It hala vsak četrtek. Cena mu le 5 K »a leto. (Za Nemčl|o 3 K 60 vin, za A»«nko In druqe tuje države 4 K t»i vir.l - Posamezne Številke se pro-"	dajalo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljalo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravnIStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Stev.
V LJubljani, dne 9. decembra 1909.
Leto XXII.
Zboljšanje travnikov.
Oe se nam tudi očita, da se ponavljamo, homo vendarle zopet in zopet poudarjali, da je za večjklel naših kmetov živinoreja orva ia najvažnejša reč. Živinoreja pa potrebuje dela za boljšo in izdatnejšo klajo in pašo. Skrb ta travnike, senožeti, planine in pašnike je neobhodno potrebna. Zboljšajmo, kar imamo I Zboljševalno delo na naših tleh se pravzaprav niti pričelo ni. Milijoni so šli v ta namen za druge dežele iz državne blagajne za izsuševanje in pa namakanje travnikov in ureditev voda. Na Kranjskem se ustanovi kulturno tehniški urad, ki bo izdeloval načrte v tem oziru in vodil dela. Tudi tukaj pa ve'ja načelo, da zgledi vlečejo. Do-zdaj imaino v tem oziru malo pokazali. Na Bergorem posestvu v mokronoškem sodnem ©kraju je nekaj in pa jako zanimiv poizkus aa posestvu barona Otona Apfal-treraa na Križu poleg Komende.
Po njegovih prijaznih podatkih navajamo, kaj se je zgodilo:
Zboljšanje nekaterih h graščini Križ (polit, •kraj Kamnik) spadajočih travnikov z namakanjem, oziroma osuševanjem je izvršil že njegov oče v letih 1883-1885 po njegovem nasvetu. On sam je namreč za svojih Študij na kmetijki visoki šoli v Pop-pelsdorf-Bonnu poslušal tudi kulturno-teh-nična predavanja In se na izletih, ki so se prirejala pod vodstvom profesorjev v Podnje, na Vestfalsko itd., seznanil z velikimi napredki, ki so se že takrat dosegli v z b o I j -Sanju travnikov.
Zboljšanje travnikov pri graščini Križ pa se je le deloma izvršilo, ker bi bilo treba ?a popolno izvršitev napravili v Tunjšici jez, kjer bi se gonilo veliko kolo za zajemanje vode in pa nakupiti nekaj sosednih travnikov, za katere so pa lastniki zahtevali "^primerno visoke svote. Zboljšanje se je ,orei omejilo na to, da se je vzela voda za namakanje iz bližnjega bajerja, in sicer samo
za par travnikov. Seveda je bila vsa ta naprava le nepopolna, ker stoječa bajerska voda nima tistih snovi, ki so potrebne za dobro rast trave.
Poglavitna skrb pri tem zboljšanju pa se je obrnila na osuševanje travnikov, na katerih je dosedaj rastlo le malovredno kislo seno. V tem oziru se je zboljšanje popolnoma posrečilo, kar potrjujejo naslednje številke.
Že prej obstoječi grabni so se poglo-globili in novi izkopali. Za odpeljavo močvirske vode so se rabile cevi raznega obsega, ki so se položile do 1 meter in pol globoko. Poleg tega so se polagale v izkopane jarke butarice iz dračja, na te se je nasula prst in pohodila. To nadomestilo za cevi se je prav dobro obneslo in se je pri tem veliko prihranilo. Vkljub temu so narastli skupni stroški na okroglo 4000 goldinarjev. Z ozirom na to se je zboljšanje vršilo le polagoma in je bilo šele tretje poletje končano.
Ko je bilo to delo dovršeno, se je manjši del travnikov preoral z močnimi plugi, deloma so se globoko zrigolali. Tako je ostala prekopana prst čez zimo izpostavljena mrazu. Spomladi so se posadile na tem prostoru okopavine, (kakor: krompir, repa, korenje i. t. d.) po leti obdelale, jeseni se je na novo preorala zemlja in tako pustila Čez zimo. Šele drugo spomlad (torej četrto leto po začetku dela) se je posejalo travino seme.
Od vsega travniškega prostora, ki meri 28 oralov 747 štirjaških sežnjev, se je 23 oralov namočilo, oziroma osušilo; od tega se je 6 oralov prekopalo in s travnim semenjem posejalo. Na teh se do danes dvakrat kosi, medtem ko se na ostalih 17 samo enkrat. Pet oralov pa se ni zboljšalo, ker leže ti travniki ob Tunjšici, ki jih večkrat preplavi.
Pridelalo se je sena na gori omenjenih 23 oralih pred zboljšanjem poprečno na leto 175 meterskih stotov.
Po zboljšanju se je pridelalo na leto poprečno 349 meterskih stotov in sicer 190 meterskih stotov sladkega sena in 159 meterskih stotov srednjega sena, ki se sme šteti med goveje seno 11. vrste. K temu pripominjamo, da so se travniki od časa do časa pognojili z živalskim gnojem, v novej-Sem času pa redno z umetnim gnojem (nekako 30 o/° navadnega gnojenja). Onojenje s Tomaževo žlindro in s kalilevo soljo se je izvrstno obneslo; zlasti se je pri gnojenju s poslednjo hitro pokazala travniška detelja (rožičkasta nokota) In se gosto raz-rastla.
Seveda se spotn'adi precej pozornosti obrača na travnike; krtine in mravljišča se odstranjujejo, od časa do časa se travniki prebranajo, jarki se očistijo itd. Kjer poganja bolj redka trava, se poseje senen drob, oziroma travno seme. Zlasti pretečeno leto, ko je bila za travnike tako škodljiva suša, je bilo treba na novo sejati, kar se bo spomladi še nadaljevalo.
Ta zgled govori sam zase. Ravno v kamniškem okraju, kakor se je že tudi v kranjskem deželnem zboru poudarjalo, čaka na zboljšanje mnogo travnikov. Poizkus na Križu, ki si ga bodo gotovo vsaj okoličani ogledali, naj vzbudi mnogo posnemalcev. Ko se enkrat začne, pojde stvar sama po sebi naprej.
M se boste že zdramili?!
Ali ste brali letošnje porotne obravnave? Kaj ste pri tem opazili? In kaj ste si na to mislili? . . . Večina (bravcev porotnih obravnav) najbrže — niči
Če tudi vi, naši bravci, niste opazili, bodi vam povedano: Deset (!!) ubojev In umorov — v teku pol (I!) leta — pet pri ljubljanski, pet pri novomeški sod-niji — izvršeni vsi v pijanosti ali kot nasledek pijančevanja! Žena zažgala svoji
lega moža, prijatelj ubil svojega prijatelja,
soseda ud,	„
Vpr*«amo: katera drug* strast napravlja take grczote?! Katera zver je bolj divja od človeka - pijanca ? Ali volk, ali ris ali tiger ali kdo se more meriti t njim?! . . .
