO VZHODU IN ZAPADU Na Sijonu. Simbol Izraela. »V dvorani Zadnje večerje. V cerkvi Marijine smrti. O razmerah med Judi in Arabci. Meja med Izraelom in Jordanijo v Jeruzalemu. (Nadaljevanje) Dvanajst stebrov, ki stoje v kripti, pomeni apostole, ki so po starem izročilu bili navzoči pri Marijini smrti. Ob teh stebrih je šest oltarjev, ki so po- DUHOVNA HRANA — Mehanik Henry Gillespie je zbral skupino svojih sodelavcev v popravljalnim busov v Chicago, lil., ki gredo vsak dan v času opoldanskega odmora. k petminutni skupni molitvi sv. rožnjega venca in premišljevanju V začetku jih je bilo vseh skupaj 12, sedaj jih je že preko štirideset. — Vzgled vredepi. posnemanja! 1 Vživajte praznike i svojimi doma po prazničnem potovanja z luksuzno Cunardovo superladjo. Odlična hrana, vesele plesne zabave, koncerti, filmi, načrtne zabave. Na potovanju boste obiskali Pariz in Se vedno dospeli domov pred Božičem I Dobro je, da se takoj priglasite! b New Torka v Cherbourg — po “Thrift SeMonf* ••noht od |176 torlitlial rairodi od $840.60 rair*4 kabla; (vkljuino francoski prlatanllSni davek); pogosta ftelexnUks sreze Is Pariza V vse kraja Jugoslavije; ladja vlak la Cherboarga v Parb $8.50 (drogi raarad). —Tudi golo lahko dobite tem Vale drage Iz Jugoslavija! Tl samo kupit« vnaprej plaianl vozni listek tokaj In Cnnard bo Isvrfll ostalo. LJndje, ki Imajo iskuinje, bodo pomagali Valim sorodnikom, ds dobijo potrebne potnttke dokumente In uredili vse kar je potrebno sa potovanje. To je popolna poaloga, ki Vas bo osvobodila vseh skrbi. Obližita Vahga po Cunardu poobloižsnagO pofnlikego uradnika CUNARD 1040 Union Commerce Bldg., Euclid Ave. at E. 9th St., Cleveland, O. svečen dvanajstim apostolom in sicer vsak oltar dvema apostoloma. Od tu gremo v zgornjo cerkev, ki je izraz prave umetnosti in lepote. Vzelo pa bi preveč prostora, ako bi hotel navesti vse podrobnosti tega lepega Marijinega svetišča, kjer se proslavlja njeno blaženo smrt, ki je bila kakor sladki sen. Da je Marija umrla na Sijonu blizu dvorane Zadnje večerje pove staro izročilo. Od tu so njeno telo prenesli v dolino Jo-zafat ter ga položili v grob, iz katerega je bila Marija potem z dušo in telesom v nebesa vzeta. Kraj Marijine smrti je bil dolgo časa brez svetišča, ker je bil prostor v lasti muslimanov. Turški sultan Abdul Hamid, ki je tedaj vladal tudi nad Palestino, ga je 1. 1898 podaril nemškemu cesarju Viljemu II., ta pa ga je podaril nemškim katoličanom, ki so potem postavili to lepo svetišče, ponos Jeruzalema. Morda je Marija poplačala Viljemu II. za ta velikodušni dar s tem, da ga ni doletela u-soda, kakršna je doletela v onih časih ruskega carja Nikolaja II., katerega so ustrelili boljše-viki; dočim se je Viljem srečno brez nezgod umaknil v Dorn na Nizozemskem. Pri tej cerkvi je bila 1. 1948 bitka med Judi in Arabci. Ko so Angleži odšli iz dežele, so se Arabci udarili z Judi. Tarča v tej bitki je bil zvonik te Marijine cerkve, v katerega so se zabarikadirali Judje in od tam streljali na Arabce. Sledovi te bitke se vidijo še danes na zvoniku, kjer je blizu lin zid precej poškodovan. Ko sem med ogledovanjem vprašal o. benediktinca, s kakšnim orožjem, ozil^pma naboji so streljali na zvonik, mi je povedal, da s topovi in sicer z granatami. Z granatami? Potem so bile pa te granate slabše vrste, menim jaz, kajti, kadar u-dari granata, je to že precej drugačen učinek, kot je pa ta. Benediktinec se nasmeje, pa pravi: Veste Angleži so pač dali tako orožje in naboje, da ni napravilo dosti škode. “To bo pa že morda res, ker kakor izgleda, tisto orožje ni bilo kdove kaj prida. Je kar po- Ženske