Te d ni k ..Glasilo Sociali^tmiae asve;^^^ delovn^M PTUJ, 12. aprila 1968 Št 15. Izvad 0.50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU I TITOVO POTOVAiMUE V AZIUO v mednarodnem življenju so srečanja državnikov velika reč, ker pomeni vsak konstruktivni kontakt prispevek k splošnim naporom v svetu za krepitev stopnje mednarodnega sporazu- mevanja in učvrstitev miru. Ži- vimo v času, ko razlike v siste- mih ne smejo biti ovira v med- narodni politiki, če res želimo zboljšanje razmer v svetu. Za- nemariti te razlike pomeni spre- jeti načela politike koeksisten- ce, vendar na temeljih spoštova- nja načel in pravic vsakega na- roda do samoodločbe, neodvisno- sti in svobode. Japonska kot dežela tradicio- nalnega gostoljubja, prisrčnosti in razumevanja je pričakala predsednika Tita kot državnika, ki se energično zavzema za po- litiko miru in mednarodnega so- delovanja. Japonska in Jugosla- vija živita na dveh nasprotnih straneh planeta. Beseda je tudi o deželah z različnima sistemo- ma: o cesarstvu Japonski in so- cialistični Jugoslaviji. Vendar zemljepisna oddaljenost in raz- ličnost družbenih sistemov ne onemogočata razvoja sodelova- nja. Kaj je to. kar danes privlači skupno pozornost obeh držav? Ni dvoma, da sta Jugoslavija in Japonska zelo zainteresirani za zboljšanje razmer v svetu. Ja- ponci so si pridobili v preteklo- sti grenke izkušnje vojnega uni- čevanja. S tem da so bili v pre- tekli vojni na napačni strani, so doži\'eIi prve eksplozije atom- skih bomb nad svojimi naselji. Glede na to je Japonska za- interesirana — tako kot Jugosla- vija — za razorožitev, za boljše odnose v svetu in za napredek mednarodnega sodelovanja v okviru Združenih narodov. Se- danje srečanje v Tokiu bo po- magalo japonski vladi razširiti krog svoje politične aktivnosti v tem delu sveta, ki predstavlja v zadnjih letih stalno nevralgično točko svetovne politike. Japonci so pozdravili predsednika Tita kot državnika, ki je v njihovih očeh FKjstal simbol boja za bolj- še mednarodne odnose in pre- prečevanje nove svetovne Icata- sfcrofe. Dežele, ki jih obiskuje pred- sednik Tito, izvzemši Mongolijo, zavzemajo različna stališča do posameznih mednarodnih poli- tičnih vprašanj. Vendar to ni bistveno. Temelj razgovora je skupna želja prispevati k sploš- nim težnjam sveta za poglablja- nje mednarodnega sodelovanja in učvrstitev miru. Tito bo po obisku Japonske obiskal Mongolijo in Iran. Tako bo še ena letošnja pot predsed- nilia Tita vplivala na mednarod- no situacijo. Danes je namreč pomembno zbrati vse dežele sve- ta k aktivnosti za sodelovanje in mir v svetu. Ko so na dnevnem redu vprašanja miru ali vojne, je dolžnost vseh sodelovati v boju za napredek, za večje ra- zumevanje članov velike druži- ne narodov sveta. Glede na to vse bolj govorijo o novem sestanku dežel, ki se zavzemajo za politiko neuvršča- nja, vendar sestanku na širši osnovi in z daleč večjim števi- lom udeležencev, kakor je števi- lo neuvrščenih. MG I Odbor zd obrambna vprašanja ' vloga in pomen ] Naša zunanja politika temelji na zahtevah po enakopravnosti malih in velikih držav, na za- htevah po razorožitvi in prepo- vedih uporabe jedrskega orožja v vojne namene, na zahtevah po likvidaciji kolonializma. Za- vzemamo ' se za pravico sleher- nega naroda, da sam odloča o svoji usodi, za dajanje ekonom- ske pomoči nerazvitim deželam brez političnih pogojev, ki bi okrnievali neodvisnost in inten- griteto držav, za univerzalnost organizacije Združenih narodov m tako dalje. Vsa ta načela jugoslovanske zunanje politike seveda niso po godu imperialističnim in neoko- lonialističnim deželam, tembolj, ker so tako politiko osvojile ali se zanjo zavzele številne novo ustanovljene države, ki so se komajda osvobodile koloniali- stičnega pritiska, kar je seveda v nasprotju s strateškimi inte- resi imperialističnih nasprotni- kov politike neuvrščenosti in aktivnega miroljubnega medna- rodnega sodelovanja. V težnjah, da bi prispevali svoj delež k svetovni in k ev- ropski konsolidaciji, ne smemo zanemariti dejstva, da Evropa nikoli ne bo mogla postati oaza miru in politične stabilnosti, do- kler ne bodo rešena vsa tista vprašanja, ki so ključnega po- mena za nadaljnji družbenopo- litični razvoj dežel na ostalih kontinentih. Jasno je, da vrsta Po tekmovanju v jeseni, bo zadala tudi občinska skupščina nja, vendar sestanlica na širši zvazemajo za politiko neuvršča- perečih političnih problemov v Evropi, ki ostajajo nerešeni, lahko povzroči večje ali manjše krize in nudi možnost za desta- bilizacij ske posege, kar bi se posebno očitno pokazalo, če bi si imperialistične sile uspele zagotoviti položaj na ostalih kontinentih. Vedno določnejša imperiali- stična politika, posebno pa zad- nji dogodki na Bližnjem vzho- (Konec na 7, strani) Protest 2soper neeii^i^opraiwiiost v torek popoldne je bila v sejni dvorani na magistratu raz- širjena seja odbora za šolstvo pri občinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti delavcev družbeni hdejavnostih občine Ptuj. Na dnevnem redu so imeli dve točki, in .sicer: Sta- lišča sindikatov o problemih šol- stva ptujske občine in priprave na dan prosvetnih delavcev. Piazprava o prvi točki je bila zelo burna in je trajala do 20. ure zvečer, zato so razpravo o pripravah na dan prosvetnih de- lavcev preložili na naslednjo sejo. Na osnovi razprave in števil- nih predlogov in sklepov bo ob- činski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti izdelal predlog analize, stališča in zah- tev, ki jih bo poslal v razprave vsem sindikalnim podružnicam s področja šolstva. Na začetku seje je član odbo- ra za šolstvo Gvido Cepin spre- govoril nekaj besed o uglednem borcu za mir — Martinu Luthru Kingu Njegov spomin so pri- sotni počastili z enominutnim molkom, potem pa so poslali Zvezi sindikatov Jugoslavije in ambasadi ZDA v Beograd pro- testno pismo z naslednjo vse- bino »Žalostna vest o najhujšem rasističnem zločinu, ki so ga na- pravili nad uglednim borcem za mir, napredek, človeške pravi- ce, rasno enakost in nenasilje Martinom Lutrom Kingom, No- belovim nagrajencem za mir in velikem človeku humanizma, je zbudila veliko žalost in protest prosvetnih delavcev občine Ptuj. Temne sile rasizma, imperia- lizma in zasužnjevanja, ki so pobudniki in nosilci agresije v Vietnamu in drugje po svetu, so tudi pobudniki rasističnih zločinov in zasužnjevanja v zda, Prosvetni delavci občine Ptuj globoko sočustvujemo s črnskim prebivalstvom in drugimi na- prednimi silami v zda in izre- kamo iskreno solidarnost vsem, ki se borijo za rasno enakost in človeške pravice. Obsojamo agresijo v Vietnamu in drugod po svetu. Borili se bomo za mir, napredek in sodelovanje med narodi. Učitelji obljubljamo, da bomo našo mladino vzgajali v duhu nenasilja, humanizma in ljubezni do vseh ljudi na svetu. Globoko sočustvovanje z dru- žino, sodelavci in vsemi prijate- lji Martina Luthra Kinga in Iz- javljamo, da bomo njegove ide- je velike ljubezni in humanizma vcepili v srca naših najmlajših!« KK Ptuf obrat za kooperacijo »Jože Lacko« Tudi letos tekmovanie v pridelovanju koruze Za letošnjo setev so že lani sklenili pogodbe za 310 ha. V je- seni bodo najboljši pridelovalci koruze prejeli praktična darila. Izboljšati bo potrebno tehnolo- gijo pridelovanja. Potreben je nakup specialnih sejalnikov ko- ruze. Sest poskusnih parcel v tem letu. Pred dnevi je bilo na obratu za kooperacijo posvetovanje o pridelovanju koruze. Obrat tudi letos sodeluje v tekmovanju za visoke pridelke koruze. Posve- tovanja so se udeležili poleg strokovnjakov obrata tudi pred- stavniki kmetijskega zavoda v Mariboru in strokovnjaki višje agronomske šole v Mariboru. Na sestanku so določili osnovne smernice, po katerih naj tekmo- vanje za visoke pridelke koru- ze poteka. Sklenili so, da lahko v tekmo- vanju sodeluje vsak, ki v po- godbenem sodelovanju z obra- tom prideluje koruzo vsaj na 30 arih svojih površin, in ki na teh površinah seje primerne sor- te semena in uporabi vsaj mi- nimalno agrotehniko. Strokovnjaki obrata za ko- operacijo so v letošnjem letu sklenili pogodbe za pridelovanje koruze na 310 ha zemljišča. To dokazuje, da so kooperanti spo- znali, da je koruza tudi za ob- močje ptujske občine primerna kultura. Po tekmovanju v jeseni, bo tudi letos obrat organiziral zbor pridelovalcev koruze, na kate- rem bodo najboljšim prideloval- cem podelili praktična darila. V drugem delu razgovora je beseda tekla predvsem o tehno- logiji pridelovanja koruze: o pripravah zemlje, o izboru se- men, o setvi, zaščiti koruznih posevkov. Lanskoletne izkušnje dokazujejo, da pridelovalci teh- nologije še vedno ne obvladajo. Koruza je ena od rastlin, ki za- hteva skrbno pripravljeno zem- ljo za setev, ki je zelo zahtevna. Zelo različni pridelki istih sort koruze so posledica tudi nepri- merne setve. Setev na privat- nih površinah je preveč neena- komerna. Posamezne rastline ni- majo dovolj življenjskega pro- stora. Pri redčenju zato ostane na njivi premalo rastlin. Zal obrat v tem trenutku še nima strojev za sejanje koruze, miš- ljeni so specialni sejalniki, ki natančno opravijo setev in hkrati dognojujejo. Površin, po- sejanih s koruzo, je vedno več, zato ne bi smeli odlašati z na- kupom teh strojev. Na sestanku so sprejeli predlog, da bi obrat kupil 3 tovrstne sejalnike. Pre- dali bi jih kooperacijskim skup- nostim na Dravskem in Ptuj- skem polju. Treba je paziti tudi, kako se- me sejemo. V trgovskih poslo- valnicah obrata je dovolj semen delež stanarine že v letu 1970, ko bomo začeli plačevati polno stanarino, znižal v odnosu na poprečne mesečne dohodke v bi- striški občini. Takšna rast pa nam nedvo- mno kaže tudi nestabilnost cen ter rast osebnih dohodkov na drugi strani. Takšna ugotovitev pa posebej velja za materiale, ki se uporabljajo v stanovanjski gradnji. Takšno trditev lahko dokažemo z dejstvom, da je stal (Konec na 2. strani) TEDNIK IN RADIO DANES IN «JUTRI Na nedavnem sestanku čla- nov redakcije Tednika in radia Ptuj so navzoči analizirali do- sedanje medsebojne odnose ter obravnavali sugestijo o inte- \graciji obeh delovnih skupno- ' stiv skupen zavod. Delovni skupnos^ti sta na predhodnih ločenih sestankih obravnavali svoj položaj ter odnose do druge delovne skup- nosti ter ugotovili potrebo po čim tesnejšem sodelovanju obeh delovnih skupnosti glede na isti cilj njunega obstoja in delovanja. Razprava je potekala v luči ugotovitev informacije IK CK ZKJ o informativnih sredstvih iz letošnjega februarja. Ob tej priložnosti najbrž ne bo odveč ugotoviti nekatera dejstva, ki posameznikom vse preveč uha- jajo izpred oči, da ne vidijo ce- lote, Icar pa je v določenih pri- merih zelo pomembno. Tednik je v primerjavi z ra- diom Ptuj stara delovna orga- nizacija — letos julija bo sla- vila dvajseto obletnico obsto- ja —, ki je v svojem razvoju prehodila dolgo pot od zavoda s tremi uslužbenci, s terenom dveh občin in štirimi stranmi obsega lista, do sedanjega sta- nja, ko zaposluje pet ustrezno usposobljenih novinarjev, piše iz petih občin in ima v njih naročnike ter izdaja list na os- mih straneh. Tednikova delov- na skupnost je kljub več kot skromnim sredstvom ustvarja- la časopis tako rekoč iz nič in je morala ustvarjati za izdaja- nje lista potrebna sredstva v največji meri sama (zadevni dejanski podatki bi osupnili vsakogar, ki bi se seznanil z njimi) in je v zadnjih šestih niesecih uspela povečati nakla- do za 35 % dotedanje. Radio Ptuj je kljub soraz- nierno kratkemu času svojega »bstoja v petih letih dosegel nekatere pomembne u.'=;pehe: Povečal in izboljšal je pro- gram, z.^radil novo srednjeva- lovno anteno in studio ter dru- So, kar jo potrebno za delo •'iidij.skc oddajne postaje. S tem so trudi zadovoljiti svoje po- slušalce z vsakodnevnim slo- •Tiinutnim programom. Uspehi informativne institucije so toliko bolj pomembni, ker jih Je kolektiv delovne skupnosti dosegel ob minimalni finančni Pomoči občinske skupščine, 'spričo ."sedanjega dela radijske Postaje Ptuj lahko trdimo, da to informativno sredstvo ši- roka tribuna občanov. Kljub '•^j pomembni nalogi radijske ^taje pa bi bilo napak tvdl- t^ da lahko lokalni radio v ce- •pti nadomesti drugo informa- sredstvo: nasprotno — regionalni informativni sredstvi se medsebojno dopol- njujeta! Obe organizaciji sta torej že ustalili svoje delovanje, kljub temu pa potrebujeta poleg dru- gega (več sredstev) predvsem moralno oporo pri svojem de- lu; ta pa je večkrat v celoti odsotna. 2e omenjena informacija IK CK ZKJ (prvi njen del smo komentirali v letošnji 12. šte- vilki Tednika) je napisana sko- raj kot nalašč za ptujske raz- mere in so novinarji obeh re- dakcij našli v njej veliko oporo za svoja stališča do raznih vprašanj obstoja in delovanja obeh delovnih skupnosti. In- formacija namreč med drugim ugotavlja, da so novinarji, po- membni družbenopolitični de- lavci itd., iz tega pa izhajajo določene zelo konkretne posle- dice, da se namreč nikomur ni- treba posebej truditi, da bi re-. seval vprašanje organizacije te ali druge delovne skupnosti,, tudi vprašanje njune integra- cije, ker sta delovni skupnosti' v celoti kos tem vprašanjem, ne da bi s tem, seveda, zanikali potrebo po sodelovanju pred- stavnikov javnosti pri njunem konkretnem delu v njunih iz- dajateljskih svetih, kar je obe- ma uredništvoma zelo potreb- na in ustrezna oblika pomoči. Glede na navedeno sta de- lovni skupnosti po obširni raz- pravi o vseh navedenih vpra- šanjih soglasno ugotovili, da sugestije o združitvi trenutno niso aktualne, ker niso zrasle iz potreb ali želje delovnih skupnosti niti realizacija te sugestije ne zagotavlja nobeni izmed obeh delovnih skupnosti možnosti za boljše delo ali večjih materialnih sredstev. S tem pa nikakor ni rečeno, da prihodnost ne bo prinesla takš- nih potreb. Člani obeh delovnih skupno- sti so soglasno ugotovili svoje skupno nezadovoljstvo zaradi poskusov vsiljevanja določenih konceptov glede njune organi- zacije ter poskusov pritiska v smeri njune integracije. Takš- ni poskusi nimajo z ustavnost- jo in zakonitostjo ničesar skup- nega. Na sestanku so bila odstra- njena in pojasnjena vsa trenja med obema delovmma skupno- stima ter ugotovljena potreba po najožjem sodelovanju, ki sta ga delovni skupnosti že začeli uresničevati. Anton Bauman Ivo Ciani Franc Golob Bogo Hmelina Franc Plohi Jože Slodniak Marjan Sneberger V katere namene krafevni samoprispevek? Občani ptujske občine vse več razpravljajo o referendumu za krajevni samoprispevek, ki bo v nedeljo, 19. maja tega leta. Prav gotovo bo za uspeh referendu- ma odločilno med drugim tudi to, ali bodo v posameznih kra- jevnih skupnostih prikazali pre- bivalcem, kaj vse bi lahko zgra- dili, popravili v korist prebi- valcem posamezne krajevne skupnosti z zbranimi sredstvi. Poglejmo, kam bodo posa- mezne krajevne skupnosti vlo- čile s samoprispevkom zbrana sredstva, če bo referendum uspel: KS Cirkovce (krajevni samo- prispevek se naj bi uvedel za leto 1968): Krajevni samopri- spevek so namenili za asfaltira- nje cest, ureditev mrtvašnice, in ograje na pokopališču in po možnostih ureditev prosvetne dvorane. KS Cirkulane: krajevni sa- moprispevek so namenili za ob- novo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov, za obnovo šole, za ureditev pokopališča in za ureditev mrtvašnice. KS Desternik: krajevni sa- moprispevek je namenjen za vzdrževanje in obnovo komu- nalnih naprav na območju kra- jevne skupnosti in za asfaltira- nje ceste Ptuj—Lenart, KS Dolena: (samoprispevek se naj uvede za leto 1968). Na- menjen je za obnovo cest in mo- stov, ureditev pokopališča, ograje pri šoli na Selah in za gradnjo vodovoda Dolena (dva). KS Dornava: krajevni samo- prispevek so namenili za obno- vo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov in za popravilo šole v Dornavi. KS Gorišnica: samoprispevek za obnovo in vzdrževanje kra- jevnih cest in za gradnjo nove šole v Gorišnici. KS Grajena: za obnovo krajevnih cest in mostov ter asfaltiranje ceste tretjega reda Ptuj—Vurberk. KS Hajdina: za asfaltiranje cest ter za gradnjo družbenih in komunalnih objektov na območ- ju krajevne skupnosti. KS Juršinci: za obnovo kra- jevnih cest in mostov, za asfal- tiranje ceste Ptuj—Gomila in za druge krajevne potrebe. KS Kidričevo: za gradnjo re- kreacijskega centra v Kidriče- vem in modernizacijo ceste Nji- verce—Kidričevo. KS Leskovec: za vzdrževanje cest in mostov, za zgraditev vo- dovoda in za druge komunalne potrebe. KS Lovrenc na Dravskem po- lju: polovica za potrebe komu- nalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti, polovico pa za asfaltiranje cest KS Majšperk: krajevni samo- prispevek je namenjen za obno- vo in popravilo mostov, rekon- strukcijo cest na območju kra- jevne skupnosti, za ureditev mrtvašnice v Majšperku in za asfaltiranje ceste Majšperk— Kidričevo. KS Markove!: za ceste, uredi- tev prosvetne dvorane, ureditev pokopalLšča in gradnjo mrtvaš- nice v Markovcih, za nabavo mrliškega voza, asfaltiranje ce- ste v Markovcih, za cestno raz- svetljavo, za ureditev otroškega varstva. KS Podlehnik: za ceste in mo- stove, za zgraditev nove šole in vodovoda v Podlehniku in za druge komunalne potrebe kra- jevne skupnosti KS Polenšak: za ceste in mo- stove, za asfaltiranje ceste Dor- nava — Hlaponci — Polenšak — Bratislavci KS Ptuj: (v prihodnji številki Tednika). KS Ptujska gora: polovico krajevnega samoprispevka za potrebe krajevne skupnosti, po- lovico pa za asfaltiranje ceste Apače—Majšperk. KS Rogoznica: za asfaltiranje ceste Rogoznica—Gomila in No- va vas—^Lenart, za vzdrževanje krajevnih cest, ureditev zadruž- nega doma, za ureditev prosvet- nih dvoran v gasilskih domovih in za ureditev cestne razsvet- ljave na važnejših križiščih v Kicarju. KS Stoperce: za ureditev kra- jevne ceste Grdina—Sitež—Na- dole in ceste četrtega reda Sto- perce — Cermožiše — meja KS Žetale. KS Trnovska vas: za obnovo in vzdrževanje komunalnih na- prav na območju KS in za asfaltiranje ceste Ptuj—^Lenart. K S Videm: za obnovo mostov in cest, za asfaltiranje ceste Videm—Suha veja, za ureditev ograje na pokopališču, za javno razsvetljavo, za obnovo krajev- ne dvorane in pomoč društvom. KS Vitomarci: za ceste, za nabavo mrliškega voza, za ure- ditev veterinarske ambulante in za asfaltiranje ceste Ptuj—Le- nart—Ptuj—Gomila, KS Zavrč: za gradnjo zdrav- stvene ambulante v Zavrču. ureditev ograje na pokopališču "m vzdrževanje krajevnih cest. KS Žetale: krajevni samopri- spevek je namenjen za zgraditev stanovanjskega bloka v Zetalah, za popravilo cest in mostov, ure- ditev pokopališča in mrtvaš- nice. Brez dvoma se bodo morali o načrtih krajevnih skupnostih, predvsem o tem, za kaj bodo na- menili zbrana sredstva, še po- drobneje pogovarjati z vsemi prebivalci v krajevnih skupno- stUiu ............ . . ZR. danes! odkod sredstva Z\i družbeno gradnjo' stanovanj — str. 2' \ razvoj osebnega J standarda — str. 3 j iskanje skupnega i jezika — str. 41 koncert komornega! moškega zbora iz celja — str. 5' i zgodovinski sestav-' ki — str. 7! V tednikul LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 13. DO 21, APRILA Polna luna bo v soboto, 13, aprila, ob 5.52. Napoved: Lepo vreme bo. Ponekod bodo krajevne plohe ali nevihte. Topleje bo. AC Stran 2 TEDNIK — petek, 12. aprila 1968 Stran } (^ino Si^v. Bistrica OD iiOD sredstva za družbeno gradnjo statiovanj? Navadno je ustanovitelj sta- novanjskega podjetja skupščina občine. V Slovenski Bistrici pa so ustanovile stanovanjsko pod- jetje gospodarske in druge de- lovne organizacije, 26 po števi- lu, ki so 29. decembra 1966 dale soglasje k ustanovitvi stano- vanjskega podjetja in so vanj vložila tudi svoj stanovanjski fond. Tendenca zadnjih dveh let kaže k povečani in intenzivni gradnji stanovanj v zasebnem sektorju, medtem ko ni sred- stev za večjo družbeno (blokov- no) gradnjo stanovanj. Kljub temu so v zadnjem času zgra- dili nekaj stanovanj v družbe- nem sektorju. Mislim, da ni potrebno pose- bej poudarjati, zakaj se poveču- je gradnja v zasebnem sektor- ju. Visoka stanarina in pa ugod- ni pogoji za individualno grad- njo so glavni vzroki. Zato je bila glavna tema raz- prave na zadnji skupščini sta- novanjskega podjetja v Sloven- ski Bistrici, kako zagotoviti sredstva za nadaljnjo družbeno gradnjo stanovanj. Stanovanj- sko podjetje bi namreč moralo biti nosilec enostavne in pa raz- širjene reprodukcije stanovanj. Toda stanarine so premajhne celo za enostavno reprodukcijo stanovanj, kaj šele, da bi mislili na razširjeno reprodukcijo. Pri stanovanjskem podjetju se iz amortizacije zbere letno sredstev za gradnjo sedmih sta- novanj, to je pet stanovanj manj, kolikor bi jih morali zgraditi za enostavno nadome- stitev. Zato je stanovanjsko podje- tje predlagalo na ^dnji skup- ščini ustanoviteljev, da bi na osnovi skupnih vlaganj zagoto- vili sredstva za kontinuirano gradnjo najemniških družbenih stanovanj. Izhodišča za tak predlog so zelo prepričljiva: taka oblika gradnje je Se najhitrejša in po- meni najracionalnejšo obliko zadovoljevanja stanovanjskih potreb, družbena stanovanjska gradnja je najhitrejša in ne sprošča neurejenih komunalnih problemov. Tako bi naj bili osnovni no- silci gradnje najemniških sta- novanj delovne organizacije, kreditna banka in stanovanjsko podjetje ob podpori skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Tako bi se letno lahko zbralo v bistriški občmi sredstev za gradnjo trideset malih stano- vanj po ceni pet milijonov sta- rih dinarjev. Potrebna sredstva bi znašala letno 150 milijonov starih dinarjev. Pri finansiranju gradnje teh stanovanj bi se oblikovali čvr- sti ekonomski odnosi, temelječi na osnovi skupnih vlaganj. Pri takem finansiranju bi imela vsa podjetja, ki bi vlagala sredstva, razpolagalno pravico nad zgra- jenimi stanovanji. Tako bi ta podjetja solidarno gradila sta- novanja s tem, da bi vsako leto oddvojila štiri odstotke stano- vanjskega prispevka kreditni banki za družbeno stanovanjsko gradnjo. Po tem planu, s katerim se je strinjala skupščina ustanovite- ljev stanovanjskega podjetja, bi prispevala podjetja letno 80 mi- lijonov ali 40 "/o, prav toliko kreditna banka, ostalih 30 mili- jonov pa bi prispevalo stano- vanjsko podjetje. Podjetja bi torej prispevala 20 <'/o od 4«/o stanovanjskega pri- spevka in bi Jim tako ostajala še vseeno precejšnja sredstva za individualno gradnjo svojih delavcev. Tako je začelo stanovanjsko podjetje v Slovenski Bistrici reševati gradnjo v družbenem sektorju. V naslednjem letu pa bomo lahko videli že prve sa- dove njihovega dela. -b Občina Ptuj ZNIŽANE TAKSE ZA POTNE LISTE m VIZUME Lani so vložili občani iz ptujske in ormoške občine 10.930 vlog za potne liste in vizume. Občani so največkrat zaprosili za dovo- ljenje za potovanje v Avstrijo, Italijo, nekaj več kot prejšnja leta tudi za na Madžarsko, „._______________ Lansko leto smo imenovali leto turizma. Je opravičilo tak naziv ali ne, smo razpravljali in pisali ob koncu lanske turistič- ne sezone. Ker je na pragu že nova, bi se morda spomnili le nekaterih olajšav, predvsem za tiste, ki radi potujejo prek me- ja različnih držav. Bilo je sli- šati celo želje, da bi z letom turizma nadaljevali, da je ko- ristno in podobno. Zato nas je še tembolj prizadel ukrep letos januarja, ki je močno povišal cene potnim listom in vizumom. Po celi Jugoslaviji je tak ukrep zbudil val nevolje. Javno mne- nje je prevladalo. Nekatere ob- čine taks niti niso povečale, druge so jih po nekaj mesecih znižale. Med temi je občina Kranj. V zvezni skupščini so namreč predlagatelji utemelje- vali zvišanje te tarifne postavke z zmanjšanjem porabe deviz za turistična potovanja. S to spre- membo takse smo bili pri potnih dovoljenjih ena najdražjih dr- žav v Evropi. S povišanjem te tarifne šte- vilke se je v občini Ptuj število izdanih dovoljenj zmanjšalo za več kot 50 odstotkov. Vse te okoli.ščine so nareko- vale skupščini občine Ptuj, da je dala predlog o znižanju ta- rifnih postavk v razpravo na sejo skupščine. Odborniki so na zadnji seji skupščine predlog o znižanju tarifne postavke spre- jeli, in sicer za izdajo ali po- daljšanje veljavnosti potnega lista za potovanje v tujino od dosedanjih 15.000 na 5000 S din ter za vizume za več potovanj od dosedanjih 5000 na 2000 S din. ZR S kakSnimi problemi se irboda ormoSka veterinarska inšpekcija? Več posluha za preventivo! Pristojnosti in naloge veteri- narskega inšpektorja izvirajo iz temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine ter iz temeljnega zakona o nadzor- stvu o živilih, ki sta bila objav- ljena leta 1965. Kljub temu da je tema zakonoma sledila še vr- sta odlokov in pravilnikov ter navodil, zvezna z^ikonodaja še ni popolna. Med drugim še vedno ni pravilnika o pregledu klavne živine in mesa ter živil živalske- ga izvora, niti pravilnika o zati- ranju živalskih kužnih bolezni. Od živalskih kužnih bolezni, ki jih je treba obvezno prijav- ljati, je ugotovljena nevarna gniloba čebelje zalege v gornjih Ključarovcih, kužna malokrv- nost konj na Kajžarju in kokoš- ja kuga v Podgorcih, na Seniku, pri Tomažu in Humu. Odškodni- no so plačali: za eno uničeno če- beljo družino v znesku 80 novih dinarjev in eno ubito kobilo v znesku 3000 novih din. Zara- di zapoznele prijave je precej škode povzročila v Podgorcih kokošja kuga, medtem ko je bila v ostalih vaseh intervencija pra- vočasna. Rejci niso naklonjeni cepljenju kokoši Veterinarski inšpektorji so ugotovili, da občani v ormoški občini niso preveč naklonjeni cepljenju kokoši proti kokošji kugi, sprejemajo pa ga le, ko se čutijo neposredno ogrožene. Za- radi tega odreja veterinarski in- špektor obvezna zaščitna ceplje- nja samo v primerih, kadar je kokošja kuga ugotovljena in v takem obsegu, ki je za prepreče- vanje kuge nujno potreben. Zaradi vse živahnejšega med- republiškega in meddržavnega prometa je možnost širjenja ži- valskih kužnih bolezni večja, ka- kor je bila kdajkoli prej. Prav zaradi tega so poostreni predpisi glede veterinarsko sanitarnih pregledov klavne živine in mesa ter prevoza živine s cestnimi in železniškimi prevoznimi sr© stvi. Železnica ima urejene kuževalnice za vagone, v večj občin je tudi urejeno vprašan razkuževanja cestnih prevozi^ sredstev, v ormoški občini pa to vprašanje še odprto, vendi računajo, da bo v tem letu ri šeno in da bodo k temu prip, mogle tozadevne razprave j svetu za kmetijstvo in gozda stvo ter v upravnem odboj splošnega kmetijskega .sklada. Več klanja živine Obseg klanja živine in prorn* z živino in mesom se je v pr, teklem letu v primerjavi z letoi 1966 občutno povečal. V lan.skei letu je bilo pregledanih 1133 g( ved, 548 telet in 4166 prašiče Pri teh pregledih so ugotovi kot neprimerno za ljud.sko pr, hrano 726 kg mesa in 7000 kg j, ter in pljuč. Kljub temu da ; klavnica s predelavo daleč prj segla svoje zmogljivosti, prec vsem glede hladilnic in skladiši ni bilo od kupcev nobenih pri govorov zaradi higienske oporec nos ti mesa in izdelkov. Več; problemi so se pojavili v zvei z zvezno uredbo o prepovedi kla nja telet. Edina gospodarska ot ganizacija v ormoški občini, Ji se bavi s pitiinjem živine, kom binat Jeruzalem-Ormož, ne pre vzema telet v svoja pitališča. \ preteklih letih so odkupovala ni ormoškem področju teleta a svoja pitališča podjetja iz Voj. vodi ne. Murske Sobote in ZV2 Ptuj. Prav tako je kooperacijska reja telet v primerjavi z leton, 1966 nazadovala, saj je bilo lan. sko leto sklenjenih le 138 po godb, medtem ko jih je bik 1966. leta 341. Da bi se olajšalo d*k) v zvez s prodajo in odkupom telet, ]i ormoška občinska skupščini predlagala republiškemu sekre| tariatu za gospodarstvo ukiniteij odloka o prepovedi klanja t^leli ki je ta predlog spreiel ter d podkrepljeno poslal v razreševa nje pristojnim zveznim organod Letoštiia ^ _ viai|aii|a v lenarški (Nadaljevanje in konec) Investicije v gospodarstvo bo- do letos znatno večje kot lani in to predvsem zaradi velikih investicij v Agrokombinatu, ki namerava vložiti za 396,3 od- stotka več sredstev. Večja vla- ganja so predvidena tudi v obr- ti in trgovini. Po posameznih področjih nameravajo gospodar- ske organizacije vlagati v sle- deča osnovna sredstva: — V industriji bodo v obratu KONUS v Lenartu končali re- konstrukcijo obrata s postavit- vijo novih kotlovnih naprav. — V kmetijstvu namerava Agrokombmat razširiti farmo Setarova, nabaviti krave molz- nice, kmetijske stroje in sušil- nico za koruzo ter odkupiti zem- ljišča od zasebnikov. — V trgovini bodo dokončno uredili prodajne prostore z bi- fejem v Benediktu. Trgovske organizacije bodo sofinancirale trgovski del zgradbe, ki jo bo gradil Stavbar v L-enarlu. — V obrti bo pekarna vložila sredstva v preureditev skladišč- nih prostorov, Klemos pa v re- konstrukcijo ostrešja delavnice in naKup drobne delovne opre- me (vrtalni stroj, varilna garni- tura). Viri sredstev za gospodarske investicije bodo letos skoraj v celoti krediti (lastna sredstva go- spodarskih organizacij le 610.000 din), saj predvideva Agrokom- bmat za vse svoje investicije v letu 1968 najeti kredite. Pri in- vesticijah v negospodarstvo bo- do zelo porastla vlaganja v sta- novanjsko komunalno dejav- nost. Glavni delež teh investi- cij odpade na delovno organiza- cijo Stavbar iz Maribora ki bo v letu 196»* vložila 2,.320.000 din svojih sredstev v naslednje ob- jekte: izgradnjo 8-stanovanjske- ga bloka v Zgornji Sčavnici in .stanovanj v Voličini ter priče- tek gradnje trgovsko-stanovanj- ske ;:gradbe v Lenartu. Med ko- munalnimi investicijami so po- membne še: modernizacija cest, asfaltiranje ulic v Lenartu, gradnja vodovodnega rezervo- arja in druge manjše investi- cije. Poleg investicij v osnovna sredstva bo potrebno letos vla- gati tudi v obratna sredstva. Kredite za obratna sredstva bo- do delovne organizacije naje- male le v nuinejših crimenh n za tista obratna sredstva, kjer bo koeficient obračanja velik Se vedno je v gospodarstvi; mnogo obratnih sredstev v ne- kurantnih zalogah, ki bremeni jo gospodarske organizacije ii podražujejo lastno ceno proizi vodnje. Prav tako pa s tem zmanjšujejo tudi konkurenčne sposobnost in maneverski pro- stor na tržišču. V gospodarskil organizacijah so rezerve v obratnih sredstvin in je zaradi tega potrebno bolj racionalno an- gažiranje in aktiviranje razpo- ložljivih sredstev. Sredstva za investicije v o| čini b! naj bila v prihodnje gl( de na strukturo po virih v vei ji meri lastna sred.stva delovnili organizacij, ki naj /ato delitvi čLstega dohodka posvetijo več pozornosti. V skladu ^ ^j^uspodar skimi gibanji danes in predvi denimi v prihodnje bodo mora le delovne organizacije poiskat SVOJO dolgoročnejšo perspektive ki pa ni možna brez večjih vl» ganj v materialno bazo proi» vodnje. j. S Prehod m 42-urni delovni tecfnik v Acjrff kombinata KZ Lenart? Iz analize finamčno-ekoTK!*'' skega uspeha poslovanja Agr'' kombinata KZ Lenart i/hajd, ^ je v tej delovni organizaciji letih 1964 — 1966 precej poras" produktivnost dela, medtem sta ekonomičnost in rentabilO'"' precej nihali. V letu 1967 je bil' pri vseh pokazaiteljih posl-o^ g? uspeha i-zkazano pozitivti' gibanje, kar se kaže tudi v zitivnem finančnem rezultatu ^ koncu leta. Delitev dohodj^ oziroma gibanje osebnih dobO" kov le bilo usklajeno z gibanje' poslovnih r^^^zulitatov. Osebni bodk-i so bili sorazmeromd z^l nizici. I? 2-TaIize izhaia tudi lovltev pomanjkljivosti oziro^ nfr.zkorišrenih možnosti za v» jo produktivnocit. Zarad: naj'!* ličnejših vzrokov abjektivn^j tn sub)ekt:vn^a značaia je b' izgubljeno 16V» delovnega kaj- pa bi se aalo z razn: dlf^ pliaskiTni 'n organizacijskih Posvetovanje obrtnilcov v ljutomerski občini Strah pred posloviiimš kniigami Pred kratkim so prišle na dan spremembe v davčni p>olitiki gle- de zasebnega obrtništva. Obrtni- ki, ki jim po odbitku vseh daja- tev ostane 15.000 dinarjev na le- to, so dolžni voditi poslovne knjige. To pravilo pa velja ena- ko tudi za privatne gostilničarje in avto prevoznike, ki so letnb pri gospodarili pod 15.000 dinar- jev čistega dohodka. Tako bodo odslej obdavčevali obrtnike po pavšalni osnovi in p>oslovnih knjigah. To je bila uvodna tema posvetovanja obrtnikov, ki ga je pretekli petek s sporazumom z občinsko skupščino sklica! ob- činski sindikalni svet Ljutomer. V ljutomerski občini je registri- ranih okrog 250 obrtnikov, ven- dar so bili na posvetovanje vab- ljeni predvsem tisti, ki bodo mo- rali zaradi novih predpisov vo- diti poslovne knjige. Teh je v občini okrog 80. Na zadnjem zasedanju občin- ske skupščine Ljutomer je bil na dnevnem redu odlok o dolo- čitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih. Vendar osnutek odlo- ka ni bil sprejet in je sedaj še v razpravi. V njem se predvide- vajo najnižji osebni dohodki de- lavcev pri obrtnikih: za radio- mehaniH,e 850 N din, instalater- je 750 din, izdelovalce žičnih iz- delkov 650 din, pleskarje 600 din, vrvarje 550 din, slaščičarje 550 din, fotografe 550 din. gospodinj- ske pomočnice 400 din itd. 2Uikaj je potrebno z odlokom določiti najnižje osebne dohodke zapo- slenim pri obrtnikih? Večkrat se je dogajalo, da so obrtniki spo- razumno (ali pa tudi ne?) pri- javljali nižje osebne dohodke za- poslenih, predvsem glede pokoj- ninskega zavarovanja. Ko je tak zaposleni šel v pokoj, pa se je večkrat začudeno vpraševal, za- kaj dobiva tako nizko pokojni- no, ki se mu je odmerila na osnovi prijavljenega osebnega dohodka. Z določitvijo najnižjih osebnih dohodkov pa bo marsi- kateri problem odpadel, čeprav v celoti to vprašanje še nikakor ne bo rešeno (npr. če bo radio- mehanik zaslužil pri obrtniku 1200 N din. mu bo ta p>o odloku lahko prijavil le z^lužek v vi- šini 850 N din itd.). šulinnrstvo je treba Poleg teh dveh tem je še bilo v povezavi z vprašanjem delov- nih pogodb socialno in pokojnin- sko zavarovanje obrtnikov, ki je od nekaterih prisotnih obrtnikov bilo deležno precej kritike. Ce npr. obrtnik zboli za več me.se- cev, si mora prvi mesec stroške, ki jim ima zaradi nesposobnosti za delo, kriti iz lastnega žepa. V razpravi so bili vsi enotni, da republiška obrtna zbornica ne odigrava prave vloge. Posve- tovanje prejšnji petek v Ljuto- meru je bilo prvo po štirih letih. Obrtniki so dolžni plačati 1 % od svoje dejavnosti kot prispevek obrtni zbornici — in s tem de- janjem se vse konča. Znana mojstra Semenič m Marjanovič sta v zadnjih letih naredila le dve ograji pri grad- nji novih hiš v Ljutomeru, če- prav je bilo teh zgrajenih okrog 100. Vse astalo je opravil nekdo, ki je bil cenejši. Sušmarstvo se je legaliziralo s popoldan.sKo obrtjo. Ta pa se je v ljutomerski občini precej razpasla. Zato so obrtniki predlagali, da je potreb- no popoldansko obrt ukiniti, po- jave šušmarstva strožje nadzo- rovati in kaznovati. Ob koncu sestanka so ustano- vili iniciativni odbor, ki bo na osnovi razprave s tega sestanka izdelal program in bo v povez-a- vi z republiško obrtno zbornico ter s pristojnimi občin.skimi družbenimi faktorji. Sprejeli so še naslednje sklepe in predloge: v okviru tega sestanka ali foru- ma bi naj v kratkem ."»klicali po- svetovanje, na katerem bi se z obrtniki pomenili glede vodenja poslovnih knjig; da bi na enem izmed prihodnjih posvetovanj obrtnike seznanili z najosnov- nejšimi ekonom.skimi kategorija- mi, da bi bili pri nakupu mate- riala isti pogoji za privatnike kot za podjetja ter priporočilo, v katerem predlagajo občinski skupšrm'. da se naj pMjpoldan.