Po pravici je rekel predavatelj gospod Milčinski, na protialkoholnem kongresu: Ne slovi Kranjska po svetu samči po postonjski jami in blejskem jezeru, ampak tudi po tem, da ima razmerno najvišje število ubojev in umorov . .. Lep sloves o naši deželi o naši .lepi" in .mili" domovinil
Če jih je v pol leta deset, koliko v 10, 20, 30, 50 letihl... Če to samo na Kranjskem, koliko po vsem Slovenskem!... Koliko pa drugod po svetu okolill! . . .
Vsaka porotna obravnava se pa navadno začne takole: Dne tega in tega so pili fantje v gostilni pri N . .. Potem se dejanje razvija in zapleta. In nazadnje se konča taka zgodba s tem, da je — eden mrtev .. . Birtje pa mirno točijo naprej . . .
ln kaj pravijo na to poklicani faktorji: naše gosposke, sodnije in oblastnije in drugi, ki so dolžni skrbeti za ljudski blagor? Nič! Ljudje mirno naprej pijejo, kakor bi se nič ne bilo zgodilo, in — zabavljajo tistim, ki bi to grozno strast radi malo v kot pognali.
Mi pa pravimo: Kogar to ne gane in ne strese, kogar to ne vzdrami in ne dvigne iz tope brezbrižnosti, ta je udarjen z neozdravljivo slepoto. Na svoji koži bi moral čutiti, kdor nima nič čuta nič srca za krvo-preliije nesrečnih žrtev pijančevanja, za kri umorjenih, za solze in bridkosti njih staršev, za kazen, kes in sramoto morilcev in njih domačih, za sramoto celega naroda .. .
Vsem Vam pa, ki imate kapljo krvi v svojih žilah, in iskro človeškega čuta v svojih prsih, kličemo spričo teh deseterih mrtvih žrtev, ki leže pred nami v svoji krvi, in katerih kri kliče do neba za maščevanje zoper krivca: Če se doslej nismo, vsaj zdaj se vzdramimo in vzdignimo kot en mož na vseh koncih in straneh zoper to divjo pošast alkoholizma, in ne pustimo dalje, da bi nam klala in žrla naše možake!
Političen pregled.
POLOŽAJ V DRŽAVNEM ZBORU
ni nič bolj jasen, pa tudi nič bolj zamotan, kakor je bil. Jasen je pogoj Čehov in Jugoslovanov, brez katerega ni mogoče misliti, da bi prišlo do rednega dela v zbornici, namreč izprememba vlade. Nič bolj prikrite niso želje vlade in njenih strank, predvsem Nemci, ki so češkim in jugoslovanskim zahtevam skoraj čisto nasprotne. Vendar se pa kaže, da prihajajo treznejši nemški poslanci že do spoznanja, da imamo Slovani vendarle tudi pravico govoriti v državi, in da se proti nam ne bo dalo več vladati. To uvidi tudi Bienerth sam Toda sram jih je to priznati, ker jim toliko časa ni šlo v glavo. Boje se tudi, da bi jim volivci očitali, de so se udali Slovanski Jednoti. Zato nimajo poguma, da bi priznali Slovanom pravice, ki jim gredo. Zvijajo se na vse 2'
mogoče načine, da bi prišli na lepem Iz zagate, v katero so priSli po svoji politiški kratkovidnosti. Slovanska Jednota je pokazala, da ji je za resno delo v zbornici in je dovohla, da se je začelo prvo branje začasnega proračuna v državnem zboru. Vladnim stankam tudi to ni dovolj in zahtevajo, da dopuste Cehi in Jugoslovani celo razpravo o proračunu. Sele ko bi bil ta dovoljen, so pripravljeni pogajati se o tem, kakšna bodi nova vlada. Pravijo, da je premalo časa, da bi se izvršila pogajanja glede nove vlade, med prvim in drugim branjem začasnega proračuna. Ta zahteva kaže, da ni vladnim strankam nič na tem, ali se reši kriza, ali ne. Tak pogoj je za Slovane nesprejemljiv, ker v tem slučaju nima|o poroštva, da protislovanski način vladanja res preneha, če dobi vlada proračun za šest mesecev. Sedanja vlada je namreč le prevečkrat pokazala, da ji ni mogoče zaupati. Tudi med njenimi strankami je mnogo ljudi ki vidijo le svoje strankarske namene in nočejo o kaki pravičnosti do Slovanov ničesar slišati. Torej nič čudnega, če so slovanski poslanci nezaupljivi, in |im ne zadoščajo same obljube, temveč zahtevajo drugačnih zagotovil, da pridejo vendar enkrat tudi nenemški avstrijski narodi do svojih pravic. Če se to ne zgodi, potem je ves dolgotrajni boj proti vladi brez pomena. — Sicer so ostala vsa posvetovanja Slovanske Jednote s Poljaki strogo ta|na, vendar pa je gotovo, da je prva dovolila prvo branje začasnega proračuna samo pod tem pogojem, da nastopijo Poljaki v tej razpravi odločno za preosuovo vlade, in da glasujejo proti vladi, če se ne preosnuje do drugega branja. Toda tudi če Bienerthovo ministrstvo odstopi, avstrijski politiki s tem pot še ni popolnoma uglajena. Ce hoče zbornica delovati, morajo stranke sporazumno napraviti zbornici dnevni red, določiti morajo, kaj naj državni zbor obravnava. Tukaj bi ovire ne bile nepremagljive. Glavne točke bi bile državni proračun, finančni načrt, vojaški novinci, trgovinske pogodbe in bosansko vprašanje. Za tak dnevni red bi bilo treba nove večine, v kateri naj bi bilo vcaj nekaj strank Slovanske Jednote. Vlada bi seveda morala biti taka, da bi našla zaslombo v tej večini. Pri se-danj h razmerah je nemogoče misliti, da bi se moglo dalje časa vzdržati ministerstvo v katerem bi bili sami poslanci, ker narodnostni boj v Avstriji ni nič manj oster, kot je bil. Zato je misliti sedaj le na uradniško ministerstvo, ki bi napravilo pot parlamentarnemu. Za uradniško ministerstvo se je izrekla tudi Slovanska Jednota, ki zahteva tudi da dobe Slovani v novi vladi toliko zastopnikov, kolikor jih jim gre po njihovi moči. Krščanski socialci in Poljaki so za to, da bi se sedanja vlada le deloma izpremenila. Ta predlog bi morda ne bil nesprejemljiv, če izginejo iz vlade glavni zagovorniki protislovenskega vladanja. Zakaj ves boj je vedno veljal le vladnemu načinu, ne pa posameznim osebam v vladi. Vse ovire bi se dale premagati, samo če bi nemški poslanci, ki spoznajo krivice, ki se gode Slovanom, imeli pogum, to brez ozira na razne kričače tudi priznati in pomagati, da se vpeljejo pravične razmere. Dokler se pa to ne zgodi, se tudi narodni prepiri ne bodo polegli in tudi redno delo državnega
zbora za trajn o ne bo mogoče. _ v
pravi o nujnih predlogih glede manjšinskih šol, ki so bili vsi odklonjeni, je izjavil na učni minister grof StUrgkh, naj bi šolsko vprašanje rešile dežele. Kako bi se to godilo je pokazala znana postava Axnian. ^Kakoi so razmere sedaj, bi za slovanske manjšine ne bilo dobro. Nemške manjšine bi seveda že vlada varovala.