dobijo delo Gospodinja Išče ise gospodinja, ki bi imela vse pod oskrbo, na deželi. Dva odrasla-, 5 V-2 dni. Bi imela 2 sobi zase. $30.00 plače. Mora govoriti angleško in imeti priporočila. Kličite EV-1-5421. (223) polnoma na mestu, da ni bilo, ker, ako bi bilo res dobro orožje, bi napravili tem krajem veliko škode, katero bi bilo težko popraviti. (Dalje prihodnjič) ------e------ — žuželkoslovci ločijo na tisoče raznih mušic. MAH OGLASI Hiša naprodaj Dobro zidana hiša s tremi spalnicami, veliko kuhinjo, prostorom za sončenje, plinskim ogrevom, dvema porčema in dvojno garažo je naprodaj po ugodni ceni na Schenley Ave. v bližini Lake Shore Blvd. Blizu vsega. Lastnik mora prodati. Dodds Realty 18000 Lake Shore Blvd. (vogal Hiller Ave.) IV 1-9258 RE 1-6210 (223) Sobo odda Lepo opremljeno sobo oddajo zaposlenemu poštenemu moškemu na 1157 E. 71 St. ? i (-221) NA PRODAJ Na SOM Center Rd., blizu Chardon Rd., lep 2 leti star bungalow s 5 prostornimi sobami, kamin na drva v dnevni sobi in v zabavni sobi. Pokrit Rodnik od hiše do garaže, dvojna garaža. Lot velik 108x 260. Ugodne ponudbe se sprejemajo. Zamenjava mogoča. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (223)' Hiša naprodaj Za 2 družini, 5 in 6 sob, prazno, zraven, tudi 2-eobno stanovanje. Se proda po zmerni ceni, da se uredi zapuščina. Na 1382 Russell Rd. UT 1-2270. (223) Hiša naprodaj Hiša na Trafalgar Ave., v Collinwoodu, 9 sob za eno ali dve družini, 5 sob spodaj, 4 zgoraj. Klet. Cena $7900. Pokličite KE 1-6681. John Rožance Lakeland Realty Co. 15604 Waterloo Rd. Naprodaj Železna postelja, samica, 3 samski modroci in ena kuhinjska miza, vse v dobrem stanju, poceni naprodaj. Na 792 E. 232 St. Naprodaj Proda se kuhinjska peč izdelka Grand v dobrem stanju. Pridite si jo ogledat po 5. uri zvečer ali v soboto kadarkoli ter dajte ponudbo. 1066 E. 66 St. HE 1-7823. )(K2>ootf Sax Roluneri ^ i »_.j*** . , SKRIVNOST DR. FU- MANCUJA )0ooooo Izza zavese, pokrite z debelim prahom, se je prikazal majhen Kitajec, oblečen v bel jopič, črne hlače in opanke z debelimi podplati. Ko je šel proti nama, je močno odkimaval z glavo. “Nic bliti — nic bliti!” je grgral v čudni spakedranščini, pri čemer naju je s svetlikajočimi se očmi izmenoma lokavo pogledoval. “Plepozno! Zaplemo!” “Nehaj s temi budalostmi!” je zarjul Smith s čudovito osornim glasom in molil vešče pomazano pest . pod Azijev nos. “Ne bodi tak, Charlie, in daj nama s prijateljem vsakemu po eno pipo! Si razumel, ti žolti umazanec?” Predklonil se je in srepil Kitajcu v oči — s takšno silo, da sem se začudil, ker mi taka oblika prijateljevega pogovora ni bila znana. Potem je vrgel novec v krempljem podobno krčmarjevo roko. “Tu imaš, stari Charlie! In če ne pustiš zdaj še čakati, ti na drobno stolčem vso tvojo ropotijo.” “Nobene pipe nimam .. . je klavrno godrnjal Kitajec. Smith je dvignil pest — in Kitajec se je vdal. “Doblo! Ampak vse polno goli — nic plo-stola. Pojdite z menoj, pa boste videli.” Zginil je za umazanim zastorom in šel po temnih stopnicah navzgor, midva s Smithom pa za njim. Že naslednji hip me je obdalo ozračje, ki je bilo kar zastrupljeno z opije-vimi hlapi. Vsak dih posebej je bil napor. Majhna oljnata leščerba na zaboju sredi prostora je slabotno razsvetljevala tisti del zidu, kjer je bilo deset do dvanajst klopi za ležanje, ki so bile vse zasedene; le dva sta čepela na svojih ležiščih in šumno vlekla iz kovinastih pipic; videti je bilo, da se še nista spravila v nivano opijske omame. “Nic plostola — kakol sem lekel,” je Shen-Yan nejevoljno mrmral. Smith je odcapljal v kot, se nerodno sesedel na tla ter potegnil