^^ka obrt uKine. -p Občino Lenari Več pozornosti oostinstvu ifi terizmu Novi pogoji poslovanja, pove- čanje cen gostinskim storitvam in vse večja udeležba trgovske mreže v prometu z alkoholnimi pijačami so vplivali na poslova- nje gostinstva v lanskem letu. Vrednostni obseg storitev se je sicer povečal za 3,6 odstotka, upoštevajoč zvišanje cen go- stinskih storitev tekome leta — fizični obseg storitev pa je moč- no nazadoval. Nazadovanje finančne reali- zacije je v lanskem letu najbolj opaziti v družbenem sektorju. Ker so se cene gostinskim sto- ritvam v letu 1S67 povečale za 13 do 15 odstotkov, sledi, da je bil fizični obseg v gostinskem podjetju Lenart za 17 odstotkov in v obratu »Črni les« za 39 od- stotkov nižji od doseženega fi- nančnega iztržka v letu 1966. Iztržek zasebnega sektorja go- stinske dejavnosti, se je v lan- skem letu zelo povečal, deloma zaradi poslovanja novih oziro- ma obnovljenih obratov. Naj- boljši rezultati so bili doseženi pri obratih v Lenartu kakor tu- di v obratih ob severni magi- strali. Kljub povečanemu številu no- čitev za 16 odst, je ostal iztržek v glavnem na ravni iz leti 1966. Steviio domačih nočitev se je povečalo za 17,4 odst., število tujih nočitev pa za 2 odstotka. Struktura nočitev po posamez- nih narodnostih se ni bistveno spremenila. Pri domačih nočit- vah prevladujejo gostje iz Slo- venije in pri tujih nočitvah go- stje iz sosednje Avstrije. Po- prečna doba bivanja, dosežena v letu 1966 ^ 1,1 nočitvami na ene- ga gosta, se je v lanskem letu zvišala na 1,2 nočitve, kar daje občini obeležje tranzitnega in poslovnega turizma. Pri gostin- skih zmogljivostih v lanskem letu ni bilo bistvenih sprememb. Steviio obratov družbenega sek- torja je ostalo neizpremenjeno, število zasebnih gostinskih obra- tov pa se je povečalo za dve enoti. Osebni dohodki zaposle- nih v družbenem sektorju go- stinske dejavnosti, so se v lan- skem letu povečali za 10 odst. Povprečni osebni dohodki v go- stinstvu so bili večji od popreč- ja, ki je bilo značilno za celotno gospodarsko in negospodarsko dejavnost v lenarški občini. V skladu z gibanjem življenj- ske ravni domačega prebival- stva, vse večje preusmeritve potrošnikov na nakup alkohol- nih pijač v trgovski mreži, ka- kor tudi usmerjenega turistič- nega prometa vseh zvrsti, pred- videvajo, da se bo iztržek v le- tu 1968 povečal po naslednjih stopnjah: družbeni sektor za 5,8 odst.. zasebni za 6.9 odst. in oba sektorja skupaj za 6,3 odst. Cene gostinskim storitvam se bodo v letošnjem ietu po- večale za 3 do 4 odst. Zaradi te- ga bo fizični obseg v obeh sek- torjih lastništva samo za 2 do 3 odstotke več]i od u.-^rvarjenega prometa v iariskem letu. Skupno število nočitev se bo v letošnjem letu povečalo za 8,8 odst., od tega pri domačih nočitvah za 5.6 odst. in pri tu- jih za 34.6 odst. Se vedno bodo prevladovali tranzitni in poslov- ni turisti, ker za enkrat še ni objektivnih pogojev za ugodnej- še uveljavljanje stacionarnega turizma. V tem pogledu bo pri- šlo do kvalitetnejšega premika šele z ureditvijo turističnih do- polnilnih objektov, kar se bo ugodno odrazilo tudi na ostale vrste gostinskih storitev. Trenutno smo že na pragu le- tošnje turistične sezone, ko po- tuje skoz) naše kraje največ do- mačih in tujih turistov. Samo od urejenosti gostinskih in tu- rističnih objektov ter od naše sposobnosti je odvisno, ali jih bomo lahko prijetno gostili. Iz leta v leto opažamo, da smo kljub izrednim naravnim pogo- jem turistično še vedno precej zaostala država. V tem pogledu nas čakajo še velike in pomem- bne investicije, ki se lahko v *lovanja ormo- ški komunisti. Na komiteju je bil sestanek s predsedniki komi- sij občinske konference ZK Or- mož. Marsikdo, ki je pred re- organizacijo mislil, da v komi- sijah ne bo potrebno »zastaviti vseh sil«, je danes drugačnega mišljenja, čeprav še ni vse tako, kot bi morajo biti. Premostili na- sprotja med novim in starim vsekakor ni enodnevna uganka, čeprav novo stopa vsak dan bolj v ospredje. Druga konferenca o gospodar- stvu — brez kmetijstva Na drugi seji občinske konfe- rence, ki bo kmalu, bodo raz- pravljali o gospodarskih proble- m,ih v ormoški občini razen kmetijstva, ker so bila kmetijska vprašanja glavna tema prve konference. Gradivo o nalogah komunistov v gospodarstvu bo v sodelovanju z gospodarskimi strokovnjaki pripravila komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Osnutek gradiva pa bo, preden bo prišel na tapeto konference, poslan vsem organizacijam ZK v obči- ni. Komisija za družbenopolitič- ne odnose in idejne probleme kulture, znanosti in prosvete bo pripravila analizo negospodar- skih dejavnosti in naloge pri nji- hovem reševanju. V prvem po- glavju tega materiala bo obrav- navano šolstvo in zdravstvo, v drugem pa kulturno-prosvetna in telesnovzgojna dejavnost. To bo tema tretje konference, ki bo predvidoma v drugi polovici ma- ja. V tem mesecu bo ta komisi- ja poleg navedene naloge orga- nizirala razpravo z učitelji ko- munisti o cerkvi, religiji in šoli. Četrta seja konference bo po programu junija in bo razprav- ljala o odnosih ZK do drugih družbenopolitičnih organizacij. Temo bo pripravil komite ob- činske konference, ki je že v če- trtek razpravljal o tem vpraša- nju. Komisija za reorganizacijo in razvoj ZK bo pripravila ma- terial o uveljavljanju reorgani- zacije ZK, o praktičnem izvaja- nju reorganizacije v vsebini kot v organizacijskih oblikah. Vse- kakor bo potem laže govoriti, do kod so z reorganizacijo v Ormo- žu prišli, na katerih področjih se ZK najbolj uveljavlja in na katerih njeno delo šepa. Dogod- ki na Češkoslovaškem in Polj- skem zaslužijo pri obravnavi mednarodnih vprašanj jK^sebno mesto. Material za razpravo bo pripravila komisija za medna- rodne ekonomske in r>olitične odnose. Navedenih je nekaj ugotovitev s ponedeljkovega dogovora ko- munistov v Ormožu v novih ob- likah dela in povezovanja. Koli- kor bolj se bo ta dogovor ures- ničeval v praksi, toliko bolj bo uspešna idejno-politična dejav- nost komunistov in organizacij ZK. To pa je možno, kot je raz- vidno iz navedenega programa, le s poglobljeno vsebino dejav- nosti in sodobnejšimi metodami vplivanja komunistov in organi- zacij ZK na razvoj družbenih odnosov, z doslednejšim uveljav- ljanjem stališč in sklepov orga- nizacij ZK v praksi ter z vsemi nalogami, ki bi morale v tem času biti skoraj slehernemu ko- munistu jasne. -p Letos cesta Zagreb-Ptuj Priprave za gradnjo ceste Za- greb—Ptuj so pred koncem. Trasa je v naravi že v glavnem defini- tivno določena in je bila tudi ob- ravnavana s tamkajšnjimi občani. Cesta bo vodila od Maclja po do- lini Gruškovja, Kozminc, Podleh- nika, Tržca, skozi Sp. in Zg. Haj- dino in bo začasno priključena pred šolo Hajdina na cesto Ptuj— in republiški cestni sklad. V ob- Cesto gradi in financira voj- ska in republiški cestni sklad. V občini Ptuj bo imela cesta tri priključke na Hajdini, v Turni- šču in v Podlehniku. Po najnovejših vesteh bo ce- sta Zagreb—Ptuj prek Maclja letos zgrajena. ZR Delovne organizacije histriške občine M&G pozomo3ti delitvenim i-azmerjem Med izvajanjem gospodarske reforme so se nekatera gibanja življenjskega standarda pokaza- la v drugačni obliki kot v pred- reformnem obdobju. Hiter po- rast življenjskih stroškov nepo- sredno po reformi je primoral podjetja, da so revalorizirala osebne dohodke v skladu s po- goji in možnostmi. Ce zasledujemo poprečne oseb- ne dohodke v zadnjih letih, vi- dimo, da so se osebni dohodki od leta 1962, ko so znašali 282 di- narjev, dvignili na 869 dinarjev v letu 1967. Povečanje osebnih dohodkov v lanskem letu pa je samo relativno večje od prejš- njega leta, saj je verižni indeks padel za precej odstotkov. Naj- močnejši porast osebnih dohod- kov pa je bil v letu 1966, torej v obdobju, ko je bila izvedena re- valorizacija osebnih dohodkov glede na povišanje življenjskih stroškov. Tendence v gibanju in razmer- jih osebnih dohodkov in dose- ženih gospodarskih rezultatov so po posameznih delovnih organi- zacijah v bistriški občini različ- ne. Večja odstopanja na.stopaio zlasti pri tistih delovnih orga- nizacijah, kjer je realizacija v lanskem letu stagnirala. V neka- terih delovnih organizacijah pa so se osebni dohodki povečevali v skladu z doseženo proizvodnjo. Za letošnje leto se planira po- večanje poprečnega mesečnega dohodka za 50 dinarjev. Da bi se lahko doseglo to povečanje, bodo morale delovne organiza- cije uskladiti svoje delo z gospo- darskimi gibanji, da ne bo pri- šlo do prerazdelitve osebnih do- hodkov v škodo skladov delovnih organizacij. Saj bo potrebno za- gotoviti z ukrepi delovnih orga- nizacij, da se dosežena razmerja spremenijo v korist skladov. Za takšno razdelitev pa bodo morale delovne organizacije pre- učiti SVOJO dosedanjo politiko delitve osebnega dohodka s sta- lišča dosledne vezave realnih dohodkov z rezultati dela. V Impoiu bodo volili nov delavski evet Pred osrednjim delavskim svetem Impoia in pred celotnim kolektivom te največje gospo- darske organizacije v občini Slovenska Bistrica je letos več nalog. Plan, ki so si ga postavili na začetku leta, bo treba izpol- niti, zato bodo morali vsi po- svetiti v letošnjem letu največ pozornosti proizvodnji in pra- vočasni gradnji nove valjarne, kajti le tako jim bo uspelo iz- polniti plan. Ob tem delu pa čaka osrednji delavski ^vet in delavske svete ekonomskih enot nova naloga. Pred njimi so volitve v delav- ski svet. Morali bodo na novo izvoliti polovico članov. Volitve so v teku in orve dni v mesecu maju bodo novi delavski sveti ekonomskih enot in pa osrednji delavski svet zasedali že v no- vem sestavu. V letošnjem letu so pripravili nekaj sprememb. Tako ne bodo več volili v delavske svete eko- nomskih enot enega člana na šest, ampak na deset članov ko- lektiva. To spremembo so uve- dli zaradi tega, ker so bili de- lavski sveti ekonomskih enot preštevilni in je bilo včasih vprašanje sklepčnosti seje. Ta- ko bo prihodnje leto ob novih volitvah ta reorganizacija po- polnoma izvedena. V zadnjem času so v Impolu sprejeli tudi več novih spre- memb statuta. Tako odslej od- loča o odpiranju novih delovnih mest in o zmanjševanju števila zaposlenih na določenem delov- nem mestu osrednji delavski svet, prav tako isti organ sa- moupravljanja odloča o pove- čanju števila zaposlenih na do- ločenem delovnem mestu. S te- mi novimi določili so samo po- večali odgovornost do novega zaposlovanja ali odpuščanja, ker so se v podobnih primerih vča- sih dogajale razne nepravilno- sti, ki pa so jih tako odpravili. Občina Slovenska Bistrica Se v^dno pritožl^ia .Kljub vsem naporom naše so- cialistične družbe so še vedno pogosti pojavi sam.ovolje, biro- kratizma ipd. Tako nastaja kr- 5enje pravic občanov in njihova ^^akcija na takšne pojave. Tako je v minulem letu komi- % za pritožbe in prošnje ob- l^vnavala 46 zadev, od tega pa ™ je poslala na republiške or- gane devet, na zvezne 35, njim Pa sta ostala dva primera. ■^e te tri zgornje številke nam Povedo, kako radi se občani °bračajo v svojih pritožbah na ^^Publiške, posebej pa še na ^^ezne organe. To nam «iaje po- yod. da razmislimo o tem, ali se 3^ občinska komisija za prošnje pritožbe že afirmirala. Po- ^^tki zgovorno pričajo, da ne. ^eveda pa moramo upoštevati !^di dejstvo da občani smatra- ^"j^ da je zadevo že obravnavalo ^^činsko sodišče in da jim je *^^aj edina možnost vi.šji organ. Značilna je struktura pritožb. J 9 prvem mestu je problem de- '^yno-pi-avnih odnosov in zapo- r'tve, saj je komisija v pretek- letu obravnavala deset tak.š- vlog ozirom.a pritožb. Isto ^^viio vlog in pritožb je zaje- •^lo stanovanjsko vprašanje. Iz Poročil o reševanju posameznih ^'^i je razvidno, da je stano- ^.^^3ski problem v bistri.ški ob- tai-' ^'edno zelo pereč in da probleme rešujejo ljudje ; ^ občini zato, ker smatrajo, da stanovanje dobrina, ki jo mo- 2agotoviti družba. 'Naslednje mesto v številu zajemajo zadeve za opro- J^^v davka, ki jih je komisija ^oravnavala devet. S področja ^pialnega zavarovanja in za- VlL bilo rihravnnvan'^ -'^st od katerih sta bili pozitiv- no rešeni dve. Ostale vloge in pritožbe pa so obravnavale pre- moženjsko-pravne zadeve ipd. Ce pogledamo krajevno, torej od kod so pritožbe prišle, ugo- tovimo, da odpade največ vlog na Slov. Bistrico, Pragersko, Poljčane in Makole. Najmanj pa se pritožujejo prebivalci iz Smartnega na Pohorju. Zg. Pol- skavc. Oplotnice, na sploh iz bolj oddaljenih krajev v občini. -b ^^ScsdeJefgilki - slonici precef težjih kozsiivilrdefonj Posebno mesto v prestopništvu zavzema mladinsko prestopni- štvo. Med storilci kaznivih de- janj v ptujski občini je 304 mla- doletnih storilcev, ki so storili v lanskem letu 243 kaznivih de- janj, ali 16,8 % od skupnega šte- vila. Število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je v primerjavi z letom 1996 manjše za 29 pri- merov, kljub znatnem.u poveča- nju skuknega števila kaznivih dejanj. Zadnja leta je bilo mladinsko prestopništvo v stalnem porastu, zato je ta podatek zmanjšanja mladoletnega prestopništva za preteklo leto toliko bolj razve- seljiv. V skupnem številu mladolet- nih prestopnikov nastopajo: 140 otrok, to je v starosti do 14 let, ki so storili 104 kazniva dejanja, 65 mlajših mladoletnikov v sta- rosti od 14 do 16 let, storili so 36 kaznivih dejanj, in 99 starejših mladoletnikov v starosti od 16 do 18 let, ki so storili 83 kazni- vih dejanj. Mladoletniki so se v lanskem letu izživljali predvsem pri vlo- mih in tatvinah. Storili so na- slednja kazniva dejanja: 20 Viomiisr ratvvn. 91 '.^r-^in. 22 t'^- tvin koles in mopedov, 14 ne- upravičenih uporab motornih vozil, 2 ropa, 4 hude telesne po- škodbe, 25 lahkih telesnih po- škodb, 1 spolno nečistovanje z mladoletno osebo, 6 požigov, 22 prometnih nesreč, 22 pMDŠkodo- vanj tuje stvari, 1 ogrožanje varnosti, 1 gozdno tatvino in 12 ostalih kaznivih dejanj. Iz pregleda je razvidno, da so mladoletniki storili precej težjih kaznivih dejanj, skoraj polovico vlomnih tatvin in neupravičenih uporab motornih vozil. Sestavek naj prikaže le stanje mladinskega prestopništva. Ko- mentar, kje so vzroki za to, bi zahteval drugačen naslov. O »da- našnji mladini«, s tem izrazom radi posplošimo vse, kar se pri njej dogaja, je bilo že veliko na- pisanega, še več pa razpravlja- nja na sestankih družbenopoli- tičnih organizacij. Ostane le vprašanje, kje so rezultati teh sestankov in razprav. Ali tudi današnja mladina ne dorašča, ži- vi in se izživlja v pogojih, ki jim jih nudi okolje? za z nedeliskega tek- movania gasilcev Tekmovanje je bilo v Ptuju in v Kidričevem. Med moškimi desetinami v Ptuju je bila najboljša iz Hajdine. Prva je bila ženska desetina iz Hajdine. V Kidričevem pa je zmagala desetina iz Kidričevega. _______ Prejšnjo nedeljo je bilo v Ptuju in v Kidričevem občinsko tekmovanje gasilskih enot, mo- ških in ženskih. Naslednje tek- movanje bo consko in prav ta- ko v Ptuju Tekmovale bodo ob- činske gasilske zveze iz Maribo- ra. Ormoža, Ljutomera, Sloven- ske Bistrice in Ptuja. V mesecu maju bodo prvaki občin tekmo- vali v Kranju. Tekmovanje v nedeljo dopol- dne je bilo na dvorišču pred Mladiko. Lepo vreme je omogo- čilo, da so vse ekipe dosegle ze- lo lepe rezultate. Teh ni tako lahko doseči. Preden priteče vo- da iz cevi, je potrebnih veliko spretnih in hitrih prijemov vsa- kega člana desetine. Crpalne cevi je treba priključiti na čr- palko, še več spretnosti je po- trebno pri razvijanju škropilnih cevi. Potrebno jih je razviti v smeri ognja, jih spojiti in po- dobno. Skratka, vsak član de- setine mora natančno vedeti, kaj mora storiti, cia svojo nalo- go čim hitreje opravi in da lah- ko prične voda kar se da hitro gasiti uničujoč plamen. Pred- vsem gasilci in drugi očividci požarov vedo, da je vsaka se- kunda dragocena, saj je škoda z vsako zamudo večja. Z nedeljskimi rezultati mo- ških in ženskih ekip so bili oceA njevalci in ostali zelo zadovolj- ni. Kaže, da so se ekipe na tek- movanje dobro pripravile. Z veliko spretnostjo v ravna- nju z gasilsko opremo za požar so presenetile ženske gasilske desetine. Izkazalo se je, da ob- vladajo svoje delo. Prav tako spretno kot moške desetine so sestavile cevi, jih priključile na gasilsko črpalko in že čakale na curek vode. Prav tako jasna in glasna so bila povelja desetar- jev ženskih ekip. Čeprav je bila ocenjevalna ekipa zelo stroga, so dosegle dobre rezultate. Oce- njevali so poleg hitrosti še vrsto drugih stvari: kako so prena- šale cevi, kako jih spajale, ali je vsaka članu a desetine e>prriv;ia SVOJO nalogo, kot je potrebno, ali je vzela pravo orodje in po- dobno. Potem ko je desetina pripravila opremo za požar, so jo še enkrat pregledali in oce- nili, kako je pripravljena za ga- šenje požara. Med ženskimi ekipami so tek- movale desetine iz Hajdine, Za- mušan, Vidma, Sel in Juršinc. V istem vrstnem redu, kot so navedene, so se uvrstile desetine po tekmovanju. Kot že omenje- no, je prvo mesto dosegla dese- tina iz Hajdine. V njej so tek- movale: Dragica Ogrizek, Emica Stopinšek, Amalija Marušek, Anica Marušek, Kristina Hor- vat, Cvetka Brodnjak, Angela Zupančič in Dragica Rozman. V Ptuju so se moške desetine uvrstile takole: prvo mesto je dosegla desetina iz Hajdine, sle- dile so desetine iz Sel, Jurovc, Delte in Markove. V Kidričevem je bila prva desetina iz Kidri- čevega, ostala mesta so zasedle desetine iz Gorišnice (drugo), iz Gerečje vasi (tretje) in iz Stojnc (četrto). V zmagovalni moški desetini iz Hajdine, ki je tekmovala v Ptuju, so sodelovali: Anton Li- povšek, Albert Pal, Anton Ve- ronek, Franc Cartl, Milan Kir- biš, Janez Lončarek, Alojz Re- pič, Marjan Stamberger, Stanko Metličar in Štefan Vogrinec. V zmagovalni desetini Kidri- čevo, ki je zasedla prvo mesto v Kidričevem, so tekmovali: Vinko Svenšek, Drago Dodler, Anton Kokol, Albin Ranfl, Vik- tor Znidar, Jože Skrila, Avgust Žemljic in Ivan Skrila Te dni se bodo desetine priče- le j-iripravljati za nadaljnja tek- nioveoijču ZH Posebno so se odlikovale ženske desetine stran 4 TEDMK - petek. 