OGRSKE
sedemmesečne komedije še vedno no£e bm konec, in nihče ne ve, kedaj se odigra zadnje dejanje. Vlada hoče odstopili, a cesar noče o tem nič vedeti, temveč zahteva, da sedanja vlada zopet uredi zmedene razmere, ki jih je sama kriv« m izpolni kar je obljubila. Tega pa .viiežki" Ogr/ nočejo storiti brez koncesij, ki (ih hočejo vladarj u izsiliti za vsako cen \ Košut je bil sicer glede samostojne ogiske banke že nekoliko prijenjal, toda razkol v lastni stranki, ki je sledil tej .popustljivosti", ga je poučil, da mora ostati radikalen, Zato sedaj žuga z opozicijo, če se vladar ne vda, in sanja, da bo treba vpeljati med Ogrsko in Avstrijo personalno unijo, t, j. Ogrsko popolnoma osamosvojiti tako, da bi bil samo še vladar skupen, državne posle bi pa opravljali obe polovici neodvisno druga od druge. Prepomžni Mažari ravno niso bili nikdar. Njihovo oholost ie pa še podpirala neodločnost avstrijskih vlad in pa krivični volivni zistem na Ogrskem. Zato se tako previdno ogibljejo vprašanja glede volivne reforme, ker vedo, da ho odklen-kalo njihovemu paševanju, ako vpeljejo pravično reformo ravno tako, kakor bode, kot vse kaže, konec nemške nadvlade v Avstriji Iz istega razloga se boje reforme Nemci na Sedmograškem, ki so v veliki manjšini, pa imajo 18 poslancev, katere bi skoraj g< tovo vse izgubili.
NA BALKANU
se snuje trozveza: Bolgarija-Srbija Črnagora Ta namen so tudi imeli obiski bolgarskega carja v Srbiji. Tudi turški politiki so se ž« sprijaznili s to mislijo. Jasno |e, da je lo združenje omenjenih držav naperjeno proti avstrijskemu vplivu na Balkanu in da ima Rusija svoje roke vmes. V Belgradu je začel izhajati list .Balkanska zveza", ki si je postavil za vodivno misel: Balkan Bal-kancem, in je pisan v protiavstrijskem duhu.
NA LAŠKEM
se je protiavstrijska smer v politiki tudi okrepila. Odstopilo je namreč Giolittijevo ministerstvo. Z njim odstopi skoraj gotovo tudi zunanji minister Tittoni, ki ni ime1 protiavstrijske politike. Na njegovo mesto pa pride baje zagrizen sovražnik Avstrije, Ouicciardini. Sama ne prav vesela znamenj za našo zunanjo politiko.
ANGLEŠKA.
Gosposka zbornica je odklonila ' ogromno večino proračun, ki ga je skleni' poslanska zbornica. To se je zgodilo zl«J zaradi nekih novih davkov, ki bi bili prvi vrsti zadeli veleposestnike in kapitaliste-Razmere med obema zbornicama so bi ' silno napete, a vendar so do zadnjega upa na mirno poravnavo. Večina poslatis zbornice napoveduje sedaj odločen " I
gosposki zbornici in grozi, da ne bo mirovala prej, da se gosposka zborn ca odpravi. Parlament bodo sedaj v kratkem razpustili, in nove volitve bodo pokazale, .na kateri strani bo zmaga.
vojska
med Španci in domačini v Afriki se lahko Jsmatra z« končano. V zadnjem času ni bilo nobenega boja več. Zato je sklenila Španska ,vlada, poklicati domov vse vojaštvo iz ;Afrike, ki so ga bili poslali tja za Časa bojev * Kabili. Za prevoz vojaštva so že vse pripravili.
V BELGIJI
se pripravlja izprememba na presto'u. Ljudstvo je ogorčeno proti kralju, ki živi jako ipotratno pustolovsko življenje. Zlasti je ljudi razburilo kraljevo razmerje z baronico Vaug-'han, «d katere se da tudi v politiki voditi. Nezadovol|neži so se baje že posvetovali is prestolonaslednikom, da hi bil pripravljen takoj zasesti prestol, in so kralju svetovali 'naj se sam odpove.
LISTEK. Skrivnost najdenke.
Povest. — Spisal Reirrimichl.