mene za seboj. “Dve pipi in malo hopla! Prostoa dovolj! Dve pipi — ali pa te premikastim, da bo joj!” “Daj mu pipi, Charlie!” se je zacmeril zategel, enoličen glas z neke klopi. “Potem pa naj že zapre svoj gobec — vrag ga vzemi!” Kitajec je pobito skomignil z rameni in šel k zaboju s kadečo se svetilko. Tam je postavil v plamen iglo in, ko se je raz-žarela, jo je vtaknil v staro škatlo od kakaa ter izvlekel na konici naboden košček opja iz nje. Nato je ta košček spet pražil nad plamenom in ga potem prilepil na glavo kovinaste pipe, kjer je z modrim žarom tlel dalje. “Daj sem!” se je zadrl Smith in se z narejeno strastjo opije-vega sužnja spravil na kolena. Shen-Yan mu je izročil pipo, ki jo je prijatelj takoj vtaknil med ustnice. “Pazi, da ne boš vdihaval!” mi je zašepetal. Z morečim neugodjem sem sprejel medtem že tudi svojo kadilno pripravo iz umazanih rumenih prstov in se delal, kakor da bi vlekel iz nje. Posnemajoč Smithov zgled sem polagoma spuščal glavo niže in niže, dokler se nisem po nekoliko minutah po dolgem zvalil tik poleg prijatelja na tla.,“Ladja se potaplja!” je nekdo potožil z neke sosedne klopi. “Glej, podgane!” Krčmar je bil neslišno odšel in prijelo se me je čudno ču- stvo osamelosti. Goltanec se mi je zaradi hlapov izsušil; glava me je bolela. Zdajci začujem Smithov šepet: “Do zdaj gre naša stvar dobro. Ne vem, ali si ti opazil; takoj ob tvoji strani so neke stopnice, ki so na pol zakrite z razcapano zveso. Doslej nisem ničesar sumljivega zapazil — vsaj ne mnogo. Toda če se kaj plete, bodo vsekakor počakali, dokler midva no-vodošleca ne pristaneva v opijskem paradižu. Pst!” Svareče mi je stisnil laket. Skozi na pol priprte veke sem uzrl skoraj pošastno prikazen. Ležal sem negibno ko klada, toda z napetimi mišicami. Pošast se je utelesila, ko se je s čudovito gibčnimi kretnjami splazila v sobo. Smrdeča leščerba je metala slab soj, da so se videle po dolgem zleknjene postave le kot senčni risi; tu kaka izsušena roka, rjava ali rumena, tam kako mrtvaško obličje, naokrog pa ogabni zdihljaji in stokanje kakor iz kakega ostudnega živalskega zbora. Bilo je kakor pogled v pekel, ki bi ga gledal kak kitajski Dante. Ta, ki je bil pravkar vstopil, je stal zdaj tako blizu, da sem mogel spoznati mrliško bledo, pergamentno lice z malimi, poševnimi, ozkimi očmi in na mršavim, grbastem truplu pokve-čeno glavo s kito. Nekaj odurno grozotnega je bila v krinka-tem izrazu tega popačenca z dolgimi, prekrižanimi rokami. Sodeč po Smithovem opisu ta postava z okostnjaškfim idbra-zom in mačje prožnimi gibi ni v nobenem oziru bila podobna Fu - Mančuju. Toda nekaj mi je reklo, da smo na pravi sledi da je ta človek moral biti doktorjev pripadnik. Brez najmanjšega dvoma sem vedel, da je pred nama član te strašne morilske tolpe, in videl, kako se rumenec tiho plazi bliže in bliže. i In gledal je naju! Še nekaj drugega, nekaj, kar me je vznemirjalo, je priklenilo mojo pozornost nase: stokanje in sanjavo mrmranje na klopeh je ponehalo. Navzočnost skrivljene postave je povzroči-čila delno tišino, kar je bilo dokaz, da so vsaj nekateri kadilci omamo le glumili. Nayland Smith se ni ganil in tudi jaz, zanašajoč se na temo, sem ležal negibno, vendar pa sem zapazil, kako se je mrtvaška glava nagibala niže, dokler ni bila le nekoliko centimetrov od mene. Tedaj sem popolnoma zatisnil oči. Oprezni prsti so se dotaknili moje desne veke. Ker sem slutil, kaj temu sledi, sem očesna jabolka zaobrnil navzgor. Spretno je bila veka dvignjena in potem spet izpuščena. Mož je odšel. Rešil sem položaj! In ko sem se spet zavedel tišine okoli sebe — tišine, v kateri