12. aprila 1%S Stran ^ Ptuj: komunlsli InnrtiKfMia - ne deklorofivno Iskanfe skupnega jezika KLam smo prišli v sedanji fazi z reformo Zveze komunistov? Kako se postavljene naloge iz- vršujejo v praksi? To je tema, ki je v zadnjem času intenzivno povezana z razmišljanji o odno- su ZK do mladine, saj ^ je to vprašanje ta čas v središču po- litične javnosti. »Zveza komuni- stov mora delovati v Socialistič- ni zvezi, v Zvezi mladine, sindi- katih in vseh drugih organiza- cijah in družbenih slojih, če že- li, da bodo ljudje razumeli nje- na idejno-politična gledišča in če bodo ta gledišča prevladova- la. To je med drugim edini na- čin, da Zveza komunistov izpe- lje lastno reformo.« (Tito na slavnostni seji ZK Zagreba, 20. marca 1968.) Kako pristopiti k temu vprašanju, da ne bo izgle- dalo kot v času bolestnega ne- izpolnjevanja deklaracij, ne- iskanja vzrokov za nastale posledice, ko so se dejanja ka- zala samo v besedah itd. V ptujski komuni je zaposle- nih okrog 3000 mladih delavcev, ki imajo le malo svojih pred- stavnikov v organih upravlja- nja. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih nekaj nad 1200 delavcev, polovica teh je mladih. Vsako leto bi bilo potrebno za- posliti 600 novih ljudi. Nad 4000 je kmetij, ki jim primanjkuje delovna sila. 10.300 otrok se šo- la, kar upravičuje obstoj sred- nješolske mreže v občini, ven- dar bi bilo potrebno preučiti, kakšni tipi srednjih šol so druž- beno potrebni (administrativni kadri se vedno težje zaposluje- jo). Gospodarska struktura je neugodna: od 34.790 aktivnih prebivalcev se jih 20.000 ukvar- ja s kmetijstvom, 2000 pa je za- poslenih v tujini. ND na prebi- valca znaša 4180 N din. POTREBEN JE OBOJESTRAN- SKI AKTIVEN ODNOS To so za 1136-člansko organi- zacijo ZK neljube ugotovitve, ki pa so realne. Ce bi hotel osvetliti vsa vprašanja, bi bi v polni meri prikazala pro- blem mladine v ptujski občini, bi bilo premalo časa in prostora. Resnica je, da v raznih društvih v ptujski občini dela precej mladine, res pa je tudi, da je vključenih v ZMS 3351 mladin- cev, izven organizacije pa živi in dela nad 2000 mladine. Laično in politično škodljivo bi bilo, če bi dejali: mladina je dobra ali mladina je slaba. Ali: mladina je naša prihodnost, ob neupoštevanju, kako jo bomo danes pripravili na jutrišnji dan. V resnici pa so naloge ZK globoko povezane z naravnimi družbenimi prizadevanji mladih in obratno. Zapostavljanje na eni strani revolucionarnih izku- šenj, na drugi strani pa progre- sivnih pobud mladih, to sta dva pojava, ki povzročata politične- mu delu veliko škodo. Mlada generacija mora osvojiti revolu- cionarne izkušnje starejših, ti pa progresivne pobude mladih. POMEMBEN JE PRAKTIČNI PROGRAM Nanizanih je bilo nekaj vpra- šanj, o katerih je bil govor na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj v pretek- lem tednu, ko so razpravljali o ZK in mladini. Ni naključje, da je stopilo v dobi naj masovne j- ših mladinskih akcij največ mladine v vrste ZK, saj se je v teh delovnih akcijah posebno bogato obrestoval politični ka- pital, napredna osebnost mlade- ga človeka. V bodoče bo potreb- no navezati neposredne kontak- te z delovnimi organizacijami, društvi in šolami. Na vseh teh področjih pa manjka aktivnih organizatorjev dela z mladino oziroma konkretnih organiza- torjev akcije. Smo pred 1900- letnico Ptuja. Z izdelavo kon- kretnega programa bi mladina v marsičem pomagala pri ure- ditvi mesta. Na takih podobnih konkretnih programih je mogo- če tudi politično izgrajevati mladega človeka. K tem vprašanjem bo potreb- no pristopiti čimprej in brez iluzij, da se bodo lahko postavi- la v prave okvire brez vsako- dnevnega stalnega dela vseh družbenih faktorjev z mladino. Na sestanku je bilo nanizanih mnogo realnih ugotovitev in na- potil za akcijo. Po.sebna komisi- ja bo iz razprave izbrala sklepe, ki bodo pomembna ugotovitev, namreč kaj lahko komite kot izvršni organ konference na tem področju stori, kaj pa lahko or- ganizacija ZK kot celota, kaj mladina sama in kaj ostali foru- mi, kaj je naloga komunistov v teh forumih. Uspešno izvajanje teh nalog bo najboljše ogledalo uspešnega vsebinskega in orga- nizacijskega izvajanja reorgani- zacije ZK v ptujski občini, -pp V ptujski občini vedno več pretepov in surovega vedenja v lanskem letu je 1530 kršiteljev storilo 1550 prekrškov zoper javni red in mir. To je 328 primerov več kot v letu 1966. Pretepi spadajo med najtež- je oblike kršitev javnega reda in miru. Gre za neposredno ne- varnost, da pride do hujših po- sledic, in sicer do raznih oblik telesnih poškodb ali še celo obo- je. Na žalost je v lanskem letu v ptujski občini močno naraslo število pretepov ter žaljivega in surovega vedenja na javnem kraju. Sem spadajo tudi prete- pi, do katerih je prišlo v zaseb- nih prostorih, prepiri, razgra- janje in fizična obračunavanja v družinah. Pri teh dejanjih so največkrat ogroženi otroci in drugi člani družine. V mnogih primerih pa razgrajači motijo nočni mir in počitek bližnjih sosedov. Med ostalimi kršitvami se je povečalo tudi število nedo- stojnega vedenja, prepiranja in vpitja na javnem kraju. Ti pre- krški so najpogosteje posledica vinjenosti, sovraštva med sosedi in objestnosti posameznikov. V lanskem letu se je povečalo število kršitev nedostojnega ve- denja in upiranja proti uradni osebi, to je proti delavcem mili- ce, ko so ti zakonito, preventiv- no ali represivno ukrepali zoper kršitelje javnega reda in miru ali kršiteljem cestnega prometa. Teh primerov je bilo v lanskem letu 31 več kot leta 1966. Take izpade storijo predvsem vinje- ni kršitelji ali drugi objestneži, ki omalovažujejo ukrepe milič- nikov. Se vedno je veliko kršitev motenja nočnega počitka. Te kršitve so najštevilnejše v me- stu Ptuju in v strnjenih vaseh. Nočni mir največkrat kalijo vi- njeni kršitelji, ki se pozno v noč vračajo iz gostiln in zasebnih vinotočev. Gostinski delavci in drugi prizadeti občani so zah- tevali 159 intervencij uslužben- cev milice. Na postajo milice je bilo privedenih 197 oseb. Da bi preprečili nadaljnje kršitve jav- nega reda in miru, so pridržali do iztreznitve 127 oseb, ki so bile očitno vinjene. Razgrajače so nato predali sodišču. Pri opravljanju službe je bilo pet miličnikov fizično napade- nih, v dveh primerih celo z orožjem. Posledic napadov na miličnike ni bilo v lanskem le- tu. Organi milice so odvzeli kr- šiteljem 18 raznih orožij. Poglejmo še nekaj številk, ki nam bodo tudi marsikaj pove- dale. V preteklem letu so organi milice obravnavali 1530 kršite- ljev, ki so storili skupno 1550 različnih prekrškov zoper javni red in mir. To je povečanje za 323 primerov ali 27 •/© v primer- javi z letom 1966. Najpogostejše kršitve javnega reda in miru so bile pretepanje, žaljivo in surovo vedenje na javnem kraju (566 primerov v lanskem letu in 236 primerov več kot v letu 1966). Na drugem mestu je prepiranje, vpitje in nespodobno vedenje na javnem kraju (304), na tretjem motenje nočnega počitka (207). V lan- skem letu je bilo tudi 17 prime- rov prijavljene prostitucije. Od skupnega števila kršitev je bilo storjenih v gostinskih lo- kalih 202, pred gostilnami 50, na raznih prireditvah 49, na ulicah, cestah in na vasi 677, v zasebnih prostorih 258 in na raznih drugih krajih 314 krši- tev. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo v mestu Ptuju in njegovi bližnji okolici (693), na območju OM Gorišnica 250, OM Kidričevo 196, OM Videm 168, OM Desternik 152 in na območju OM Majšperk 91 pri- merov. ZR Z občnega ibora občanskega strei^ska odbora Ormož Poživitev streiskil organizacij Ormoški občinski strelski od- bor sestavlja osem strelskih dru- žin, v katerih je vključenih pri- bližno 320 članov. Vse družine razen strelske družine v tovarni Jože Kerenčič so organizirane na vasi in jim je edini vir dohodka članarina in razne prireditve. Občinski strelski odbor je kolek- tivni član občinske zveze za te- lesno vzgojo, vendar mu doslej še ni uspvelo navezati nobenih stikov s funkcionarji tega orga- na. Družine za kadre niso skr- bele tako, kot so si postavile v program lanskoletnega občnega zbora strelskega odbora, saj ima mladinsko vrsto le pet družin, h\ še te niso popolne, pionirsko vrsto pa ima samo ena družina. Na lanskoletnem občnem zboru je bila tudi imenovana tehnična komisija z nalogo izdelati kole- dar tekmovanj in program ob- činskih prvenstev ter skrbeti za vzgojo kadra in dvig kvalitete strelskega športa v občini. Komi- sija je nalogo opravila le delno, zlasti je bil njen uspeh manjši pri vzgoji kadrov. V lanskem le- tu so prvič organizirali tekmo- vanje za memorial Jožeta Klanj- ška-Vasje, katerega so se udele- žile le tri strelske družine. Ekip- ni prvak tekmovanja je bila strelska družina Podgorci s 799 krogi pred strelsko družino Ko- vinar, Ormož, 483 krogov in SD Ivanjkovci s 370 krogi. Navedenih je nekaj vprašanj, ki so bila obravnavana na letoš- njem občnem zboru občinskega strelskega odbora Ormož. KLJUB POMANJKLJIVOSTIM — USPEHI Predstavnik Strelske zveze Slovenije je med drugim v raz- pravi povedal, da je ormoška streLska organizacija v pretek- lem letu poka7xila aktivnost, ka- kršno lahko srečamo pri velikih strelskih centrih, kot so Ljublja- na, Kranj, Maribor idr. To pri- znanje lahko podkrepimo z na- slednjimi podatki: Eno največjih in najmnožič- nejših tekmovanj je bilo občin- sko prvenstvo z malokalibrsko puško in pištolo drullow za čla- ne, članice in mladince. Z malo- kalibrsko puško je dosegel naj- boljši rezultat mladinec Stanko Kaučič z 214 krogi iz strelske družine Podgorci, pri članicah je bila najboljša Dušanka Bedrač s 156 krogi (SD Podgorci), v tek- movanju s pištolo di*ullow pa je postal občinski prvak Franjo Ko- čevar (SD Središče) s 184 krogi. Na tem prvenstvu so prvič so- delovale tudi članice in mladin- ci in je bilo tekmovanje že za- radi tega uspešno, čeprav noben rezultat ni dosegel norme za re- publiško prvenstvo. Skrb za do- bre vodstvene in strokovne \ dre, za večje včlanjevanjo m dine in pionirjev ter dvig litete strelskega športa pa glavna naloga novega občin^i ga strelskega odbora. <, Vlado Klemenčic - sedemdesetletni V soboto, 13. aprila, slavi V; do Klemenčic, nadučitelj v j koju iz Ptuja, svoj sedemdes, rojstni dan. Vlada Klemenčiča pozn^ mnogi Ptujčani, predvsem vaščani iz okolice Velike Ne(j Ije, kjer je dolga leta službovi Svoja otroška in dijaška 1^ je preživel v Tolminu in v G rici ter v Ljubljani, kjer jo tu končal svoje šolanje na učite! šču. To je bil čas, ko so Halija okupirali Slovensko Pri mor Vlado pa se je kot zaveden si venec odločil umakniti se tujč vemu raznarodovanju ter se preselil v Ptuj, kjer je nastop mesto učitelja na breškj šoli letu 1919. Pozneje je služboval v Ptu. in v Veliki Nedelji, kjer je di čakal okupacijo med drugo sv« tovno vojno. Izselili so ga skupi z družino v Srbijo, kjer je sk: paj z domačini in preseljenit Slovenci izkusil vse tipi jen je i gnancev in zatiranih i'odoljubo Po vojni je bil za krajši č zopet pri Veliki Nedelji, pozne pa se je preselil v Ptuj ter naselil v svoji skromni hišici i Rogozniški cesti, kjer kot upok jenec še sedaj živi. Nekaj časa po upokojitvi je delal v študijski knjižnici, p zneje pa se je ukvarjal le še dopisovanjem v dnevnike ter naš list, odkoder ga naši bral tudi bliže poznajo. Prijatelji iz Ptuja in z Brej njegovi bivši učenci in znanci Velike Nedelje ter njene okoli želijo Vladu Klemenčiču še mu ga zdrava leta! AF Seznaniti občane z načn krajevne skupnosti Pred kratkim so se sesti člani sveta krajevne skupnos Ptuj ter nekateri občinski a borniki. Obravnavali so skl zborov volivcev in uvedbo kn jevnega samoprispevka za ai faltiranje cest ter za gradn drugih objektov. Dogovorili i se, da bodo volivce seznanili načrtom krajevne skupnosti, sicer, v kakšne namene bo vlf žila s samoprispevkom zbra: denar. ZB Lovska družina Ljutomer 1967/68 Povečan lovski turizem Preteklo soboto je bil v Ljuto- meru občni zbor Lovske družine Ljutomer, ki spada med večje v Sloveniji. Zboru sta prisostvo- vala predsednik lovske zveze Slovenije RADO PEHACEK in predsednik skupščine občine Ljutomer IVO SUMAK. Ljutomerska družina šteje 104 člane. V lanskoletni sezoni, ozi- roma 1967-68, so domači lovci ustrelili 629 zajcev, 1371 faza- nov, 32 jerebic in 26 srnjadi, italijanski lovci turisti pa 20 sr- njadi, 469 zajceev, 1615 fazanov (od tega skoraj polovica fazank) ter 8 jerebic. Na ta način je dru- žina prigospodarila več kot po- lovico dohodka. Celotni dohodek znaša 20 milijonov 300 tisoč sta- rih dinarjev. Izdatkov je do ob- čnega zbora za 15, 600.572 starih dinarjev, saldo na žiro računu pa znaša 4,737.100 starih dinar- jev. V razpravi, ki je bila v neka- terih primerih celo povedana na način, ki za taka in podobna srečanja ni primeren, so lovci predvsem kritično ocenili lovski turizem. 39 lovskih skupin — tu- ristov — je lovilo divjačino predvsem v ravninskem svetu, ki je po številu divjačine boga- tejši. Domači lovci so razen red- kih izj"em lovili predvsem v hri- bovitejših loviščih. Nekajkrat se je pripetilo, da so šli na teren za »Italijani«, ki so lovišče pred- hodno »izkrčili«. Plan odstrela za tuje lovce, kar lahko sklepa- mo že iz podatkov, je bil znat- no presežen. To pa je tudi ra- zumljivo, ker je v lanskem letu ljutomerska lovska družina od- prla lovski dom, za katerega so morali odšteti precej denarja. Nekajkrat se je tudi pripetilo, da lovci turisti niso pri obraču- nu plena hoteli plačati za uple- njeno fazanko 5 dolarjev, am- pak samo polovico navedene ce- ne. Družina fazanke za več kot 5 dinarjev ni mogla prodati, Predliodnj dogovor s tujimi lovci v bodoče bo potrebno lovski turizem načrtneje reševati po naprej določenem plonu. S tuji- mi lovci se bo potrebno dogovo- riti o odstrelu divjadi in plače- vanju plena, da pri obračunava- nju ne bi nastopile navedene te- žave. Domačim lovcem bo po- trebno v bodoče v večji men omogočiti lov v ravninskih pre- delih. Lovska družina je pred nekaj meseci vložila zahtevo za vrnitev lovišč ob Muri, ki od le- ta 1948 pripadajo gojitvenemu lovišču Fazan Beltinci. To za- htevo so ljutomerski lovci po- slali na IS SRS, ki jo je prepu- stil v reševanje republiškemu sekretariatu za gospodarstvo. Dc danes še ta problem ni re- šen V bodoče si bo p>otrebno prizadevali, da bo lovska druži- na pokazala vedno večje zaupa- nje v upravljanje družbene last- nine na področju lovnega gospo- darstva ter da bo resnično služi- la rekreaciji in športu svojih članov. Potem se bodo lahko uredile realne želje lovskih dru- žin, da gojitvena? lovišča (tako rekoč državna podjetja), dobijo pravi status podjetij. Na ta na- čin bo enakopravna konkurenca omogočena. Presenetljivo je, da bodo mo- rali ljutomerski lovci med le- tom sklicati izredni občni zbor lovske družine, ker še posamez- ni organi niso izdelali programa dela, na katerem bi lahko teme- ljil celoten program družine v sezoni 1968-69. Novi upravni od- bor, ki so ga v soboto izvolili, čakajo številne naloge. —p Kdo ne plačuje preživnine? V občini Oi'mož in Ptuj je bi- lo v lanskem letu obdolženih dvanajst storilcev za kazniva dejanja zanemarjanja mladolet- nikov in grdega ravna- nja z njimi. Pri teh dejanjih gre navadno za pregon storilcev, ki pod vplivom alkohola pretepajo otroke in jih naganjajo od hiše; zapijejo svoj zaslužek, otrokom pa zaradi te- ga ne nudijo dovolj hrane in oblek, otrok ne pošiljajo v šolo itd. Storilci teh dejanj so veči- noma delavci z majhnimi oseb- nimi dohodki, ali delavci brez zaposlitve, ki se navadno zapo- slujejo kot dninarji in minimal- ni zaslužek zapravijo sami za pijačo. Zaradi tega pride do če- stih prepirov med zakonci, ki se slabo končajo predvsem za nji- hove otroke. Storilci kaznivih dejanj, ne- plačevanja preživnine iz člena 197 kazenskega zakonika, so de- loma kmečki sinovi, ki imajo iz- venzakonske otroke in zanje ne skrbijo Nekaj storilcev teh de- janj je delavcev, ki so zapustili zaposlitev iz razloga, da bi jim ne bilo potrebno plačevati pre- živnine. Vsi storilci, za katere je javno tožilstvo za občini Ormož in Ptuj v lanskem letu vložilo obtožbo, in jih je bilo 22. imajo toliko dohodkov, da bi lahko mi- nimalne preživnine plačevali, te pa znašajo od 15 do največ 70 din. Zmanjšanje delovne sile v po.