Lokarjeva domačija jc največja in najlepša na Zlatem brdu, kajti travniki in polja na levi strani doline so večinoma njena last. Hiša stoji na prijaznem gričku in je od temelja do strehe vsa zidana, njeni beli z dovi so mikavno poslikani in ccla stavba je pravzaprav podobna gosposkemu gradiču. Novcev in blaga ni nikoli manjkalo pri Lokarjcvih, pa tudi nesreče nc. Starega Lokarja je pred štiriindvajse-temi leti neki ubožan kmet in posestnik žganjarne, po imenu Jošt, pri prepiru v domači gostilni — ubil. Gospodinja je pol leta pozneje povila mrtvo deklico. Starejšega sina Marka je očetova nasilna smrt tako pretresla, da je ostal siromak vse svoje ž ve dni bolehen in umrl že kot šestindvajsetleten mladenič. Jošt. ki so mu za njegov zločin naprtili 15 let težke ječe, ie vdano presedel svojo kazen in se vrnil na Zlato brdo. Tedaj se je na Lokarjevem skednju nenadoma pokazal rdeči petelin, vsa gospodarska poslopja so ponorela do tal. poginila je desetorica govedi, in Jošt je prejel za svoj zlobni in maščevalni požig vnovič devet let zapora. Pred nekaj tedni pa so ga izpustili iz ječe in tako je začel zopet postopati po Zlatem brdu. Plašno in s strahom se mu je ljudstvo izogibalo »a poti, v bližini Lokarjevine se pa celo »i smel pokazati, kajti hlapci so ga bili še nedavno napodili z brizgalko za
gnojnico.--Zadnje leto se jc naselila
pri Lokarjcvih radostna m žareča sreča. France, sedanji posestnik si je po materini smrti izbral domačo rejenko Tilko za ženo. Tilkina preteklost je bila nenavadna, čudna. Zc takrat, ko je Lokarica povila mrtvo deklico, je bila prišla v to hišo. Nekega lepega jutra je namreč ležalo
pred Lokarjevim pragom plakajoče dete, zavito v siromašnih capah. Dete, zalo dveletno deklico, je najbrž položila tjakaj neusmiljena roka, da bi je imovita Lokarica sprejela za svoje. Ni sledu o starših in o rojstnem kraju, ni črkice o krstnem imenu in starosti n;so našli pri najdenki. Vsa skrbna poizvedovanja so bila brezuspešna in tako je Lokarica temrajša sprejela dete, ker se ji je zdelo kot nekako darilo iz nebes, poslano v nadomestilo za njeno lastno mrtvorojeno deklico. Mlajši sin France je bil takrat star sedem let. Vzgajali so ju skupno in bila sta si kakor brat in sestra, dokler ni odrinil France za osem let k vojakom. Lokarica ga je želela odkupiti, toda sin ji ni pustil. Podedoval je bil po svojem očetu stari Lokarjevi ponos in zdelo se mu je nečastno, da bi se s pomočjo denarja izmuznil cesarski službi. Ze kot deček je imel pojem časti v sebi močno utrjen ter je ocenjeval vsa dejanja, bodis' svoja ali tuja, edino z merilom časti. Pri vojak h si je ta pojem še bolj poglobil, semintja skoraj preveč. Vsaka kazen, ki je zadela tega ali onega izmed njegovih tovarišev, mu je bila dovolj, da je jel kaz-novanca prezirati. Njemu samemu ni bilo ves čas službovanja treba prestati nobene kazni m žc četrto leto si je tako naklonil zaupanje predstojnikov, da so ga povišali v nadlovca. Šesto leto je služil cesarju, tedaj mu je umrl starejši brat Marko; smel ie postavno terjati oprostitve, vrnil sc je domov in prevzel očetovo zapuščino. Krenak in junaški je prišel v domačo vas, postaven in raven kakor sveča, z zalimi, navihanimi brkami. žarečimi očmi. uglajen in gosposki v svojem nastopu. Doma ga je čakalo prijetno iznenadenje. Njegova sestra Tilka — ako jo smemo tako imenovati — je prav tako vzrastla v močno, zalo mladenko. Razcvela se ie v tako bujno lepoto, kakor se razcvete sočna cvetica; da ste videli njene svetločrne lase. njene lesketajoče cči, črne kakor oglje, in njene vzv!šene, resne poteze na obličju, bi bili vzkliknili: Ni je leoše, kakor je Tilka! Odslej Frnncc in Ti'ka n:sta več občevala kakor brat in sestra in po materini smrti so sc razvila med njima doccla drugačna čustva. Dolgo časa je krotil France svojo ljubav napram deklici, ker si ni bil [povsem na jasnem, jc li dovolj častno, če si izbere domačo rejenko brez imena in staršev za svojo ženo. Pa tudi Tilka se mu ni obešala okrog vratu, nasprotno, bila mu je malobesedna, hladna; le tuintam je iz gotovih znamenj mogel spoznati, da je njena vnemarnost samo navidezna. Ko je mladi Lokar končno vendarle rešil častno vprašanje, se ni dolgo premišljal in obotavljal. — Tilka je postala njegova žena. Ustvarjena sta bila drug drugemu kakor oko očesu in po vsej dolini si čul splošno sodbo: Krasnejše dvojice, kot sta mlada Lokarja, ni daleč naokoli. Tako se je pri njih zopet naselila sreča. Bila je to polna, neskaljena sreča. France jc svojo mlado, ponosito in brhko druž;co skorai oboževal ter ji vsako željo kar z oči čital, dočim je Tilka oboževala svojega Franceta. Sreča jima je postajala od dne do dne večja. in četudi je prvo leto hišna zibelka ostala prazna, ni najmanjša senca zatem-
nila solnca njune medsebojne sreče. — Toda te sladke sanje so jima vendarle enkrat minule.
Bilo jc koncem majmka. V cesarskem mestu Dunaju se je imela vršiti velika strelska slavnost in mladi Lokar je sklenil, da se kot strasten in navdušen strelec udeleži te sijajne prired;tve. Štirinajst dni je nameraval ostati z doma. Ker je šele prvič po svoji poroki za tako dolgo dobo odhajal v tujino, je Tilka ob slovesu poto-čila marsikako solzo. Mož jo je tolažil ter ji zagotavljal, da ji pr nese domov nekaj posebno lepega od cesarja. Dva dni po moževem odhodu je prejela Lokarica pismo, naslovlieno na svoje ime in zaznamovano s poštnim pečatom sosednje vasi. Velike, okorne in neokretne črke so se ji zde'e popolnoma tuje. Ko je odprla pismo in preletela z očmi prve vrstice, je poble-dela kakor mrPč in se tresla kakor trepetlika. Pismo se je glasilo sledeče:
»Ljuba hčerka!