je poslušalo, kakor sem si do miš-Ijal, stotero ušes — sem se razveselil svoje prisotnosti duha. Zakaj bila sva, četudi je bila hiša od vseh strani dobro zastražena, v bistvu le popolno-, ma navezana sama nase — sredi Londona odsekana od zapa-dne civilizacije, prepuščena na uspeh ali pogin zvijačni sili okrutnih orientalcev. “Sijajno!” me je pohvalil Smith. “Ne verujem, da bi bil jaz to tako dobro napravil. Pri meni se mu je potem taka preskušnja zdela že nepotrebna! Moj Bog, kako ostuden človek! Najbrž je ta tisti grbavec iz Cadbyjevih beležk. Ah, to sem si mislil! Ali vidiš?” Zasukal sem oči, kolikor se je dalo; neki Kitajec je zapustil svojo klop in se splazil za grbavcem iz sobe. Zavesa poleg mene se je premaknila in slišal sem, kako so se koraki na stopnicah izgubili. Za božjo voljo: ne gani se!” me je opozoril Smith. Vročična živčnost se ga je polotila in se prijela tudi mene. Kdo je bil v gornji sobi? Iznova so se začu-li koraki na stopnicah, Kitajec se je vrnil, prehodil sobo in šel iz nje skozi vrata, skozi katera sva prišla midva. Grbavec pa se je splazil k drugi klopi in spremil nekoga, ki je bil podoben laskarju, po stopnicah. “Ali si videl njegovo desnico?” je zamrmral Smith. “Da-koit! Pridejo semkaj, da prinesejo poročila in sprejemajo ukaze. Petrie, doktor Fu- Manču je gori!” “Kaj storiva?” “Čakajva! Potem poskusiva zdrveti po stopnicah navzgor. Bilo bi brez uspeha zdaj sklicati policijo. Hiša ima seveda še en izhod. Dal ti bom znak, ko bo šel mali, grbavi tod mimo. Ker si ti bliže topnic, boš ti prvi planil. Če pa bo grbavec hotel za nama, bom jaz z njim obračunal.” Najino šepetanje je bilo prekinjeno, ko se je vrnil dakoit, ki je pa takoj kakor Kitajec pred njimi spet šel ven. Neki tretji, ki ga je spoznal Smith za Malajca, je storil isto, prav tako še četrti, čigar narodnost se ni dala ugotoviti. Potem ko je neslišno stopajoči grbavec stopil h klopi na desni od vrat, ki so držala ven .... “Zdaj, Petrie!” Vsako nadaljne botavljanje bi bilo nevarno, zato tudi vsako glumljenje odveč. Potegnil sem svoj samokres iz mornarskega jopiča in zdrvel po mračnih stopnicah navzgor. Za menoj je udarilo divjfe kričanje, ki ga je zadušil pol rezki vzklik. Nayland Smith pa mi je bil takoj za petami. Zdirjal sem po hodniku, na čigar koncu sem vdrl neka vrata in se zaradi tega skoraj prevrnil v sobo. U-gledal sem nečedno mizo, obo-ženo z različnimip redmeti, petrolejsko, svetilko, ki je visela na medeninasti verižici od stropa, in za mizo nekega moža. Toda od trenutka dalje, ko se je moj pogled srepo uprl v moža, sedečega za mizo, bi tudi, če bi bil v Aladinovi palači, ne gledal njenih čudežev. Mož je imel na sebi preprosto oblačilo, ki je bilo malone tako rumeno kakor njegovo nepora-slo, gladko obličje. Imel je dolge roke, ki so bile močnih kosti. Na dlani, ki so bile druga vrh druge, je opiral brado. Čelo mu je bilo visoko in široko. Veliko lobanjo so pokrivali redki lasje nedoločljive barve. Njegov obraz, ki je gledal vame, ne morem pri najboljši volji opisati. Bilo je lice nadangela Vsega zla in v njem so žarele najzagonetnejše oči, ki so kdaj zrcalile kako človeško dušo. Ozke in podolgovate so zeleno sijale. Najbolj zoprne pa so bile v tem, da jih je kakor ptič zastiral z nekakšno posebno motno kopreno, da je za njo kakor za zaveso skril svoj pogled. A v hipu, ko sem prekoračil prag, je ta zastrtost skoraj docelo zginila, da je zelenost žarko sijala iz njih. Vem še, da sem sunkoma obstal ko vkovan; zakaj zloveščega vpliva, ki je prihajal iz te prikazni, moj razum ni mogel zajeti.. Zares, da je bil videti začuden nad najinim