^ameznih delovnih organiza- cijah na porast kaznivih dejanj neplačevanja preživnine nima nobenega vpliva, saj matere v takih primerih, ko iz objektiv- nih razlogov ne dobijo preživni- ne, sploh ne vlagajo ovadb. V vseh primerih gre za brezvest- ne očete, ki bi se radi svojih dolžnost: izognili «ai drugače ni razumeti, da ne plačujejo pre- živnine očetje, ki so solasln: 9 ha velikega posestva, kmet sinovi, ki žive na posestvih sta: šev — velikih od 1 do 5 ha, kvaj lificirani obrtniki zaposleni tujini itd. Kako opremiti štab za varstvo pred nosrečaifli V preteklem tednu so se Ptuju prvič sestali člani štat za varstvo pred naravnimi drugimi nesrečami. Podrobno! se seznanili s konkretnimi nal* gami pri delu štaba. Važno namreč, da v primeru nesre' čimprej obvestijo ustrezne i[ rume in člane, in da kar se ^ hitro pomagajo ogroženim obc- nom. Člani štaba so že več let ■ delovali v vrstah civilne zaje- te, kjer so si pridobili prec- izkušenj v varstvu. Težave so le pri opremi čl' nov štaba. Predlagali so, ^ članom nabavijo vsaj osnoVl opremo: škornje, nočne svetil' in podobno. Na sestanku so ^ ni opozorili, da bi nujno potJ" bovali rešilni motorni čoln- Clani so bili seznanjeni z alarmnimi znaki, ki veljajo tem področju. Vse stanovanjske hiše rtie^ Ptuja so dobile navodila, s ^' terimi se bodo lahko stanov^' seznanili, kaj storiti v prii^^ elementarne nesreče in drtJ^ nezgod. ^ 14. krajevni praznik Središča Včeraj je Središče ob Dravi slavilo 14. krajevni praznik. Ob 9. uri je bila svečanost pri spo- meniku, ob 10. slavnostna seja v kino dvorani in ob 14. uri združena velika gasilska vaja pri domu Partizan. Praznovanje krajevnega praznika pa je praktično potekalo že od nede- lje, ko Se je domača dramska skupina predstavila ob 19.30 v domu Partizan z igro Etienne. V naslednji številki bomo ob- širneje poročali o praznovanju Krajevnega praznika v Sr^di šču. -p Po Dravi od BePak^, mimo Rtuja do Barcs-a Priprave na rancarijo 68 so v polnem teku. Številni čolni in splavi z ljubitelji te svojevrstne turistične prireditve bodo zapluli po Dravi iz Beljaka v Avstriji 28. junija tega leta. Istočasno bo krenila na pot kopenska karava- na z avtobusi in avtomobili z Dunaja. Kara\'ani bosta prepluli in prevozili del Jugoslavije in se ustavili v mestu Barcsu na Madžarskem. V nedeljo, 30. ju- nija, se jima bo priključila še le- talska karavana. Rancarija 68 bo trajala do 3. julija tega leta. Kot v drugih obdravskih me- stih in krajih, so se te dni tudi v Ptuju pričeli pogovori o tej prireditvi. Razgovora so se ude- ležili predstavniki ptuj.ske obči- ne, gostinskih podjetij, trgovine, krajevne skupnosti, radia Ptuj in Tednika ter še nekaterih ptuj- skih p>odjetij in ustanov. Pred- stavnik zavoda Rancarija iz Ma- ribora je navzoče podrobno se- znanil z načrti prireditve. Ko- penska karavana bi prispela v Ptuj 29. junija že pred dvanaj- sto uro, da bi ob dvanajstih ude- leženci te karavane že imeli ko- silo. Vodna karavana bi priplula ob 14. uri. Po takojšnjem kosilu bi sledil program, ki bi ga pri- pravili Ptujčani, po programu pa bi bil ogled mesta. Ob 17. uri bi se odpeljali in odpluli proti Borlu, kamor bi prispeli: kopen- ska karavana ob pol šestih po- poldne, vodna pa ob pol osmih zvečer. Tu bo večei'ja, po večer- ji pa zabava za udeležence ka- ravan in za vse druge. Rancarji bodo na Borlu pre- spali v zanje pripravljenih šoto- rih. Naslednje jutro bodo krenili proti Ormožu, kamor bodo pri- speli ob 8. uri in se tu zadržali najmanj dve uri. Zatem bodo krenili na še dolgo pot na Ma- džarsko. Na razgovoru v Ptuju so iz- brali člane pripravljalnega od- bora, ki so se načelno dogovo- rili, kako bodo organizirali pri- reditev v Ptuju in na Borlu. Za kopensko karavano bo treba pri- praviti parkirni prostor, za vod- no pa pristan pred Mladiko. Po zadnjem predlogu naj bi osred- njo prireditev (nastop na odru) prenesli na dvorišče pred Mla- diko, kjer je v ta namen pripra- ven prostor. V parku ne bi uni- čevali nasada. Na omenjenem dvorišču bi poleg odra lahko po- stavili vrsto stojnic z jedili in pijačami za hitro postrežbo več- jega števila obiskovalcev. Načelno so se dogovorili, da bi na odru zopet nastopile folk- lorne skupine (iz Cirkovec), na- rodno zabavni ansambli, kuren- ti in drugi. Predvsem so se dogovarjali o tem, da se ne bi ponovila naj- večja lanskoletna hiba. to je sla- ba postrežba, tako v Ptuju kot na Borlu. Predvsem se bodo morali pri- praviti gostinci in trgovci, da bo- do postregli gostom z jedili in pijačami, predvsem trgovci pa s spominčki in podobnim. Kratko malo, potrebno bo pcskrbeti za obiskovalce in za promet v go- stinskih in trgovinskih podjetjih. Turistično društvo bi lahko iz- koristilo to priložnost za svojo propagando z raznimi prospekti S tem bi predvsem tuje goste se- znanili, skozi katere kraje prav- zaprav potujejo. Nemara bi jih še kdaj obiskali. O pripravah se bodo pod rob neje dogovorili prihodnje dni. stran ? TEDNIK — petek, 12. aprila 1%8 Strnn ^ Koncert komornega moškega zbora iz Celfa v soboto, 6. aprila, je na po- vabilo moškega pevskega zbora in DPD Svoboda gostoval v pre- fiovljeni dvorani v Narodnem doniu komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Po lanskem skupnem nastopu trboveljskega pevskega zbora »Zarja« m domačinov je bil to prvi letošnji koncert v Ptuju. Program Celjskega zbora je res obsegal vse, saj je vsak po- slu.šalec v 15 pesmih lahko na- šel nekaj, kar je njegovemu okusu ustrezalo. V prvem delu je številno občinstvo slišalo re- nesančne in umetne pesmi av- torjev različnih narodnosti, v drugem pa izbrane makedonske, srbske in slovenske narodne pe- smi v priredbi Marka Tajčeviča, Jakova Gotovca, Stevana Mo- Kranjca, Cirila Preglja, Cirila Vremšaka, Emila Adamiča in Franceta Marolta. Težko je reči, kateri del pro- grama je poslušalce bolj priteg- nil, saj je bilo v vsaki točki ne- kaj specifičnega in enkratnega. Celjani so svojo visoko kvaliteto in sloves, ki ga uživajo doma in v inozemstvu, s tem koncertom vnovič potrdili.'To je občinstvo dobro čutilo, saj se v Ptuju že zelo dolgo ni zgodilo, da bi nek zbor po svojem programu moral dodati še dve pesmi. Se več! Ob odliodu z odra ni mogel prezreti navdušenega ploskanja in se je nioral vrniti ter zapeti še tretjo. Sprašujemo se, od kod zboru tako visoka umetniška raven? Vsakomur je jasno, da takšna kvaliteta, posebno pa pri izvaja- nju tako zahtevnega programa, ne more nastati čez noč, ampak z večletnim resnim delom, kjer mora vsak pevec žrtvovati za vaje večino svojega prostega časa. Očitno je, da je bila vsaka pesem v vseh pogledih do zad- nje malenkosti temeljito naštu- dirana. Prav vsaka je bila do- živetje zase, in popolnoma opra- vičeno lahko rečemo, da zbor takšnih kvalitet v Ptuju še ni nastopil. Malokdo je že slišal zbor s tako globoko doživeto interpi-etacijo, sočno zvočnostjo in izredno homogenostjo, ki ga uvrščajo v vrh jugoslovanskega in seveda evropskega zborov- skega petja, saj naši zbori na mednarodnih pevskih tekmova- njih zmeraj dosegajo zavidljive uspehe. Domači zbor je na začetku pozdravil goste s krajšim pro- gramom petih pesmi, kjer so se prav tako zvrstile renesančne, umetne in narodne pesmi. Če- prav je bil njegov program zelo kratek, je kljub temu pokazal visoko pevsko kulturo, s kate- ro se lahko izkaže na vsakem odru. Prenovljena dvorana v Na- rodnem domu se je to pot izka- zala kot zelo akustična. Z njo je Ptuj enkrat le dobil prime- ren prostor za takšne priredi- tve. Kljub maturantskemu plesu v Kidričevem je bila dvorana polna skoraj do zadnjega kotič- ka. Seveda je takšno udeležbo mogoče doseči z dobro propa- gando, na vsak način pa ta po- datek pobija že skoraj ustaljeno mnenje, da za zborovsko petje med nami ni več zanimanja. Ptuj z bližnjo okolico ima svojo koncertno publiko, ki bo dvora- no zmeraj napolnila, če se ji bo obetala kvalitetna prireditev. Posebnost je bilo tudi to,\la je bilo na koncertu razmeroma precej mladine. -e Ivan Moravec o 40-ietneni delu v PD V. Nedelja Obletnica naj bo v spodbudo Rekli bi lahko, da so v ormo- ški občini redki občani, ki ne poznajo 69-letnega Ivana MO- RAVČ A, njegovega aktivnega 40-letnega dela v prosvetnem društvu »Simon Gregorčič«, Velika Nedelja, ki v tem letu praznuje 75-letnico. »Z ustanovitvijo dramskega odseka v okviru takratnega kulturno- slovenskega bralnega društva Velika Nedelja leta 1928 sem začel aktivno delati v društvu. Leta 1931 sem že režiral igro Divji in nedeljski lovci. Desete- ga brata, Crno.šolca, leta 1933 Bele vrtnice itd. Vsako leto smo pripravili 3 do 4 dramska dela. Z režijo Mikelnove dramatizaci- je Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem bomo pre- slavili 75-letnico društva in 40- letnico dramske dejavnosti, hkrati pa stoto premiero lastne dramske dejavnosti društva. Vse dokler nismo zgradili leta 1951 prosvetnega doma, se je naša dejavnost odvijala, razen v času med vojno, v majhni prizidani dvorani gradu,« je za- čel pogovor Ivan MORAVEC, ki je v soboto popoldne, nekaj ur pred pričetkom premiere igre Pod svobodnim soncem, našel čas za krajši pogovor. »Lep dom imate pri Veliki Nedelji«, sem mu dejal med ogledovanjem scene, ki je že bila pripravljena za igro. To priznanje občanom iz okolice Velike Nedelje pa se je glasilo bolj kot vprašanje. »Po vojni smo na starem odru uprizorili Borove Raztrgance. Dvorana, oder..., vse je bilo v zelo slabem stanju. Ob neki pri- ložnosti sem dejal, sedaj je časj da se lotimo gradnje prosvetne- ga doma. Kmalu za tem smo iz- volili pripravljalni odbor za gradnjo doma. Pričeli smo or- ganizirati tombole ter druge nabiralne akcije. Ko smo imeli že dovolj lastnih sredstev, smo zaprosili za kredit, ki nam je bil odobren v višini 1,200.000 ta- kratnih starih dinarjev (1948). Prosvetni delavci pri Veliki Ne- delji so za gradnjo doma žrtvo- vali 22.600 prostovoljnih delov- nih ur. Ce ne bi pri učiteljih na- leteli na tako veliko razumeva- nje, ne bi imeli niti prosvetne- ga niti zadružnega doma. Tako sta se ti dve prizadevanji zdru- žili v eno.« kdo VAS JE NAVDUŠIL ZA DRAMATIKO? »Pred letom 1928 sem bil za- poslen v Mariboru. Slučajno sem se seznanil z Maksom Fur- janom, ki je bil poklicni mari- borski igralec. Eno leto sva sku- paj hodila na hrano v menzo. Ko sem se z njim bolj seznanil, me je povabil na predstave ta- kratnega mariborskega Ljud- skega odra. Postal sem stalni obiskovalec dramskih predstav.« Pogovor s človekom, ki pome- ni osrednjo osebnost kulturno- prosvetne dejavnosti društva v zadnjih štiridesetih letih, sem moral končati. Igra Pod svobod- nim soncem, ki je pomenila uvodno prireditev proslave te pomembne obletnice, je zahte- vala od vseh nastopajočih, še Dosebno pa od režiserja Ivana Vloravca, izredne napore, saj :raja več kot 3 ure in pol, na- stopa pa 66 vlog, v katerih se je predstavilo 48 igralcev. »Želel 3i, da bi delo v društvu nadalje- vali tako, kot smo ga začrtali ored 40 leti, v pogojih, ki so bili nnogo težji od današnjih,« mi e ob koncu dejal, ko je hitel pregledovat usposobljenost re- lektorjev, še vedno vitalni 69- etni upokojenec iz Lunovec, najhne vasi pri Veliki Nedelji — Ivan Moravec. »Hvala lepa« n topel stisk roke za trud, ki se le da nit; / besedami in ne ^ iejanji poplačati. -p Ivan Moravec Pionirska prometna značka Da bi pripomogli k večji akti- vizaciji prometnovzgojne in pre- ventivne dejavnosti v osnovnih šolah, k širši organizaciji in de- lovanju družin pionirjev promet- nikov kakor tudi k večji aktiv- nosti mladine, zlasti v izvenšol- ski dejavnosti, je republiška ko- misija za varnost in vzgojo v prometu sklenila ustanoviti in podeljevati pionirsko prometno značko. Pravilnik o pionirski znački, ki je bil sprejet prav te dni, predvideva, da lahko dobi znač- ko vsalc pionir — šolar osnovne šole, ki aktivno sodeluje pri raz- vijanju pionirske prometne de- javnosti v šoli in zunaj nje ter je član družine prometnikov. Značka pionirja prometnika je srebrna in zlata. Srebrno značko lahko prejme vsak član družine pionirjev pro- metnikov, medtem ko prejmejo zlato značko le tisti člani pro- metne dejavnosti, ki se razen vzornega vedenja v prometu še posebej uveljavljajo na področju prometnovzgojne dejavnosti. Podelitev značke lahko pred- lagajo poleg odbora družine pio- nirjev prometnikov tudi odbor Pionirskega odreda^ pionirski starešinski svet šole, društvo pri- jateljev mladine, šolske ali dru- ge organizacije, ki po določilu v pravilniku tudi značko podelju- jejo. Zlata značka in izlvaznica se l^osta podeljevali enkrat letno, sicer ob proslavi in akciji dneva otrok v prometu, ki je 17. junija, medtem ko se bo srebr- na značka z ustrezno izkaznico Podeljevala lahko tudi ob drugih primernih pionirskih praznikih, prireditvah ali na pionirskih od- cednih konferencah. Značke in izkaznice bodo nabavljale občin- ske komisije za varnost in vzgo- io prometa, ki bodo imele tudi -videnco nad imetnilci značk. Prvo podeljevanje zlatih in srebrnih značk bo letos v času Prometnovzgojne akcije »17. ju- ^ij — dan varstva v prometu«, i^i se pričenja v Sloveniji 1. apri- la in bo trajala do 20. junija. , Občinska komisija za vai-nost ''^ vzgojo v prometu že priprav- ila tekmovanje pionirjev. V na- ^ednjih dneh bo komisija po- klala v.sem šolam pravilnik dinj- ^'ne pionirjev prometnikov ter ■'^ga navodila za delo promet- nih družin. Ugotovljeno je, da so bili v ^^dnjih letih v več primerih ^^zročitelji prometnih nesreč ^■iiv otroci, kar opravičuje, da je treba otroke poučiti v vzgoji v sedanjem prometnem vrvežu. Otroci kažejo veliko zanimanje do te'vzgoje, zato te akcije ne bo težko izvesti. Šolska vodstva naj vključijo v to delo pionirje in mladino, pionirske starešinske svete, društva prijateljev mladi- ne ter druge občane, ki lahko po svojih sposobnostih pomagajo v šoli in zunaj nje vzgajati otroke o prometu. Udeležba v prometu ni samo skrb za življenjsko var- nost, temveč je moralna odgo- vornost do bližnjega. Prehodi za pešce in paricirni prostori za avto-talcslje i Predvsem ko mine zimaj ki zbriše s ceste še tistih nekaj »ce- ber« ali označenih prehodov za ešce v Ptuju, se pešci plaho ozirajo s pločnikov, kje in kako bi varno prečkali cesto pred dr- večimi avtomobili, ki neradi da- jo prednost pešcem tudi na pre- hodih. V takih primerih je bilo veliko nesreč, tudi s smrtnim iz- idom. Te dni so na ptujskih ulicah ponovno pobelili prehode za pešce, da bodo pešci varneje prečkali ceste. Ptujčani se kljub temu pritožujejo, da je teh pre- hodov še premalo. Šoferja taksija (v ozadju) za- man gledata, kje bodo končno zanje označili parkirne prostore — rezervirano za taksi. V Ptu- ju je že pet avtotaksijev, ki se že dalj časa trudijo, da bi dobili zase rezerviran parkirni prostor. Na parkirnih prostorih pride večkrat celo do prepirov med šoferji taksija in drugimi. Taksi mora stati na vidnem mestu, da ga stranka lahko najde. Na prostoru pred novo pošto, kjer so se najraje zadrževali, ni več dovoljeno parkirati. Morda bi vsaj njim lahko tu dovolili? Radi bi imeli vsaj nekaj rez^er- viranih prostorov na trgu MDB (pred staro kavarno). V urbanističnem načrtu imajo svoja parkirna mesta planirana pred novo avtobusno pKJ&tajo. Kdaj bo ta zgrajena, je še vpra- šanje. Taksisti se pritožujejo, da jim pristojni ograni parkirne prosto- re le obljubljajo. Menijo, da za- radi dajatev, ki jih plačujejo, in reda na parkirnih pro.storih imajo pravico do re7erviranih prostorov za svoja vozila. 