Gotovo si že večkrat želela čuti kaj o svojih pravih starših. Tvoje matere ni več med živimi in jaz, tvoj oče, nimam nikogar na svetu razen tebe. Izročili so te tujim ljudem brez moje vednosti in zoper mojo voljo. Koprnel sem meseca in leta, da bi še enkrat zrl tvoje oči in ti segel v roko. Zakaj nisem že poprej prišel k tebi, ti morem samo ustno povedati. — Bodi tako dobra in pridi jutri, v četrtek zvečer, okoli devete ure v vaš gozd k znamenju Marije Pomagaj, tam me boš našla. Ni se ti treba bati, saj sem tvoj telesni oče, ki ga žge ljubezen in koprnenje po tebi. Da te le enkrat vidim in izpregovorim samo eno besedico s teboj, sem zadovoljen; šel bom in se ne vrnem nikoli več. S tisoč pozdravi te prčakuje tvoj ljubeči oče.«
Pismo je zbudilo v Tilki strašno razburjenje. nešteto skrbi in dvomov. Ali ie res njen oče? Kdo ve, v kakšni podobi ji stopi pred oči? Čemu neki ne pride na dom? Ali mu je dolžna uslišati prošnjo, ko se toliko let ni pobrigal za svojega zavrženega otroka? — Vseeno, mora že imeti zadosten razlog. Pismo se glasi tako milo proseče in ganljivo. Če je oče, potem je njena sveta dolžnost, da ga ne pusti zaman pros ti. Četrta božja zapoved je rodila že mnogo blagoslova, pa tudi mnogo prekletstva. Dolgo časa je premišljala Tilka. ali bi šla ali ne, slednjič se je odločila, da ugodi očetovi prošnji. Toda sama si nikakor n1 upala sredi temne noči v gozd. Zato je naprosila na večer naslednjega dneva deklo Zefo, da bi jo spremila do znamenja Marije Pomagaj, kjer bi odmol;!i skupno rožni venec. Ko sta stopali ženski skozi goščavo, je v zvoniku vaške cerkve ura ravnokar bila devet. Znamenje Marije Pomagaj je stalo sredi male goličave, obdano kroginkrog od debelih in visokih jelk. Malo, da ni počilo gospodinji Tilki srce, tako burno ji je utripalo. ko je dospela sredi gozda. Plašno in pazljivo se je ozirala naokrog, toda ni tu ni tam ni bilo čuti žive duše. Jela je z
deklo glasno mol ti rožni venec; toda očeta m bilo od nikoder, niti zdaj, niti po/nejc, ko ie odhajala proti domu. Presenečena. pa vendar mirnejšega srca se je vračala Lokarica domov; pismo je smatrala za nedolžno šalo, s katero jo je hotel oplašiti kak nagajivec. Toda že v soboto je dob ia drugo pismo, pisano od iste roke, ki se je glasilo tako-le:
i-Srčno ljubljena hčerka!
Če hočeš res svojega očeta videti. moraš priti sama, brez spremlje-vavke. Čakal sem te včerai pri zna-menju. pa se nisem mogel oglasiti, ker si imela s seboj še neko drugo osebo. Le če prideš sama, bodeva mogla go-
voriti in se veseliti radostnega svidenja. Vsaka družba bi naju motila. Za tebe je bolje, če ljudje ne vedo, kdo je tvoj oče. Prosim te še enkrat s po-vzdignjenimi rokami, pridi jutri v nedeljo, toda sama. čisto sama! Moja in tvoja sreča je odvisna od tega, da prideš, — moja sreča in tvoja sreča! Srčno te pozdravlja
tvoj ljubeči oče.«
Pismo je zbudilo v srcu mlade Loka-rice nove dvome in skrbi, bojazen in zavest dolžnosti sta bojevali v njej težak boj; slednjič je pa le zmagalo njeno junaško srce. — Drugi veče- se je odpravila sama h gozdnemu znamenju. Da bi ne
bila neoborožena, če bi ji grozila kaka nevarnost. je stisnila pod predpasnik pri. pravljenj samokres svojega moža. TiLka vam je bila junaška žena. — Tudi danes ni, dospevša do znamenja, ugledala nikogar. Pokleknila je na klečavnik pred maj. nikovo Kralj co in se zatopila v molitev, Kmalu se je pričelo na vrhu najvišje jelke, kar jih je bilo naokrog, gibati nekaj živega. Drevo je zalirstelo, dračje pokalo in črna postava jc šinila po deblu naglo nizdol. Že je dosegla najspodnejo vejo. se spustila v skoku na zemljo in pred Loka-rico je stal — v medli svetlobi je videla dovolj razločno — Jošt.
(Dalje prihodnjič.)
Naš listek. V zadnji številki .Domoljuba" je bila dokončana krasna zgodovinska povest: .Zadnji dnevi Jeruzalema" od slovitega pisatelja S p i 11 m a n n a Ker ima povest traino vrednost, se je p o-natisnila in se dobiva na prodaj v dveh debelih zvezk b, broširana 3 K 80 v, vezana 5 K 40 v. Naroča se v .Katoliški bukvami " — V današnji številki začenjamo z novo povestjo: .Skrivnost najdenke", ki je jako zanimiva in bo gotovo vsem ugajala. Sploh se bo prihodnji letnik „Do-mo ;uba* odlikoval zlasti po izbranih povedih. na kar že danes opozarjamo.
liberalce je sram. Z umetno gonjo so hoteli slovenski liberalci vzeti ugled našemu kr.ezoškofu. Hinavsko so se pohujševali nad knezoškofom, blatili ga v svojih lisiih in shod h obenem pa sami izdali slabo-glasno ze'eno brošuro ter jo širili med mladino in jo v tisoč h izvodih prodali med Hrvate. Slovensko ljudstvo jim je dalo pošten odgovor. Mnogoštevilni shodi so pokazali, da verno slovensko ljudstvo neomajano zaupa svojemu višjemu duhovnemu pastirju in ogorčeno protestira proti liberalni lo povščini. Liberalci s svojo zeleno brošuro niso dosegli drugega kakor nekaj j u d e-ževih grošev in se razkrinkali sumi. Dr. Tavčar pere stranko, češ, da je bilo to delo posameznih ne pa liberalne stranke. Isti Tavčar, ki je preje pričel na shodih gonjo zoper škofa uvideva blamažo in je izjavil na shodu v Ljubljani, da o škofovi brošuri ne bo več govoril. Za nas je pač malo pomembno, ali bo dr. Tavčar govoril o škofu ali ne; pač pa je nekaj drugega kako bo ljudstvo govorilo — in to ne bode molčalo, dokler sleherni ne spozna liberalne hinavščine.
Hrvatje dali liberalcem odgovor. Ko so začeli hrvatski liberalci Pokretaši v zvezi s slovenskimi liberalci napadati našega knezeškofa so dobili krepek odgovor od katoliških Hrvatov, ki so izdali knjižico: „Pokretaši zaščitniki devištva in škof Jeglič." Tisoči izvodov te knjižice so bili hipoma razprodani. Najboljši odgovor liberalcem. Tudi Hrvatje naj spoznajo, kaki so.
Svarilo. Razni raznašalci listov so pričeli zopet usiljevati list „Blagovestnik". Pred tem listom se odločno svari. To je pro-testantovski list ki se pa ne upa prav naravnost s svojo barvo na dan, da bi tako
Razgled po domovini.
aglje prevaril, vendar se pod krinko krščan-
skega lista napada resnice naše vere. Prepoveduje častiti Mater Božjo in svetnike, sv. obhajilo mu je prazna vera. napada papeža in katoliško cerkev Značilno je, da ta list urejujejo ljudje ki so odpadli od katoliške cerkve. Usiljevalcem odločno pokažite vrata.