nenadnim napadom, vendar pa iz njegovih svojevrstnih potez nisem mogel razbrati nikake bojazni, pač pa sled zaničevanja. In zdaj je počasi vstal, ne da bi bil le del sekunde odvrnil pogled od mene. “To je Fu-Manču!” je zavpil Smith za menoj. “Imej ga na muhi. Ustreli ga, če . .. Konca stavka že nisem več slišal. Dr. Fu-Manču se je ob mizi sklonil in segel z roko navzdol, in tla so se mi vdrla pod nogami. Še en porogljiv pogled iz zelenih oči sem ujel, potem sem padel z brezmočnim vzklikom v globino . . . dalje, dalje, dokler me niso zagrnili vžbur-kani valovi ledeno mrzle vode. Kakor v megli sem zagledal nekak plamen — slišal še nekak krik, ogluši j iv hrup, policijsko piščalko! Ko sem pa spet prišel na površje, je vladala okoli mene tišina in nepredirna tema. Izpjunil sem umazano oljnato tekočino in skušal obvladati grozen strah, ki me je davil — strah pred temno, mrzlo vodo in njenimi dušljivimi hlapovi. “Smith!” sem presunljivo zatulil . . .“Pomoč! Pomoč!” ATOMSKA OBLEKA — Britanski atomski raziskovalci in delavci nosijo pri delu obleko, kot jo kaže slika. ZOPET DOMA — William Willis, 61 let stari pomorščak, po povratku s Pago Pago, Samoa, v južnem Pacifiku, kamor se je peljal na malem balsa splavu iz Peruja v Južni Ameriki, pije v San Franciscu mleko v družbi mačke, ki ga je na dolgo poti spremljala. Od tam se je odpeljal domov v New York, kjer ga je žena težko čakala. VOZILO ZA VSAKEGA — Ken Lowe, ki je izdelal načrte za tale Atom avto, je odprl vrata, da sede vanj. Mali avto ima tri se deže, doseže 75 milj na uro in stane $1,000. To naj bo novo množično vozilo Angleževt g ravijo njegovi izdelovalci! - , , _ , , Zdelo se mi je, kakor da bi padel moj glas nazaj name, vendar sem hotel še enkrat zavpiti, ko sem, zbirajoč svoj pogum in hladnokrvnost, uvidel, da svoje moči lahko bolje uporabim. Splaval isem nekoliko naprej, odločen, da kljubujem vsem grozotam, ali pa da hrabro umrem, če mi je bilo tako usojeno. Kaplja tekočine je padla z viška in siknila poleg mene v valove. Čutil sem, da moram vzlic svoji odločnosti zblazneti. Še ena goreče kaplja — in še ena, čedalje več! Dotaknil sem se trhlega droga stebra in sunil ob opolzki les, dosegel sem torej-mejo svoje mokre kletke. Vedno več ognja je deževalo in le težko sem se vzdržal, da nisem od strahu zarjovel. Daši sem se vzdržal zaradi težke obleke le z naporom vsega mišičevja na površini vode, sem vendar dvignil glavo in odprl oči. Kaplje so prenehale, toda kazalo je, da se mora vsak čas strop podreti name. Zakaj gornja soba je bila vsa v plamenu. (Dalje prihodnjič) EDINA, SAMO MOŠKA. KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA C zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio. \ Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO IL NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O. Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio. Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio. Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. "J PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre-@) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. | ANDY HOČEVAR in SINOVI ■g) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 # % § A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235 Use Our Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Hoad STO^E HOURS: Monday, Thursday. Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 AM. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon^ 4‘4-H,4”Hr4,4"H'4'4'4"44’4i4,4’4,4"M’4’4’,4’4l4'4-H’4"t”M-4’4“M-4"H”F4’4-4"14"t"t,4^ ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628