42-urni delovni tednik v Agrokombinatu KZ Lenart (Nadaljevanje z 2. straaii) ukrepi zmanjšaiti na 6'/«. Tudi z odpravo pomanjikljivosti v teh- ničnih zmogljivositih oziroma pri izkoriščamiju kapacitet ter uetrez- nejših delovmih pogojih bi lah- ko pridobili 5*/» efetotivinega de- lofvmega časa. Za povečanje prod'uilotivino'&ti pa bo potrebno i-zboljšaiti tudi strokovno in kva- lifikacijBko ses-tavo zaposlenih Na podlagi ugotovitev vz ana- lize dosedanjega poslovanja je sestavljen program oikTepov. oziroma akcijski program, ki ga je potrebno izvesti pred oziToma iistočasano s prehajanjem na 42- urni delovni tednik Ker program določa zahtevne ukrepe in ker pri sedanjih poslovnih rezulta- tih še ni možno takoj preiti na 42-uiai delovmi tedmik, bi naj načrt prehoda izvaijasli postopo- ma taiko, da bi v letu 1968 prešli na 46-uimi detovni tednik, v letu 1969 na 44 in v letu 1970 na 42 umi delovni tednik. V načrtu prehoda je predvideno tudi, da sezonske dejavnostL ki so v kmetijstvu v glaivnem vse, de- lovnega časa ne bi imele enako- merno raizporejenega skozi vse leto. temveč bi bil 42-umi delov- ni teden le povprečje celotnih delovnih ur. V času glaivnih se- zoncskih del bi zaposleni v ne- kaiterih dejajvnoetih delali tudi 10 ar dnevno, v izvensezon- sfkem časiu pa samo 4 do 5 ux dnevno. Trenutni poikazitelji v Agro- kombinatu KZ Lenart kažejo, da v delovmi orgainizaciiji še ni mo- žen takojšen prehod na 42-urni tednik. Delovna organizacija pravilno ugotavlja in v načrtu prehoda določa, naj bi bil pre- hod postopen in dokončno izve- den v letu 1970. Razpored delov- nega časa je glede na razmere v kmetijstvu ustrezen. Potrebno bo določiti še nači:n pridobiva- nja k?drov z ustrezno strokovno izobrazbo, jasno določiti, ali se ustanovi sklad za izravnavo osebnih dohodkov med sezon- skim in izivensezonskim delov- nim časom, določiti analitični službi, da poleg tekočega spre- mljanja poslovnih rezultatov da- je tudi predloge za bodoči raz- voj gospodainske organizacije ter še zelo važno vprašanje, da je potrebno za vse predvidene ukrepe in naloge določiti tudi rok izvedbe. Kot vidimo iz navedenega — obstajajo tudi v kmetijski de- javnosti realne možnosti za pre- hod na 42-urni tednik. Celotno proizvodnjo in posamezne delov- ne konice je treba sistematično proučiti ter posamezne spre- membe graditi edino na eko- nomsk em računu, izbol j š a n j u kvalifikacijske strukture zaposle- nih tei dviganju delovne zavesti pri posameznikih delovnih eno- tah in končno v delovna organi- zaciji ko^ celoui. Edino delo in uspehi morajo postati merilo za t-^ko uresničiti načelo: »Vsaike nnr po njegovem delu in zas.lii- galiic J. S. Začetek proslave 75-letnice PD Velika Nedelja Skromen spomin na bogato preteklost O pomenu proslave 75-letnice prosvetnega društva »Simon Gregorčič« Velika Nedelja in 40- letnice dramske dejavnosti v okviru društva smo v našem li- stu že obširno poročali. V sobo- to, 6. aprila, se je z otvoritvijo razstave, ki ta pomembni jubi- lej nazorno ilustrira, zlasti v po- vojnem času, in premiere igre Pod svobodnim soncem, ki jo je pripravilo društvo pod vod- stvom Ivana Moravca, začela proslava, ki bo praktično traja- la ves mesec. 2e v nedeljo, 7. aprila, so pred domačim občin- stvom ponovno uprizorili sobot- no igro. 15. aprila bo pri Veliki Nedelji gostoval ljutomerski ok- tet, ki se bo predstavil z dveur- nim programom narodnih in umetnih pesmi. 28. aprila bodo pred ponovno uprizoritvijo igre Pod svobodnim soncem podelili priznanja najaktivnejšim kul- turnoprosvetnim delavcem iz ormoške občine. S tem bo tudi uradni zaključek proslave. 12. maja bo prav tako pri Veliki Nedelji gostovalo mariborsko gledalLšče z Nušičevo igro Go- spa ministrica, v drugi polovici maja pa bo na sporedu festival šolskih pevskih zborov iz ormo- ške občine. Pred premiero igre Mikelnove dramatizacije Finžgarjevega ro- mana Pod svobodnim soncem je pozdravila jubilej predsedni- ca občinske zveze kulturnopro- svetnih organizacij Ormož Mi- mica PISEK, ki je v tem otvo- ritvenem govoru proslave po- udarila pomen velikonedeljske- ga društva v kulturnoprosvet- nem in narodnostnem prebuja- nju prebivalcev tega kraja, hkrati pa kot aktivnega so- ustvarjalca kulturne politike v občini, kot neposrednega nosil- ca žive amaterske kulture, ki ima v današnjem času — v času številnih mehanskih kulturnih medijev, še poseben pomen. Da bi bil ta pomen še posebno pro- slavljen, so v ormoški občini na ta dan odprli kulturni teden. Najaktivnejša prosvetna druš- tva ormoške občine so pripra- vila najrazličnejša dramska de- la. Tako je prosvetno društvo v Središču pripravilo »Etienna«, PD Podgorci »Miklovo Zalo« itd. V tem času bodo po vseh več- jih krajevnih centrih gostova- nja dramskih skupin. Ob koncu meseca bo komisija za medob- činsko dramsko revijo v Mari- boru, ki bo maja v Ljutomeru, na podlagi poslanega spisa pri- pravljenih dramskih del posa- meznih društev, določila, kate- ro društvo bo zastopalo ormoš- ko občino na omenjeni reviji. Razstava ob 75-letntci prosvet- nega društva in 40-letnici dram- ske dejavnosti je bila odprta eno uro pred premiero igre. Učil- nico osnovne šole Velika Nede- lja v prosvetnem domu so spre- menili v lepo urejen razstavni prostor. Da je prišlo do te ure- sničitve, gre zahvala celotnemu kolektivu velikonedeljske osnov- ne šole, še posebno pa ravnate- lju šole Vladu OZBOLTU. V ne- kaj fotografijah so ilustrirane igre Hasanaginica, Miklova Za- la, Planinska roža. Plešoči osli- ček, Zupanova Micka, Radikal- na kura. Mati in sm itd, Z lut- kami so prikazani prizori iz dramskih del Miklova Zala, Ha- sanaginica in Planinska roža. Poleg že omenjene obletnice so na steni z velikimi črkami in številkami označeni naslednji podatki: dramska skupina je imela od leta 1928 sto premier lastnih del, za to je bilo vlože- nih 1994 vaj in 61.698 delovnih ur. Posebno vrednost pa pred- stavljata dve obširni kroniki, ki podrobneje poročata o aktivno- sti tega društva. Tako je minil prvi dan prosla- ve, ki predstavlja dragocen, hkrati pa skromen spomin na bogato kulturno preteklost tega kraja. Igra Pod svobodnim son- cem pa zahteva posebno obrav- navo, zato bomo o njej poročali v eni izmed prihodnjih številk. -P Razstava ... ilustracija bogate kulturne preteklosti Alenka! Za NASA PISMA sem napisala o svoii sorodnlci, ki je pred kratkim umrla. Bila ,ie še čisto mala dekli- ca in se mi zelo smlU. Jožica Adlašlč, I Mihovcl UMKr^A JE MALA J02ICA Pred dvema mesecema se je rodila mala Jožica. Branko in Lidija sta dobila sestrico. Vesela sem bila svo- je male sorodnice. Na Jožefovo sva skupaj praznovali. To pa je bilo, na žalost, najino prvo in zadnje skup- no praznovanje Jožica je zbolela. Začela je hujšati in hirati. Zdrav- nik je odločil prevoz v bolnišnico. Tam je že prvo noč nehalo utri- pati njeno drobno srčece. Umrla Je. Mrtvo dete so pripeljali nazaj do- mov V sobi je ležala v mali krsti vsa obdana s prvim pomladanskim cvetjem Obrazek je imela bled in lep. Otroci so jo hodili gledat. Za slovo so ji prinašali šopke. Jožicinl mamici in očku je bilo zelo hudo. ker sta gledala pred se- boj mrtvo hčerko Najhujši so bili tisti trenutki ki so pokrili krsto z belim pokrovom in se je Jožičin obrazek skril za vedno. Moja prijateljica Marija in jaz sva jo nosili na pokopališče in položili v grobek. Vsi smo imeli solzne oči. Jožičina mamica sedaj nosi črno ruto In žaluje za umrlo hčerko. Ža- lostna je. Branko in Lidija nimata več sestrice. Ona mirno spančka In ne bo več odprla oči. Jožica! Za takim otročičkom, kJ ni niko- mur storil nič zalega, ki se še ni utegnil nasmehniti niti svoji mami- ci, res vsakega zaboli srce. Mala Jo- žica je kot prerano utrgan cvet, ki se ni razcvetel in ni užil zlatega sonca. Sočustvujem z njeno mamico. ALENKA NAS VRT Pri hiši je zelenjadni vrt. Ograjen je z ograjo. Spomladi najprej očisti- mo vrt. Pripeljemo gnoj. Mama seje. Ona poseje zelenjavo. Zelenjava je koristna za zdravje. To je moje pismo. Tonček Zelcnko, 2. b razred, Juršinci Tonček! Kako sem se razveselila tvojega pi- semca! Veš, male dečke imam čez vse rada. Kar poskočila sem. ko sem prebrala, da si mi ti, Tonček, iz dru- gega razreda osnovne šole, tako lepo sisal. Pohvaliti te moram. Pišeš, da je zelenjava koristna za zdravje. Zato jo jej. kolikor moreš! Ali tisto zeleno špinačo tudi rad ješ? Pravijo, da je zelo zdrava, ker vse- buje mnogo železa. Ali mora človek tudi železo jesti? Čudno! Ko mi boš spet pisal, napiši, kako le to! Vprašaj tovarišico učiteljico' Čakam na tvoje drugo p^-^rnce ALENKA Uraga Alenka! Prosim te, da mi objaviš to pesmi- co o pomladi in te lepo pozdravljam Hanika Gašparič, VII. a razred osnovna šola »Bratov Rešev« Desternik POMLAD Cin, cin, cin, •zvonček je zazvonil, cin, cin, cin, prvi je pomlad prebudil. Tudj trobentica je zatrobila in naznanila cvetočo pomlad. Zdaj pa še ptički so zapeli in pozdravili novo pomlad. Tam na klancu je vijolica okrasUa breg. v zeleneče m gozdu je kukavica zakukala kuku, kuku, kuku. Vsa narava, ptice in cvetice prepevajo, da je pomlad že tu. Vsa narava se veseli in mi otroci skačemo in vriskamo ker naša si, pomladi Hanika! Prva si, ki si se oglasila z Dester- nika. Pokarala si, da im.aš za lepoto dovzetno srce in da dobro opazuješ naravo. Tvoja pesmica se mi zdi po- vsem svobodno napisana, kot ti je pač prišla na misel in nič je nisi oklepala v odmerjene verze. Ali ni moderna? Zvesta ostani svojim pesmicam, Hanika, in kmalu pošlji še katero! ALENKA NESREČNA OCENA Pesem pomladna doni s polj širnih, iz temnih gozdov, s travnikov prostranih pesem pomladna doni. Veseli, nasmejani obrazi me gledajo od vseh strani, jaz pd zamišljena stopam po stezi, po cesti prašni in nič me ne veseli. O čem vendar premišljujem. zakaj me boli srce? Oh, zaradi tiste nesrečne ocene, ki me je prt liziki doletela. Oh. tista slaba ocena. ki mi je ta pomladni rta- č*grenila in vse veselje skalila. Sfrnn 6 TEDNIK — petek, 12. aprila 1968 Stran i Skrb za človeka se odraža v otroškem varstvu Te besede je povedal tovariš Tito na proslavi 25. obletnice Zveze pionirjev. Res je, skrb za človeka se začenja z rojstvom. Ta skrb pa ni samo dolžnost in odgovornost do mladega rodu, temveč je odraz zavesti človeko- vih dejanj. Vse doslej smo otroško var- stvo deklarirali, nismo pa prišli do enotnih akcij. Tudi v naši občini je otroško varstvo zaosta- jalo za drugim gospodarskim razvojem. Na to je vplivalo za- dovoljevanje potreb v šolstvu in v sociali, premalo pa je ostalo za otroško varstvo. Od skupne delovne sile je 35 % zaposlenih žena, ki so upravičene do večje organizirane skrbi za otroke in družino. Vendar tudi starši sa- mi niso tega vprašanja zaostro- vali, čeprav je večina otrok brez varstva. Starši so se sicer prito- ževali le v vrtcih, kamor ne mo- rejo oddati otrok, niso pa načeli problemov v delovnih organiza- cijah, kjer se ustvarja material- na baza. Vse preveč so čakali, da bo nekdo drug urejal te za- deve zanje, čeprav je to njihova pi-venstvena dolžnost. V zadnjih letih se je zviševa- la tudi cena za varstvo. Mnogi starši so se pritoževali, da ne zmorejo plačil, čeprav se je v zadnjih letih dvigal osebni stan- dard, znižali pa so se družbeni fondi, ponekod so bili celo uki- njeni. Tudi to bodo morali starši razumeti, da bo treba za vse vr- ste storitev preiti na ekonomsko ceno. Vzgoja mladega rodu je se- stavni del družbenega procesa, katerega cilj je vzgojiti in uspo- sobiti ljudi za delo in za pleme- nitejše človeške odnose. Zato družba pomaga družini pri vzgoji in izobraževanju otrok v var- stvenih in izobraževalnih zavo- dih. Tudi v tem se odraža soli- darnost vseh občanov, ki prispe- vajo svoj delež v skupne fonde. Tudi novi zakon o varstvu otrok združuje sredstva za otroške do- datke, ki se stekajo na osnovi enotnega prispevlca vseh 2iapos- lenih. STARŠI IN OTROCI MED SE- BOJ V naši ustavi, ki je grajena na osnovi plemenitih, svobodnih človekovih odnosih v skupnosti, poudarjamo, da so starši dolžpi skrbeti za otroke, in tudi na- sprotno, da so odrasli otroci dol- žni skrbeti za starše, če se sami v ostareli dobi ne morejo preživ- ljati. V vsakdanjem življenju pa se srečujemo z mnogimi proble- mi. Žal imamo tudi starše, ki so jim več materialne dobrine, udobno življenje kot pa skrb za lastne otroke. Kolikokrat so otroci žrtve visokega standarda! Tu ne gre samo za,,starše, ki imajo nizke prejemke, temveč so pogosto ogroženi, bodisi zdrav- stveno, vzgojno ali drugače otro- ci staršev, ki so dobro situirani. Na drugi strani pa se na pode- želju srečujemo s starimi one- moglimi ljudmi, ki so ostali brez sredstev za preživljanje, njihovi otroci pa živijo v mestu v dobro urejenih stanovanjih in uživajo visok standard. Starim ljudem nudi družba delno pomoč za preživljanje, vendar se tu postavlja vprašanje sredstev in odnosov do ostarelih staršev. Potrebno se bo poslu- žiti vseh zakonskih možnosti, da se uredijo razmerja med starši in otroki. Tudi ta vprašanja so pogojena z vzgojnim faktorjem. Otrokom je treba že v mladasti privzgo- jiti socialni čut in odgovornost tako do samega sebe kakor tudi do staršev oziroma do svojega okolja. OTROŠKO VARSTVO SO OB- RAVNAVALI NA ZBORIH VO- LIVCEV Iz razprav na zborih volivcev je razvidno, da so vzgojno var- stvena vprašanja postavili tudi kmečki starši. Na podeželju ne gre toliko za varstvena vpraša- nja otrok, mnogo bolj postavlja v ospredje vzgojo predšolske mladine, ki Je premalo priprav- ljena na vstop v sodobno osnov- no šolo. S testiranjem se ugotav- lja, da bo vpis v osnovno šolo odvisen od telesne in duševne zmogljivosti otrok in ne samo od starosti, kot je bilo to doslej. Ustanavljanje malih Sol na po- deželju se kaže kot nujna po- treba. Doslej smo imeli take od- delke le na petih šolah v občini, v prihodnje pa bi bilo potrebno več takih šol. Starši so na Vidmu pri Ptuju že pred leti razmišljali o pred- šolskem varstvu, ker je tudi v teh podeželskih krajih vedno več staršev, ki so zaposleni zunaj svojega doma. Prav tako želijo varstvene oddelke v Dornavi, Podlehniku in Gorišnici, v Maj- šperku pa bi radi vrtec razširili Se za nov oddelek. Vse to so res trenutne želje, ki pa imajo svo- je osnove v vzgojnih potrebah. Vsako leto ugotavljamo, da i>o- trebujemo več sodnikov, ki lju- di kaznujejo, toda prav v tem se kaže potreba, da je treba tudi preventivno delati, da so vedno večje potrebe tudi po vzgojite- ljih. Odgovori ptujskega mu- zeja na vprašanja Tednika Da bi našim bralcem posre- dovali delovne uspehe pokrajin- skega muzeja v Ptuju v pretek- lem letu in njegove načrte ob 1900-letnici Ptuja, smo mu zasta- vili nekaj vprašanj, na katera smo prejeli odgovore, ki jih z vprašanji objavljamo. 1. Kako je z obiskom v vaših kulturnozgodovinskih zbirkah na ptujskem gradu, z obiskom v arheološkem oddelku, v mitrojih in v razstavnem paviljonu Du- šana Kvedra? Obisk v našem muzeju je v zjidnjih letih padal. Leta 1965 je muzej obiskalo 42.000, leta 1966 že 3000 manj, to je 39.000, lani pa le 32.200 obiskovalcev. Od lanskih obiskovalcev je bilo 27400 Jugoslovanov in 4800 tuj- cev. Največ zanimanja so bile deležne kulturnozgodovinske zbirke na gradu s stanovanjsko opremo v prvem nadstropju, umetnostno galerijo v drugem nadstropju in narodopisno zbir- ko v pritilčjii. Grajske zbirke je videlo 29.300 obiskovalcev, ar- heološke na Muzejskem trgu pa le 2900 obiskovalcev. V razstav- nem paviljonu Dušana Kvedra je muzej priredil lani od otvo- ritve na občinski praznik, kakor je znano, tri razstave: biograf- sko razstavo o življenju heroja Kvedra, jubilejno razstavo sli- karskih del akademskega .slikar- ja Janeza Mežana in razstavo srbske grafike. Prvi dve razsta- vi si je ogledalo vsako okrog 1600 obiskovalcev, skrbsko gra- fiko pa le okrog 300 obiskoval- cev. Muzej je priredil v muzej- skem "refektoriju* še potujočo razstavo celjskega muzeja revo- lucije ob 50-letnici oktobrske re- volucije. Zadnjo razstavo je fi- nanciral delavski klub Franc Kramberger v Ptuju. Da odgovorimo še na vpraša- nje, kakšen je obisk v mitrejih, naj omenim, da oba mitreja na Bregu in Hajdini obiskujejo predvsem šolske skupine, uživa- jo pa tudi pozornost inozemskih turistov. 2. Kaj bi nam lahko povedali o delovnih uspehih muzeja v preteklem letu? Najvidnejši uspeh naše delov- ne skupnosti je bila ureditev razstavnega paviljona Dušana Kvedra v nekdanjem obramb- nem stolpu ob Dravi, za kar je dala sredstva Tovarna glinice In aluminija v Kidričevem, za ka- tera jo je muzej zaprosil leta 1966. Poleg svojih prosvetnih nalog, ki jih je izpolnjeval s svojimi stalnimi in občasnimi razstava- mi, je opravil muzej s svojimi strokovnjaki razne topografske naloge, naloge pri dokumentira- nju svojega gradiva, pridobil ne- kaj novih muzealij, sodeloval pri televizijski oddaji »»-Oživele kro- nike«, posvečeni ptujski prete- klosti, pri podatkih za krajevrv leksikon Slovenije; kustosi pa publicirali v strokovnem \j dnevnem časopisju vsak iz svo. jega delovnega področja. Omenj. ti moramo posebej pomembn^ arheološko najdbo rimske ope, karske peči, odkrite pri konanji. temeljev za trgovski paviljon \ Ciril-Metodovem drevoredu ^ Ptuju. F^omembna je tudi arheo. loška najdba temeljev rim.sk^ podeželske vile v Pavlovcih, kjej je arheološki oddelek opravi] zaščitno izkopavanje z dotacije zavoda za spomeniško varstvo \ Ljubljani, In odkritje rim.skega sarkofaga na Sp. Bregu s pridat, ki iz keramike in stekla. V uniet. nostnoobrtnem oddelku je kusto- dinja oddelka opravila pomemb. ne stilne spremembe v zbirki stanovanjske opreme. Narodopi«. ni oddelek je pripravil načrt zg ureditev vinarske zbirke v se- danjih grajskih skladiščih v graj.skem pritličju, oddelek LS. pa je pripravil dva pomembna teksta: Odlomke iz življenja heroja Kvedra in tekst zgodovi. ne sloven.skogoriške čete. Prvi tekst je objavljal Tednik, dru- gega pa je ti.skala decembra 1967 ptujska tiskarna in je sedaj v vezavi ter bo te dni v prodaji. 