Odlikovanje. Cesar je podelil mini-sterjalnemu svetniku g. dr. Vladimiru Glo-bočniku pl. Sorodolskemu komturni križ Franc-Jožefovega reda z zvezdo.
Železnica Polzela Kamnik. Poslanci dr. Krek, dr. Benkovič in Pišek so ponovili predlog, da vlada takoj poskrbi za ustanovo in finaneijelno zagotovitev te proge, ki bi vezala Kranjsko s Šta ersko. Ker je železnica v vojnem in gospodarskem oziru velikega pomena, naj se zida edino le na državne stroške.
Slovenskemu čebelarskemu društvu je dovolilo ministerstvo en tisoč kron podpore.
Brezplačno iz Amerike nazaj. —
Osrednje društvo sv. Rafaela na Dunaju, ki se peča z varstvom katoliških izseljencev razglaša: Oni Avstrijci ki so v Ameriki v veliki revščini in brez vsakega zaslužka naj se predstavijo avstrijskemu konzulatu v do-tičnem kraju Tam naj izkažejo svojo popolno ubožnost in dotični konzul bo pre-skrbel, da se prepeljejo brezplačno na stroške avstrijskega notranjega ministerstva zopet nazaj v domovino. — Če ima kdo tako uboge sorodnike v Ameriki, ki so brez vsakega dela in bi se vrnili radi nazaj v domovino, naj jim sporoči to ugodnost.
Ljudsko štetje in slovenska krajevna imena. Bliža se zopet čas ljudskega štetja, za katero so se pričele predpriprave. Okraj na glavarstva so dobila nalog naj skupno z županstvi sestavijo pravilni krajevni imenik. Pri zadnji ljudski štetvi leta 1900 se je urinila v ta imenik cela vrsta za slovenski jezik naravnost sramotečih napak in vsega tega je kriva malomarnost. Dolžnost vseh slovenskih županov je, da ne zanemarijo tega velepomembnega dela. Obrnejo naj se v dvomljivih slučajih do župnih uradov ali šolskih vodstev za informacije. Le na ta način bo omogočeno, da dobimo zanaprej res pravilna slovenska imena vasi, trgov in mest.
Zopet špirit vzrok uboja. Dne 28
novembra zvečer je v Trsten ku mlinar I. Sire v prepiru udaril svojega hrata z mo-tiko po glavi s tako silo, da mu e prebil lobanjo. Ranjeni je kmalu izdihnil. Oba brala sta bila strašno udana žganju.
Zopet nov telovadni odsek „Orel". Na Planini ustanove v nedel|0 telovadni cdsek. Tudi v Naklem pri Kranju se pripravljajo za ustanovitev odseka
Ustanovitev ženskih odsekov izobraževalnih društev priporočamo večjim društvom Ženski odseki, kjer so se doslej ustanovili se povsod lepo razvimo. V Kamniku se je ustanovil damski odsek ki ima že nad 50 članic. Odsek skrM mesečna predavanja strokovno izobrazbo in zabavo. Odsek vodi vrla učiteljica gdč Odlasek.
Sprememba duhovščine v ("ržaški — koperski škofiji: č. g Matevž Skerbec, župnik v Kortah, je imenovan in kanomčno umeščen za župnijo Krkavce in je ob jednem imenovan častni škof. konzistorijalni svetovalec in dekan dekanata: Krkavce, č, g. Ignacij Počivalnik, bivši župnik dekan v Krkavcah je kanonično umeščen za župnijo Bazovico in obdrži naslov častni škofijski konzist. svetovalec. Kot župe upravitelj v Korte je poslan častiti g. Ludovik Sonc iz Bazovice.
Kranjski vodovodi. Kakor je znano, je deželni stavbeni urad izdelal velik načrt za vodno preskrbo kranjske dežele. Ko |e poljedelsko ministerstvo vrnilo načrt, čes, da ne more podpirati tako velikih naprav, je sledil temu v kranjskem deželnem zboru manifestačni sklep, ki zahteva državno podporo ne le v sedanji, ampak celo v vi$|i meri. Kranjski deželni odbor je poslal obširno spomenico centralni vladi, v kateri so naštete vse velike potrebe kranjske 1dežele. Vsled te spomenice je poljedelsko ministerstvo zahtevalo naj se zavrnjeni vodovodni načrti zopet vpošljejo.
Porotne obravnave so se izvršile v Ljubljani. Osemnajstletni Jakob Vidgaj k Preske je bil zaradi uboja obsojen na triletno težko ječo; Matija Strežaj je bil od-sojen zaradi hudodelstva tatvine na štiriletno ječo; 33 let stari Anton Stopet iz Tacna je bil obsojen zaradi telesne poškodbe na dveinpolletno ječo; 78 let stan Valentin Jazbec iz Primorskega je bil za
različnih hudobij obsojen na osemmesečno ječo; 32 let stari poštni uslužbenec, ki je bil tožen radi poneverjenja, je bil oproščen; 20 let siari Rudolf Tomšič, mizarski pomočnik iz Dolenjevasi pri Ribnici, sedaj stanujoč v Šiški je bil zaradi nenravnosti obsojen v 15 mesečno ječo.
Ker ga je mati svarila zaradi nerednega življenja se je mladi strojevodja Romeo v Trstu ustrelil v usta. Ni se nevarno ranil. Morebiti ga bode spametovalo, da hode odslej mater bolj ubogal.
Vseslovenski delavski shod v Ljubljani je bil dne 28. novembra v hotelu Uni«n, na katerega so prihiteli delavci iz vseh slovenskih pokrajin kakor tudi zastopniki hrvatskega delavstva, da se ustanovi enotna organizacija vsega slovenskega delavstva. Shod je bil zelo dobro obiskan, kar je n«|lepši dokaz, da prodira med slo-venkimi delavci krščanska zavest, ter da so-cijalne demokracija nima še tal med Slovenci.