3. Zanimajo nas muzejski ni črti za 1900-letnico Ptuja. V objavljenem splošnem pr<3 gramu ob 1900-letnici Ptuja je razbrati tudi muzejsko udeležbo v programu velikega ptujskega jubileja. Muzej pa je pripravi) še širši program, ki zajema po. leg arheološke razstave in ure- jevalnih del v oddelkih še resta- vratorska dela na samih stavbah (Konec na 8. strani) . Se na mnoga srečna in zdrava leta! Kot smo v naši čestitki že poročali v zadnji številki Ted- nika, sta v soboto praznovala svoj zlati jubilej — 50-letnico skupnega življenja — Mirko in Amalija Majcen iz Ciril-Meto- dovega drevoreda v Ptuju. Ker je to tako častitljiv in visok praznik, ki ga praznujejo zelo redki zakonci, je prav, da spre- govorimo o njiju nekaj besed. Mirko Majcen, Maistrov bo- rec, nosilec spomenice, ordena dela in mnogih drugih odliko- vanj, ki jih je kot zavedni Slo- venec prejel za svoje dolgoletno aktivno delovanje, se je rodil 16. junija 1890. leta v Desterni- ku. Njegova dolgoletna in zve- sta življenjska družica Amalija, se je rodila tri leta pozneje prav tako v Desternlku v Slo- venskih goricah. Na skupno življenjsko pot sta stopila ob koncu prve svetovne vojne, to je leta 1918. V njunem zakonu so se rodili štirje otroci: Zdenka Neva, Marija in Milivoj. Kot mladi zavedni partizani so vsi štirje aktivno sodelovali v dru- gi svetovni vojni. Najmlajši Milivoj je kot šestnajst in pol- letni partizan padel na sremski fronti in se s tem vpisal v zlato s krvjo prepojeno knjigo mla- dih herojev, ki so darovali za svobodo svoje najdražje — ko- maj prebujajoče se življenje. Ce bi hoteli vsaj na papirju stopati po številnih poteh, pre- mestitvah, štiriletnem izgnan- stvu v Srbiji in oživeti druge trenutke, ki so razburkali Ama- lij ino in Mirkovo srečo, bi lah- ko spoznali, da je bila to dolga in težavna pot. Med drugim sta bila tudi z otroci vred kot za- vedna Slovenca na likvidacijski listi Draže Mihajloviča. Takoj po prvi svetovni vojni je Mirko prevzel vodstvo nad slov. gledališkim društvom v Ptuju, kjer je bil precej dolgo tudi režiser, član orkestra glas- bene matice, fizkulturnega dru- štva in drugih slovenskih orga- nizacij. Kot učitelj je bil leta 1927 premeščen iz Ptuja v Ma- ribor. Leta 1929 je bil ponovno premeščen v domači Desternik, kjer je dobil mesto šolskega upravitelja. Za tem ponovna premestitev v Velko pri Cmu- reku, nekajmesečno bivanje v mariborskem taborišču, druga svetovna vojna — izselitev v Srbijo, skratka prisiljeno bega- nje iz kraja v kraj, ki se je umirilo šele po drugi svetovni vojni. Takrat je Mirko skupaj z ženo Amalijo nadaljeval delo za čim doslednejšo ohranitev s krvjo priborjenih pridobitev naše socialistične revolucije. Prevzel je različne funkcije v aktivnosti OF in v drugih orga- nizacijah. Skupaj z Amalijo sta pomagala pri vzgoji kadrov za zadružništvo. Leta 1946 je bil postavljen Mirko za ravnatelja osnovne šole Mladika v Ptuju in je na tem delovnem mestu veliko pomagal pri razvoju in dograditvi navedene šole. Leta 1952 je šel Mirko v zasluženi pokoj, ki pa ni prekinil njego- vega delovnega elana, 2e deset let je predsednik društva upo- kojencev v Ptuju, aktivni član RK itd., skratka Amalijinih in Mirkovih skupnih 50 let je bilo en sam trd delovni dan ter bor- ba za pravice slovenskega na- roda. Njuno aktivno sodelova- nje v vseh pozitivnih narodnih akcijah in črno obrobljena slika njunega najmlajšega sina Mili- voj a — vse to so dovolj otiplji- vi dokazi, da je njun jubilej 50 let skupnega življenja — za- res zlata krona, s katero sta se okitila na svoji sobotni sveča- nosti. Ko se jj^ Mirko boril za sever- no mejo in v drugi svetovni vojni skupaj z vsemi svojimi otroci z željo po osvoboditvi in s puško v rokah preganjal faši- stično nasilje, je žena Amalija s strahom., a vendar s ponosom v srcu trepetala za .«;vnjo drU žino in pomagala partizanom. Herojsko je prenesla smrt svo- jega najmlajšega sina m z lju- beznijo polnila skoraj vedng razbit dom ter družino. ^ Draga slavljenca, dovolita, dm vama v vajini jeseni življenji z željo, da bi še naprej tako uspešno krmarila čolniček svo- je tihe sreče, še enkrat zakliče- mo: »Še na mnoga srečna in zdrava leta!« J. Slodnjak Zlatoporočencema je čestital tudi predsednik SO Ptuj Frftpjo Rebern»k Tudi letos cvetfe na okna m baSkorte Kako skrbeti za čistočo v mesiu? Krajevna skupnost v Ptuju bo v kratkem sklicala ustanov- ni občni zbor ljubiteljev cvetlic in zelenja. Skušali bodo prido- biti čimveč članov v društvo. Lepo bi bilo, da bi zgodovinsko mesto krasilo čimveč cvetja na oknih in v lepo urejenih zele- nicah, posebno še v jubilejnem letu mesta. Od meseca maja do konca av- gusta bo krajevna skupnost raz- pisala nagradno tekmovanje za najlepše cvetlice na oknih in balkonih ter seveda za drugače lepo urejene prostore pred hišo in podobno. Na krajevni skupnosti so se dogovarjali tudi o tem, kako poskrbeti za večjo čistočo v me- stu. Posebno zadnjemu vprašanjUi čistoči v mestu, bi morali posve- titi mnogo več pozornosti; ne samo krajevna skupnost, ampaK tudi ostali odgovorni organi- Imamo občinske inšpekcijske službe, vrsto predpisov. Ce gre drugače, lahko na seji skup' ščine sprejmejo dodatni odlok o čistoči mesta, za katero ni treba posebej poudarjati, da je še ka- ko potrebna. ZB Po poteh kulturnozgodovinskih spomenikov Zgodovina Slov. Bistrice ^ Pisan seznam dohodkov Leopold VI. Babenberžan, avstrij- ski in štajerski vojvoda v letih 1194 do 1230, je naročil sestaviti latinsko pisan seznam dohodkov, ki jih je dobival od deželnoknožjih posesti. Ta urbar obravnava tudi slovenje- bistriške kra.le v letih 1220 do 1230. Tako je po tem urbarju dobival voj- voda desetino v pražupnijah v Ho- čah in Slivnici. Ta podatek pa ob- enem dokazuje, da Bernhard Span- heim ni dobival dosmrtno dveh tret- jin desetine, ki inu jo je priznal v letu 1148 partiarh. Posebno enoto deželno knežje po- sesti v babenber^kem urbarju je se- stavljala pohorska pražupnija. Ta je obsegala 195 kmetij, ki so bile raz- deljene v osemnajst žup. Ce upo- števamo, da je ena kmetija zapo- slovala sedem in po; ljuii, lahko iz- računamo, da je St^la pohorska žup- nija okoli 1500 prebivalcev. Danes pa je na tem ozemlju veC kot tri- krat toliko prebivalcev. Vsaka kmetija je bila dolžna od- dajati letno dajatev, ki so jo ime- novali »cenzus«. Celotni cenzus po- horske župnije je znašal 757,5 mer- nika pienice, 177 modtiev ovs.i, 2052 ovac. (En modij je znašal 157,5 litra.) V takratnetr denarju pa je stal en modij pšenice štirideset novcev, mo- dij ovsa pa dvajset novcev. Ker je en modij imel šest mern'kov. je bil oves najbolj razširjena žitarica pri pohorskem kmetu. Cenzus je bil razdeljen v pohorski župniji v štiri skupine. Enota, ki je imela največji cenzus, je dajala od vsake kmetije letno pet merni- kov pšenice, modij ovsa in dvanajst novcev, v najmanj obremenjeni sku- pini pa je prišlo na eno kmetijo dva mernika pšenice, pol modija ovsa in šest novcev. Zanimivo pa je, da Kostanjevec ni imel denarnih obveznosti. Predvideva pa se, da je vzrok manjSi dajatvi v teh predelih še zaradi dajatve v vinu, ki pa jo ta urbar ne omenja. Kakšne so bife Župe? Zupe v višjih krajih so obsegale vtč kmetij, in so bile najmočneje obremenjene. Župe z manjšim šte- vilom kmetij, z izjnmo Spodnje vasi, EO ležale v vinorodnih krajih in so imele nižji cenzus. V višjih le(?ah pa so bile v tem času večje samot- ne kmetije. Različna višina cenzusa je bila do- ločena zaradi različne kakovosti zemljišča, velikosti ter starosti kme- tije. lirandenburSki urbar omenja sa- mo sledeče župnije na Pohorju: Boj- tino, Kostanjevec in potok Ložnico. OruRe župnije se lahko lokalizira- jo po podatkih za bistriški urad iz Otokarjevega urbarja. Vinogradi so bih izven pohorske župnije še v Gladomesu. Slov. Bistrica postane trg Čeprav večina krajev v babenber- škem urbarju ni navedena po ime- nih, ampak samo po župnijah, še ne pomeni in še ne dokazu.ie, da na- selja in zaselki niso imeli imen, kar nam dokazuje primer Slovenske Bi- strice. Leta 1227 se je v Slovenski Bistrici mudil vojvoda Leopold VI. Baben- berški in je med svojim obiskom oprostil žiCki samostan mitnine za sol in železo. Obisk Leopolda VI. pa so Bistričani izkoristili tako, da so si izprosili od njega tržne pra- vice, posebej se je znašel kramar Bertold. Tako postane Slovenska Bi- strica leta 1227 trg. To nam dokazuje, da je bil na- pisan babenberškl urbar že pred tem letom. Razporeditev trga Slo^^enska B'' strica nam tudi kaže, da se je ^ kraj razvil iz vasi, kar je zelo re' dek primer v Sloveniji. Okoli le'* 1240 je imela Slovenska Bistrica svojega sodnika. V tem času so pre" bistriško cerkvijo seznanili prebi' valstvo, da ostanejo vsi vinosrad'' nasajeni na ozemlju žičkega sam**' stana, pod samostansko jurisdikc'' jo, tudi če bi vinogradniki, ki J*"! obdelujejo, ali njihovi nasledniK* zapustili samostanska tla. Ker so bila iz lega vira prva 2"'' rališča pred cerkvijo in ne pred g""*' diščem kot kasneje, lahko sklepi' mo, da je bila sedanja mas;istrarn» mo, da je bila sedanja magistrat*' hiša v davnini prvotna cerkev * mesta. „ liiaije tirihodnj««" Ormož skozi stoietia XVI. Viharno ]eto 1848 Leto 1843 pomeni važen mejnik v zgodovini majhnega, skozi več kot eno tisočletje zatiranega slovenske- ga naroda. Februarska revolucija v Parizu in marčna revolucija meščanstva, vi- sokošolskega dijaštva in delavstva na Dunaju pomenita tudi za Sloven- ce novo dobo. Slovensko visokošol- sko dijaštvo na Dunaju in v Gradcu s peščico ostalih izobražencev orga- nizira in izdela prvi slovenski poli- tični program, ki ga poznamo pod geslom »Zedinjena Slovenija«. Ta program je zahteval, da se uvede povsod, kjer živijo Slovenci, sloven- ščina v šole in urade, vsi Slovenci pa naj se združijo v posebno samo- stojno upravno enoto, imenovano »Slovenija«. Leto 1848 je kljub mnogim nejas- nostim in razočaranjem prineslo slovenskemu kmečkemu ljudstvu pravo revolucionarno spremembo v njegovi tisočletni zj^odovini: zdrobi- lo je okove fevdalne odvisnosti od zeniljiških gospodarjev. Kmet je po- stal pravi lastnik svoje zemlje, ko- nec je bilo njegovemu hiapčevanju in tlačanstvu osovraženemu grašča- ku. Pa tudi tukaj se ni Izpolnila zah- teva revolucionarno razgibanih kmečkih množic, da postane zem- lja njihova last br-^z vsake odškod- nine. Slovenska zemifa med Dravo in Iv^uro $ieta 1848) Marčni dogodki na Dunaju so zbu- dili tudi med štajerskimi Slovenci viharno navdušenje in veselje, zlasti med slovenskim dijaštvom v Grad- cu. Tu so že sredi aprila 1848 usta- novili društvo »Slovenija«, katerega najvidnejši predstavnik je bil dr. Jo- žef Muršec, doma iz Biša pod sv. Ur- banom nad Ptujem Graška Slovenija je že konec aprila 1848 v posebni spomenici na vladarja postavila naslednje zahteve Slovencev v novem času: 1. Slo---e".skonij ieziku se morajo priznati na slovenskem'ozemlju ena- ke pravice, kakor jih imata nemški in italijanski jezik na svojem ozem- lju. 2. Slovencem je treba omogočiti tesnejše zveze s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Zal pa slovenski politični pred- stavniki z znanim Bleivveisom na čelu niso bili kos novemu položaju in zahtevnim nalogam nove dobe. Pravo nevarnost prebujenega nem- škega in italijanskega meščanstva z raznarodovalnimi težnjami so začu- tili predvsem obrobni Slovenci na Primorskem, Koroškem in Štajer- skem, kjer je bila zlasti močna ta- ko imenovana ilirska struja, ki je iskala zveze s Hrvati, Narodno prebujenje štajerskega podeželja se je pokazalo zlasti v zbiranju podpisov proti nemškemu državnemu zboru in v razvijanju slovenskih (rdeče-modro-belih) za- stav v mestih in trgih. Seveda je zlasti slednje nujno vodilo do spo- rov in spopadov z velenemško u- smerjenim meščanstvom. Časopisna poročila iz leta 1848 govore o takih nastopih z razobešanjem zastav v Mariboru, Ptuju, Ormožu in Ljuto- meru. Razvitje slovenske zastave v Ormožu V letu 1848 so se pojavila močna narodnostna nasprotja tudi v Ormo- žu. To mestece je imelo s svojim delno nemškim meščanstvom zaradi bližine ogrsko-hrvaške meje leta 1843 še posebno pomembnost. Pa tudi Slovenci v Ormožu in okolici so bil; zelo razgibani. Svojo narodnostno prebujenost so hoteli manifestirati s posebno slavnostjo v mestu Ormo- žu, kjer so nameravali na cerkveni stolp razobesiti vSlovensko zastavo. Občina (magistrat), ki je bila v nemških rokah, je zvedela za te pri- prave in je skušala man^ifestacijo preprečiti. O tem dogodku so še ohranjeni izvirni dopis; med ormo- škim magistratom in okrajno gospo- sko (Bezirksobrigkelt). ki 1e bila tedaj politična oblast prve stopnje. Magistrat opozaria v dolgoveznem dopisu na nevarne posledice »de- monstracije«, kakor Imenuje name- ravano slavnost. Ta naj bi obsegala svečan sprevod po mestu s sloven- sko zastavo, razobešenje zastave na cerkvenem stolpu in popoldne ve- selico v gostilni »Pri kroni«. Obenem skuša magistrat prepričati okrajno gosposko, da bi pojav »narodnega simbola« (slovenske zastave) v bli- žini ogrske meie mogel imeti za mesto usodne posledice; veselica sa- ma pa bi spričo precejšnje vznemir- jenosti In napetosti med prebival- stvom lahko nudila priložnost za spopade. Okrajna gosposka poudarja v svo- jem odgovoru, da ima vedno pred očmi skrb za ohranitev reda in miru na svojem področju, in da je že ob- veščena o nameravanem slavju Slo- vencev (»der slawischen Nationali- tat) ter je vse razen veselice prepo- vedala. Navala iste razloge kakor magi- strat, dostavlja pa še, naj bi magi- strat pomirjevalno vplival na one mestne prebivalce, ki »goje osebno nasprotstvo in so sovraštvo deloma sami povzročili In ga še razpihu- jejo.« Čudi se tudi glasovom, da bo za ta dan vkorakalo v Ormož voja- štvo, ne da bi bila politična oblast o tem sploh seznanjena. Osebna nesoglasja med magistra- tom in okrajno gosposko, bližina ogrske meje in močna revolucionar- na razgibanost slovenskega podeže- lja okrog Ormoža, vse to je pripo- moglo, da se je velika narodna slav- nost 16. septembra 1848 v Ormožu prav veličastno v vsem obsegu Izvr- šila. Leto 1848 — pomlad narodov — se je počasi prevesilo v »poletje« slo- vanskih narodov. Ti so se začeli na- črtno boriti za svoje politične, kul- turne in socialne pravice v Avstriji, kjer je ogromni \'ečini Slovanov na skrajno pretkan način vladala in gospodovala spretna organizirana in v svojih sredstvih br-^zobz^rna nem- ška buržoazija. Tako pomeni druga polovica 19. stoletja pri nas težko borbo slovenskega ljudstva z nad- močnim nemškim imperial;zmom, ki si je prek slovenskega ozemlia gra- dil most proti Trstu in Jadranske- mu morju. O tej junaški dobi prebujenega slovenskega naroda na Štajerskem in o njegovem žilavem boju za ob- stanek in razvoj bodo govorili in pisali zgodovinarji še v tem letu. ko bomo praznovali stoletnico zna- menitega tabora v Ljutomeru. (Konec) Anton Klasinc — Zcoriovinski arhiv v Ptuju strnn 7 TEDNIK - petek, 12. aprila 1968 Stran 7 \% zavoda jjsk duševno in živčno l)Oine Hrastovec 2apis o delu in problemih za- hoda 2^ duševno in živčno bolne y Hrastovcu smo objavili že v ^adnji številki našega lista. Ker pa takrat nisem uspel zapisati vsega, sem prihranil nekaj še za danes. Zavod ima v PREMANTURI pi-i Puli svoj lasten zdravstve- po-rekreacijski center, ki je na- menjen predvsem članom de- lovne skupnosti, kakor tudi ne- Ijaterim lažje bolnim oskrbo- vancem. Tako lahko člani de- lovne skupnosti in navedeni oskrbovanci v letni turistični sezoni pod zelo ugodnimi pogoji preživijo svoj letni oddih in na- berejo novih moči za uspešno ; opravljanje svojega težavnega dela. Kot kažejo statistični podatki o starosti in umrljivosti oskrbo- vancev v zavodu Hrastovec, do- sežejo ti sorazmerno visoko sta- rost. Med njimi niso redki tudi taki, ki so stari nad 90 let. Letno umre v zavodu okrog 25 oskrbo- vancev. Upoštevajoč število oskrbovancev ter njihovo du- ševno in živčno stanje, je ta šte- vilka sorazmerno mala in kaže, da sta primerna nega in zdrav- stvena oskrba glavna dejavnika, ki pozitivno vplivata na podalj- šanje življenjske dobe. V zavodu imajo že dalj časa uveden 42-urni delovni tednik. Kot sem izvedel iz razgovora z zaposlenimi v zavodu, so s skrajšanim delovnim časom ze- lo zadovoljni in nimajo v zvezi s tem nobenih težav. Samo- upravni organi uspešno deluje- jo in v okviru svojih pristojno- sti rešujejo vse probleme, ki se pojavljajo pri njihovem delu. V zavodu potrebujejo še več medicinskega strokovnega ka- dra. V ta namen štipendirajo lasten strokovni kader. Največ težav imajo z zobozdravstveno službo, ki jo je v danih okoliš- činah glede na duševno stanje pacientov — izredno težko uspe- šno opravljati. Se in še bi lahko naštevali majhne in velike probleme, s katerimi se srečuje delovni ko- lektiv zavoda za duševno in živ- čno bolne v Hrastovcu. Kolektiv se zagrizeno bori s problemi in jih tudi uspešno rešuje. J. S. Iz delavskega kluba Težko se je spomniti nazaj, kako dolgo že zakonca Kosi v Kidričevem vodita delavski klub. Dan za dnem odpirata klub, gostje pa prihajajo in od- hajajo. Ko smo se pogovarjali o njunem delu, sta mi povedala, da delata v klubu že od leta 1961. V tem času sta videla mnogo televizijskih oddaj, kajti televi- zijski sprejemnik je največja vrednost kluba. Zato ne bo no- benega presenetilo vprašanje, ki sem jima ga zastavil: »Kate- ra oddaja vama je ostala v naj- boljšem spominu in katera va- ju je najbolj razočarala?« Odgovor Helene Kosi je bil kratek. »Televizijskega preno- sa oziroma posnetka umora predsednika Kennedyja ne bom mogla nikoli pozabiti. Zlati strel na naših TV-ekranih pa je tista oddaja, ki me je najbolj razo- čarala.« Verjetno ne samo njo. (op. p.) Delavski klub je lepo oprem- ljen, na stranski omari pa lah- ko vidimo veliko število pokalov vseh velikosti, ki so jih osvojili tekmovalci tovarne glinice, in aluminija v številnih tekmova- njih. Ob koncu obiska sem zaželel zakoncema Kosi še mnogo raz- vedrila v njunem delu in da bi pozabila na »Zlati strel«, ki ju je tako razočaral. Zakonca Kosi v delavskem klubu Pismo vo|{ika Od lanskega 22. marca sem v Makedoniji, da bi zadostil svoji vojaški obveznosti. Prvič ko sem bil prost, sem si šel v mesto ogle- dat razvaline potresa. Mnogo lju- di si je že zgradilo svoje nove domove, nekateri pa so še vedno 'brez strehe. Po petmesečnem bi- vanju v Skopju so me premestili v bližino grške meje, kjer živijo ljudje mnogo težje kakor v na- ših krajih. Tu, kjer sem trenut- no, nosijo vodo ljudje ali pa oslič- ki tudi po tri ure daleč. Tudi v trgovino imajo tako daleč. Ko sem prišel v ta kraj, sem mislil, da tod ni mogoče živeti. Vendar se človek na vse navadi. Zahvaljujem se upravi Tednika, da mi tako redno pošilja list, ter pozdravljam vse njegove bralce iz daljnega Konopišta v Makedo- niji. Štefan Potočnik 2 Janžkega vrha pri Ptujski gori za prleiškena Luizeka MOJ JABOKOF STANDART — PO- SLEDICA GOSPODARSKE REFOR- ME Tak kak še se vena fsi toga do- bro spomiiate — je bila lensko jesen zlo bogata sodna letina. Ja- bolk je blo kak toče, kupci pa so nan zaje poniijali toke male cene, ke sen si son pri sebi reka: »Pje, Lujzek, s tote mele nede nič krii- ha. Bojše bo, ke jih sprešaš no si ž jih jabolšnco narediš!« Trma- sti tak kak že od negda sen, sen svojo trmasto no po moien eko- nomsko zlo kšajt odločitev — v jabolšnico sprava. Da van rečen naprcša sen si tejko tukle, ke sen ]o lehko letošnjo zimo pri vsoken dnevnen obroki meja na trden ali pa na mchken na jedilnen listi. Za jroštikel mi jo je stara servirnla na mizo toplo no nareto kak čaj, za jiižno kak provo jabolšnico fcoj k sUhin grilšknn, za obed kak žUpo, za večerjo pa sen vrga v jabolšnico še neke v kmečki peči posušenih sliv, jobolk, griišek ali kliijecnf kak se to boj po domače reče — pa sen meja za večerjo fajn sodni kompot. Pje pa tatega van tudi ne smen pozobti pove- dati. Gdo mi je za jabolšnico v jesen že polavjokaf sfalilo in sen ne meja tatega vraga več kan vle- vati, te je začela moja ta štora na vejko klUjece delati, pa vse vrste kampote kuhati. Fčosih sen se že ba, ke ne bi koki vrag z občine priša in bi me pita za obrt- no dovoleje za toto industrijsko predelavo sadja. Na srečo je ne bila nobenega, pa tudi če bi ker priša, bi mu ponuda tak kak je to na deželi navada fajn južna — suhe jabokove tropine z jabolšni- co polete. Vete en cajt še sen jas toto mojo dietno prehrano prenesa, patu pa me je začeja tati jabokof štandart fejst po želaci montrati. Tudi maja ta štora, ki je zodja leta že pracik lamp dobila, je me- la v krotken cajti drgoč fajn vit- ko linija tak kak negda v starih cajtih. Druga mi je ne preostala kak, da sen ša k gospodi dohtari, ki so mi rekli, ke mo moga malo jedilni list mejati. Predpisali so mi, ke moren boj mastne reči je- sti. Jas sen se odločija za špeh. V Slovenski Bistrici sen ša k do- mačemi mešan, ki mi je zamota v papir nekšnega vraga, ki ba fse druga samo špeh ne. Za kilo sen plača 500 štorih dinarof. Gdo sen jas to v neke dnevih prežveka. te še me je začelo boj montrati. So- sedi so mi priporočali, ke si naj rajši drugič kUpin špeh v Mar- progi, saj se tan dobi za 400 di- narof špeh, ki je resen špehi po- doben. To sen se pret krotkin tu- di prepriča. Zdravje se mi je ma- lo zbojšalo, če glih še dale jabolš- nico pijen no gdo gren na teren namesto žvečilnega gumija — su- he griiške zvečen. Toto žvekaje no cmoka je je zaj pri mladini dr- goč zlo moderno gratalo. Potni Usti do pre boj fol pa mo lehko drgoč v Avstrijo po žvečilni gumi hodili. V SLOVENSKI BISTRICI sen ša tiidi malo na občino po- gledat. Dugo sen se ne moga znajti ke bi toto hišo najša. Saj vete kaj je, da si mi navadni dr- žavloni predstovlamo tate vseh mogočnih sort skupščinske hiše na vuni in notrt znhtane no kak se za take stvari ta pač šika. Pje v Bistrici majo na dvoriši pred občino že precik dugo navožene nekše hlode, ki bi jih že lehko fort spravil, če čejo, ke do malo boj občinski videz ustvarili. Vena pa de to tak, ke predstavljajo tati hlodi simbol lesa, kot vejkega vi- ra dohodkov za občinski prora- čun. V LENARTI BI RADI KMETIJ- STVO NAROBE OBRNOLl To ovi den so meh v Lenarti vejke debate okoli tatega našega lubega kmetijstva, ki mu že ne ve ven kejko let na dušo pihamo pa neče nič žjega grotati., »Vejkša in bojša proizvodnja, nižišji proiz- vodni stroški, strojna obdelava zemle, lepo pitana živod, zrihtani pogoji na našen teksašken trgi, kooperacijska proizvodnja, upora- ba zaščitnih sredstev« ... no tak dale napre — to so neskunčne li- tanije, ki jih že dugo pojemo kmetom, ki po tihen za nami od- molovlejo: »Rešte nas vejkih dof- kov, strašnih cest in kmetijskih pndelkof, ki jih nemrema odati, no t sega hujdega — amen!« PTUJ je tak kak že fsi to dobro vete že v vejkih pripravah na toto svo- jo taužnt devetstu letnco. Ulice se na vejko razkoplejo, no delajo se vejki načrti za toti svetek. Pjebi, jas se bojin, ke z vsega toga po nič nede. Ne ven, če nedo tudi drugo leto objektivne težave glav- ni program za toto obletnco. Če pa stoga že kaj misli biti, pa bi jas priporoča, ke še bi tote zrja- vete no spotrte reklamne napise še malo vred spravli, vačig do si turisti mislili, ke smo mi predniki rimlonof in ne rimloni naši kak to zgodovina pravu Pa nič mi ne zamerte. Pište mi na naslov: Uredništvo TEDNIKA. Ptuj, Lackova 2. Samo vaš Lujzek Vloga in pomen Jugosiavife v svetu (Nadaljevanje s 1. strani) du, so razbili mnoge iluzije o poteh miru. Politika miroljubne aktivne koeksistence in s tem tudi politika neuvrščenosti je tokrat doživela nov udarec in nič ne kaže, da se bo stanje v tem delu sveta v bližnji pri- hodnosti stabiliziralo. Seveda pa segajo posledice imperialistič- ne agresije še mnogo dalje. T)ejstvo je, da je pot jugoslo- Nitvske zunanje politike jasno in trdno začrtana ne glede na različna dogajanja v svetu, ki jih povzročajo določeni pritiski. Toda prav tako se Se treba za- vedati, da nam to trdnost omo- goča predvsem položaj, ki smo si ga izborili proti fašističnemu okupatorju in proti vsem pri- tiskom, naperjenim zoper neod- visnost naše socialistične domo- I vine in pridobitve našega samo- upravnega sistema. Prav današnji mednarodni položaj pa zahteva od nas bolj kot doslej popolnejšo mobiliza- cijo celotne naše javnosti in ' njeno aktivno opredeljevanje zoper vse aspekte impenalistič- j nih pritiskov, zoper agresije, I intervencijsko politiko in po- I dobAo. Predvsem pa moramo biti pripravljeni na krize, ki utegnejo zadeti tudi nas, in na pritiske od zunaj, saj ne bod(| pustili v nemar dežele, ki se nahaja na tako občutljivem se- ^jšču najrazličnejših političnih sil in interesov, kakor je to So- cialistična federativna republi- ka Jugoslavija. Imperialistični pritisk je v ^dnjem času — in tega se mo- ''amo vsestransko zavedati, I predvsem naperjen zoper poli- vko neuvrščenosti, kajti impe- ''ialistične sile ocenjujejo, da je politika neuvrščenosti danes za f^iihove interese najbolj nevar- politika in je zato glavni Udarec usmerjen na tiste drža- ■ in narode, ki tako politiko I zastopajo. Karel Zmavc ZA KOOPERANTE V BISTRIŠKI OBCINI SADJARJI, NE POZABITE Letošnje zgodnje spomladan- sko vreme in toplo sonce je že do sedaj povzročilo precej te- žav. Precej zgodnje toplo vre- me je namreč zbudilo predčas- no odganjanje brstov sadnega drevja. Izredno močno pa so pognale hruške, da so že vidni cvetni popki. Isto opažamo tudi v nasadih jablan. Ohladitev, ki je nastopila v tem tednu z deževjem, bo za- držala vegetacijo za nekaj časa. Nasadi so močno izpostavljeni škrlupu. Posebno velika nevar- nost je v hruškovih nasadih, razen tega pa so v teh nasadih ugotovili poletne trose (kondi- je). Ti so na krastavih vejicah zreli in lahko okužijo mlade li- stiče. Zato se priporoča prvo škropljenje že pred cvetenjem. Predvsem pa je potrebno škro- piti tiste nasade hrušk, ki še niso bili poškropljeni s folidol oljem in bakrenim apnom. Te nasade bi morali takoj poškro- piti z 0,2-odstotmm dithanom M-45 z obveznim dodatkom proti bolšicam. Uporabimo pa lahko tudi druga škropiva, ki služijo v ta namen. Nasade, ki so bili škropljenj s folidol oljem in z bakrenim ap- nom bo treba ponovno škropiti dvanajst dni po prvem. Za drugo škropljenje se priporoča uporaba istih fingicidov, med- tem ko dodatek insekticidov ni obvezen. Čeprav so v jablanovih nasa- dih že dozoreli zimski trosi (askospore). lahko počakamo s škropljenjem vsaj do 10. apri- la. V nasadih, v katerih je ne- varnost cvetožera, se mora škropivu obvezno dodati eno- odstotni lindapin ali dvoodstot- no lindan olje. Dodatek lindana se priporoča tudi v nasadih, ki so bili škropljeni s folidolom, zlasti tam, kjer je nevarnost cvetožera precejšnja. Posebno pozornost je treba posvetiti škropljenju s herbici- di. Namreč povsod, kjer ste se odločili za škropljenje s simazi- nom ali gesaprimom, bo nujno treba začeti s škropljenjem. Simazin se škropi v sveže ob- delano zemljo od tri do deset kilogramov na hektar, gesaprim pa v enakih količinah na oze- lenelo površino. TEDMK — petek, 12. aprila 1%S JUDO U8PEU VIDMARJA IN STERNA V nedeljo. 7. aprila t. L, je bilo v Slovenski Bistrici prvenstvo Slove- nije v judu. Tekmovanje si je v telovadnici Partizana ogledalo več sto gledalcev. Na prvenstvu so se posebej odre- zali domači tekmovalci, ki so osvo- jili dve prvi in dve drugi mesti. Torej lep uspeh domačih tekmoval- cev, ki so nastopili brez Topolčnika, ki je ta čas na Poljskem. V lahki skupiiu je zmagal Vidma- jer, ki je premagal Hibla Stanoje- viča in Soršaka, ki se je uvrstil na drugo mesto. Torej v lahki skupini prvo tn drugo mesto za domačine. V polsrednji skupini pa je Soršak osvojil drugo mesto, za Blažičem Iz Maribora. Ponovni uspeh pa so dosegli do- mačini v poltežkl skupini, v kateri je Stem premagal vse svoje tek- mece. ROKOMET: PRESENEČENJE V SRL DRAVA — RUDAR 9:7 Rokometaši ptujske Drave so pri- pravili svojim prijateljem v nedelj- ski tekmi proti bivšemu članu zvez- ne rokometne lige precejšnje pre- senečenje. Zmaga, čeprav tesna, bo Dravi vsekakor pripomogla še k na- daljnjim uspehom v letošnjem tek- movanju. Tekma je bila na izredni višini, predvsem pa je ugajala borbenost in hitrost obeh tekmecev. Največ golov za Dravo je dosegel ponovno Jurkovič II, ostali strelci pa so še Kukovec, Rozman (po dva), Strašek in Jurkovič (po enega). V nedeljo gostuje Drava v Tržiču. Cc bo zaigrala tako kot v nedeljo proti Rudarju iz Trbovelj, ji točka v gosteh ne bi smela uiti. DRAVA 9 : RUDAR 7 v nedeljo so v Ptuju odigrali roko- metno tekmo med Rudarjem iz Tr- bovelj in domačo Dravo. Tekma je bila predvsem zato zanimiva, ker so bm igralci obeh moštev posebno v drugem polčasu zelo revoltni. Več- krat so si skočUi v lase; ni manj- kalo izključitev. Tekma se jo končala z zelo niz- kim rezultatom 9:7 za domačo Dravo. Peter Jurkovič (Drava) je s kazen- skim strelom uspešno prevaril gol- mana. ZB Aluminiju dve točki ALUMINIJ — FAMOS 2:» V nedeljo je v petem kolu druge zvezne nogometne Uge uspelo Alu- mmiju le svojtti tretjič dve točki. NjJiova zmaga je zaslužena, saj so pokazali, da znajo igrati nogomet, če le hočejo. Vendar jim ti osvojeni tučki verjetno ne bosta pomagali k uvrstitvi na višje mesto. Njihov za- ostanek je prevelik, sta pa ti dve točki pobuda za nadaljevanje tek- movanja Aluminija v drugi ligi. Na tej tekmi so domačini popol- noma nadlgrali nogometaše iz Hras- nice in jim pokazali, da se morajo potruditi in pošteno oznojiti, če bi hoteli iz Kidričevega odnesti vsaj eno točko. Tekma je bila lepa, vse do 75. mi- nute, ko je bil izključen Spehonja. Verjetno so temu igralcu popustili živci, saj je to že njegova druga izključitev v spomladanskem delu prvenstva. Gotovo pa je, da mu se- daj preti strožja kazen. Kljub vsemu so gledalci zadovoljni zapuščali stadion, vsi pa z nestrp- nostjo pričakujemo, kako se bo v nedeljo odrezal Aluminij kot gost v Kaknju s tamkajšnjim Rudarjem. Zavezniki belih se bojijo, da Alu- minij ne bo mogel odpotovati v ne- deljo v Kakanj, ker je klubska bla- gajna prazna, saj po tekmi v nede- ljo niso mogli Izplačati stranskih sodnikov in delegata tekme. DRAVI DVE TOČKI V GOSTEH ŠMARTNO — DRAVA 1:2 Malo je bilo optimistov, ki so pri- čakovali, da bo uspel Dravi tak po- dvig v Smartnem. Saj je znano, da ni izgubilo Šmartno doma še nobene tekme. Tekma je bila zanimiva. Pobudo so že v začetku prevzeli domačini in svojo premoč v dvajseti minuti kro- nali 7. zadetkom. Toda počasi so nogometaši Drave prevzemali inicia- tivo v svoje roke. Tako jim je uspe- lo že v šesti minuti drugega pol- časa rezultat izenačiti, dvanajst mi- nut pred koncem pa doseči tudi vod- stvo, ki so ga obdržali do konca tekme. Zanimivo je, da je drugi gol dose- gla Drava po zastreljani enajstme- trovki, vendar je uspelo Teodoro- viču odbito žogo potisniti v mrežo domačinov. Po tej zmagi so si igralci Drave zopet pridobili možnosti kot kandi- dati za osvojitev prvega mesta v vzhodni conski nogometni ligi. PIONIRSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V nedeljo, 7. aprila 1968, je bilo v Ptuju občinsko šahovsko pionirsko tekmovanje za prvenstvo občine. Zmagali so starejši pionirji in pio- nirke šole Franc Osojnik, mlajši pionirji šole Markovci in mlajše pio- nirke šole Tone 2nidaršič. Te ekipe bodo sodelovale tudi na medobčin- skem tekmovanju v Mariboru 21. 4., nato pa še v Ljubljani na republi- škem tekmovanju. Otroci ka/e.jo veliko zanimanja za šahovsko tekmovanj:;, ki pozitivno vpliva na krepitev otrokove misel- nosti. Morali bi to vzgojo širiti na vseh šolah, pri tem pa bi lahko po- magali tudi starši, ki obvladajo to športno dejavnost. Morali bomo uresničevati družbe- no načelo, da smo dolžni vzgajati vsi, ne samo poklicni vzgojitelji. V otrokovo življenje moramo vnašati tudi razvedrilo, ki je koristna spod- buda za otrokovo motivacijo pri delu in učenju. 2. A. Odgovori ptujskega muzeja... (Nadaljevanje s 6, strani) in nujna sanacijska dela na ptujskem gradu in v stavbi ne- kdanjega dominikanskega .samo- .stana, kjer je arheološki odde- lek. Širok muzejski program, ki ga narekujejo potrebna popravila stavb in pa 1900-letnica Ptuja — zahteva za izvedbo precej denar- nih sredstev, zato je veliko vpra- šanje, ali bo muzej mogel svoj program izpeljati, saj bi potre- boval za urejevalna dela skoraj 15 milijonov starih dinarjev, za stavbna popravila pa 25 milijo- nov. 4. Zanimajo nas še konkretni načrti urejevalnih del in stavb- nih popravil in kako jih boste mogli financirati? V načrtu sanacijskih in resta- vracijskih del so tale nujna dela: naprava strelovodov na grajski strehi in strehi nekdanje domini- kanske cerkve, kjer je arheolo- ški oddelek, sanacijska dela na ptu.iskcm gradu, kjer slaba ka- nalizacija ogroža grajske teme- lje in ureditev stopnišča k ar- heološki zbirki drobnih predme- tov. Ce bi hoteli še obnoviti no- tranjo fasado ptujskega gradu, ki je izredno zanemarjena, bi morali dodati še 7 milijonov sta- rih dinarjev k 25 milijonom, na- menjenim za stavbna popravila. Muzej je naprosil sklad za po- speševanje kulturnih dejavnosti SRS, da bi pomagal pri financi- ranju teh nujnih del, odgovora pa še ni sprejel. Pri urejevalnih delih ima mu- zej v načrtu urediti arheološko razstavo z gradivom iz obdobja, ko se Ptuj v literaturi prvič omenja, to je iz prvega stoletja našega štetja — dalje preurediti lapidarij, do konca urediti vite- ško dvorano in tri grajske spal- nice, z obnovo štukaturnega stropa v eni izmed njih, v drugi pa s stensko baročno slikarijo. Do konca je potrebno urediti še oddelek LR. Tudi umetnostno galerijo bi mitzej razširil za nov prostor in uredil potrebne pisar- ne v enem izmed stanovanj v stavbi ob Karlovem portalu. Ve- lika želja muzeja je tudi uredi- tev vinarske zbirke v grajskem pritličju, saj ima muzej za zbir- ko deponiranega veliko po- membnega gradiva. Kakor vse kaže, se bo moral muzej odreči svojemu širokemu urejevalnemu progi-amu, če ne- bo priskočil na pomoč republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Prav bi bilo, da bi skiad razumel potrebe Ptuja ob njegovem visokem jubileju in pomagal muzeju, ki po svojem pomenu presega občinske meje in občinske zmogljivosti finan- ciranja tega velikega zavoda na- cionalnega pomena. Ob tem naj povemo, da skupščina občine Ptuj ni mogla v letošnjem pro- računu nakazati muzeju dovolj sredstev niti za osebne dohodke 13 muzejskih delavcev! Letos si bo muzej pomagal s posojilom predmetov tujemu filmskemu podjetju, ki snema na jugoslo- vanskih tleh Vendar tudi najem- nina dragocenih eksponatov ne ne bo še dovolj visok dodatek k dotaciji ptujske občine za oseb- ne dohodke. Muzej si obeta, da bo vstopnina dotekla v višini, k: bo s skupnim dohodkom muzeja rešila vprašanje obstoja ptujske- ga muzeja v tem letu. RV OBVESTILO V 13. številki -TEDNIKA« od i 29. marca 1968 je pozval neznani sklicatelj vse Maistrove borce na sestanek dne 7. aprila ob 10. uri v gostilno »Pri pošti« v Ptuju. Opozarjamo naše člane, da ob- staja le ena Zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918— 1919 z republiškim odborom v Ljubljani, kjer so včlanjeni tu- di vsi člani ptujskega občinske- ga odbora te zveze. Zato v ime- nu tega odbora ni nihče upravi- čen pozivati članstvo na kake sestanke na lastno pest. Sicer pa je imel vsak borec priložnost te- kom dveh let urediti svoje odno- se do organizacije. Upravni odbor ZP-BSM Ptuj