Shodi ..Kmečke zveze". V nedeljo 5. dec. ob i/28 uri zjutraj je bil shod ,.Kmečke zveze" z« ljubi j. okolico na Viču. (s'a shodu, kateremu je predsedoval g. župan OhUk je govoril dr. Rožič o organizaciji Kmečkih zvez in o političnem položaju z ozirom na Jugoslovane. Shod je enoglasno odobril delovanje našii poslancev. _ v nedeljo 12. dec. bo dopoludne po 10 maši shod v Bizoviku pii Čerinu. Na shodu poroča deželni odbornik dr. I.ampe. -
Za penziioniste. C. kr. finančno ministrstvo odredilo je z razpisom z dne 14. septembra 1909, št. 63.710, da sc izplačuje iu pokoininski :n preskrbovalni užitki, i ri tukajšnjem računskem oddelku predpisani. »d 1. fcbru.ilja 1910 počenši potom i oštno - n ranil nega urada. O tem obve-\aj« sc prizadete stranke, c. kr. avstrijski penzjonisti in njih vdove, da tc stranke pri uradih, k er so dosedaj dobivali svoje pokojninske in preskrbovalne užitke, natančno napovedo svoje bivališče, oziroma najbližji poštni urad. potom katerega bodo dobivale svoje užitke od navedenega dne počenši. Obenem, ko prineso svoje Ji )b»txice za -januarski užitek k dosedanjim uradom, prosijo naj za dotični pouk, aterega jim bodo naročili ti uradi brez-i> nčno m no kojim sc jim jc natančno ravnati. Vsako menjavo svojega bivališča i aznaniti morajo te stranke takoj tukaj-■ iiicniu nčunskemu oddelku radi tega, da dobe isti pravočasno svoje užitke.
Svinjo, ki tehta 904 funte, je izrcdil graj&čak von der Hellen pri WeIIenu na severnem Nemškem. Prodana je bila za 000 kron.
Na sv. Mihaela dan, dne 29. septembra t. 1. se je našlo v Mengšu nekaj de-narja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v kratkem v Podgorju št. 38 pri Kamniku, da ga dobi nazaj.
Božične pesmi za mešan zbor. Dr. Anion Chlondovvski. Založila ..Katoliška Bukvama. Cena partituri K 1'30. — Skladatelj nam podaje tri slovenske in eno latinsko božično pesem; skladbe so boljše vrste, motivi domači, kretnja živa, zategadelj se bodo pesmi kmalu udomačile in se zamo-rejo toplo priporočati slovenskim korom.
— Nekateri alterirani sekstakordi so malo trdi; tudi naj tenor v zadnji pesmi poje zadnje tri note a mesto d cis, cis. S tem se pride v okom podvojeni terci in je zadnji akord poln.
Dva nova zvezka Spillmanovlh povesti. Vzorno podjetna „Katoliška Bukvama" nam je podala ravnokar zopet dva nova zvezka priljubljenih Spillmanovih povesti, in sicer je izšla kot 18. zvezek zanimiva povest z naslovom ..Preganjanje indijanskih misijonarjev", kot 19 zvezek pa povesi „Mlada mornarja in njih zanimive dogodbe"; vsak zvezek velja broširan 60 h, trdo vezan 80 h. Vedno se še premalo povdarja, kolike važnosti je dobra mladinska književnost. Slabe knjige zastrupijo toliko nežnih src, ki bi bila dostopna za vse dobro in blago, če bi imela takoj v mladosti zanes ljtvo, nravno vzgojo. V sprejemnljivi mladi duši se vgnjezdi lahko pekel ali pa razcvete raj in poleg osebne vzgoje odločujejo tukaj največ knjige, ki jih dajejo čitat mladini. Če se ogreje mlada duša s toplimi žarki krščanskih idealov — kar skušajo doseči Spillmanove povesti — tedaj ne oledeni tako lahko za resnico in čednost. A še v drugem oz ru je važna ta zbirka. Lepi, jedrnati Spillmanov jezik, njegov izvrstno odmerjeni slog, ki ga je tudi slovenski prevod po večini zadel, toplo pesniško čustvo, vse to mora v mladini vzbuditi močan čut za lepoto, resnično umetnost. Zato le vrzite med mladino to zdravo seme Spillmanovih povesti, žetev ne izostane! — Dobijo se tudi še poprej izdani zvezki Spillmanovih povesti. Vse te povesti je založila „Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
Po poročilu našega generalnega konzulata v Cliikagi obstoji velika trgovina z dekleti v Zjedinjeuih državah Severne Amerike in se uvažajo »bele sužnje« iz evropskih dežel, posebno iz Italije, Francije, Nemškega in tudi iz Ogrskega. Uradno cenijo žrtve te kupčije nad 15.000 deklet v enem letu. Trgovina z dekleti je v Ameriki v velikem slogu urejena, ima svoje trgovsko središče in filijalke po vseh večjih mestih ined Atlantskim in Tihim oceanom, nastavljeni so agentje v pristaniščih, kamor dohajajo izseljenci, pošiljajo se eniisarji v gori navedene evropske države. Agentje v pristaniščih preže posebno na one ženske osebe, ki dohajajo same, brez spremstva v Ameriko. Izdajajo se agentje dostikrat kot sorodniki ali možje teh osamljenih deklet, da jim tako omogočijo prestop na suho. Navadno premotijo stariše deklet, posebne, nalašč najete ženske, agentinje, ki v domačiji na-lažejo lahkoverne ljudi s tem, da obljubu-jejo skrbeti za boljšo bodočnost deklet. Pri tem jim pomaga posebno njihov nastop, ker nastopajo vedno kot bogate Američanke, ki se le osebno zanimajo za to in ono dekle. Običajno ne vzamejo dekleta precej sabo, ampak le obljubijo, da ji hočejo Šele prej preskrbeti dobro službo in bodo potlej šele pisale, da pridejo k njim, ko bo vse preskrbljeno. Navadno sledi tako pismo z denarjem za pot v kratkem času, v njem se obljubuje razne dobre službe kot prodajalke v trgovinah, kot uslužbenke v zasebnih hišah itd. Po teli
lažeh premotljeni stariši dostikrat sami pomagajo hčeram k izselitvi in pogubi. Kako žalostna je usoda teh zapeljanih žrtev je splošno znano. S silo in raznimi sredstvi jih najprvo moralično uničijo, zavedejo v dolgove, iz katerih ni rešitve, odvzamejo jim celo poulično obleko, z eno besedo, priklenejo jih na sramoto in gotovi pogin. Zato pozor stariši, ne dajte se preslepiti, pozor dekleta, ne hodite brez varnega spremstva v Ameriko. Ohranite same sebe in ne množite žrtev s slovensko krvjo.
Grozen požar v Baltfmere.
Trgovski mestni del v plamenu. — 30 človeških žrtev.
Iz Novega Yorka poročajo: Trgovski baltimorski mestni del je v plamenu. Mesto je že po groznem požaru 7. in 8. februarja leta 1904. veliko trpelo, zato je tudi sedanji požar zeio zadene. Največje bančne, časnikarske in trgovinske palače so v plamenu. Pogled je sličen na ognjeno morje. V oblake štrleče visoke hiše gore, dasi so zgrajene iz jekla in cementa. Požarne brambe delajo z vso silo. a brezuspešno. Plamen šviga k nebu, netiva ima po skladiščni veliko. Prva poročila že na-glašajo. da je škode 2.000.000 dolarjev.
A kaj bi bila denarna škoda. Požar je zahteval človeške žrtve. Iz razvalin so žc izvlekli 30 zgorelih mrtvih oseb. Velikanska množica oblega pogorišče in plaka za svojci, o katerih ne zna, če so rešeni ali že mrtvi.
Ropanje v kraju nesreče. — Preki sod. — Sodnik Linh.
Baltimorski župan je proglasil preki sod. Zamorci so namreč hoteli nesrečo izrabiti v svojo korist in so pričeli ropati. Američani v takih slučajih ne poznajo* nobene šale. Sodnik Linh hitro dela, nastopi! je tudi ob tej priliki. Roparje zamorce so na mestu ustrcHi. Vojaki in policija so zastražili pogorišče. Edino ognje-gascem je dovoljeno da smejo na pogorišče. Zgorelo je baje veliko otrok.
Kako je nastal požar?
Požar je nastal v nekem žitnem skladišču. Širil se je grozno hitro. V neki šoli le nastala velika nesreča. Otroci so bežali in jih šest pohodili. Gore tudi kolodvori, tako da je oviran tudi promet.
Položnice
smo priložili danaSnjl »Domoljubov!« številki. Porabite jih, cenjeni naročniki, samo za dosedanje, stare naročnike za poravnavo naročnine za prihodnje leto. Poslužito se jih kolikor mogoče kmalu kajti čim preje nam pošljete naročnino, tem bolj nam olajšate ogromno delo ob novem letu. — Za nove naročnike pa zahtevajte drugih položnic ali pa zapišite na položnico, ki jo imate pri roki, dve besedici: Nov «Donioljub». — Pri naznanilu novega naslova dostavile vselej tudi dosedanji stari naslov, ker sicer ne moremo izbrisali do-tičnega naslova v svojih zapiskih. Čini bolj natančno in pazljivo bodete zapisovali svoje stare in nove naslove, tem bolj v redu bodete list prejemali.
Gorenjske l 3.
Iz moravške doline.
Velik je bil shod „Kineisn«r zveze za moravško dekanijo" prvo adventno nedeljo. Dvorana lukajšnega izobraževalnega društva je bila nabito polna samih zavednih mož in mlade^ničev, da precej jih je stalo tudi v veži, ker v dvorano niso mogli. Bil je obenem tudi občni zbor .Kmetske zveze". Udeležencev na shodu je bilo nad tristo. Prišli so možaki celo iz dalnjih Vač in Blagovice. Čast jim I Seveda je bila velika večina na shodu mož in mladeničev iz obširne moraš ške župnije. — Ko je bil občni zbor, na kateiem sta poročala načelnik in blagajnik .Kmetske zveze", končan in ko se je stari odbor enoglasno potrdil se je otvoril shod. Predsedoval mu je veleč. g. dekan Jan. Bizjan. Dal je besedo prvemu govorniku domačinu, rojaku moravškemu dr. Val. Rožiču. Navzoči govornika-domačina živahno pozdravijo. Dr. Rožič nam je o kmet-nh zvezah kaj zanimivo in poljudno pripovedoval. Priporočal nam je, naj bi „Kmet-ska zve7a" priredila v Moravčah: kmetijski tečaj, gospodinjski in socijalni tečaj. Nato je poslanec, dekan Lovrenčič iz Kamnika govoril o političnem položaju v državi in deželi. Zborovalci so gospodu poslancu živahno pritrjevali, podali so mu tudi razne prošnje: za preložitev oziroma popravo ceste, Vrhpolja proti Stegnam, ceste čez Ormačo proti Ribčam, prosili naj se jim že skoro pošlje že tolikrat obljubljeni zdravnik, ki je tako krvavo potreben v obširni župniji moravški. Gospod poslanec jim je obljubil, da bo svoj vpliv za vse to zastavil seveda potom .Kmetske zveze". — Gospod dekan moravški nato govori o zlobni gonji liberalcev nasproti našemu knezoškofu radi one znane knjižice. Končno predlaga resolucijo, kj(r zborovski ogorčeno obsojajo zlobno-hinavske napade na našega knezoškofa in izražajo svojo neomajano ljubezen, spoštovanje in udanost Presvetlemu in cerkvi. Sprejme se tudi resolucija, ki se v njej odobrava nastop poslancev S. L. S. v zadnjem zasedanju dež. zbora in Izraža zaupanje poslancem osobito poslancem našega okraja in načelniku — vzornemu dr. ŠusteršiČu. — Dosedaj se je vse zborovanje vršilo v najlepšem miru. Gospod dekan kot predsednik shoda vpraša pričujoče ako ima kdo k izvajanjem gospodov govornikov kaj pripomniti. Oglasi se za besedo .kunštni" liberalec .Pangretov Tone" iz Cešnjic. Pripomnimo, da liberalci na našem shodu niso meli ničesar iskati, ker je bil shofi le »a Člane naše .Kmetske zveze" in za somišljenike. No, pa naši miroljubni ljudje so se menda tudi nekaterih liberalcev usmilili. Prikradei se je torej na shod lahko tudi ta Pangrč iz Češnjic. Na poziv gospoda predsednika, kdo da ima še kaj pripomniti se zaslišijo klici: Rokavec. Kmalu je bil ta junak na odru. Začne Rokavec — sodili smo kakor bi iz rokava stresal — omenjati lovsko postavo, češ, kaka škoda bo to za kmeta, nato izusti, da je občina Velika vas liberalna in komaj to izgovori se že zaslišijo klici: vun ž njim. Revež se je komaj zavedel: naenkrat je izginil z odra in močne roke naših mož so mu pokazale kako se pride skozi vrata kaplanije. General Toman, 6i
naš „vzorni" nadučitelj si je izbral slabega zastopnika svoje misli. Bog zna zakaj ta vikši teh liberalcev velemodri in veleučeni konsumar ni sam došel, e, bal se je za svojo kožo pa morda še za kaj drugega. In sedaj gre en glas po fari: kako dobro jo je skupil Pangrč iz Češnjic. Ljudstvo pa e videlo na lastne oči kakšne sadove — kake suroveže, neotesance in neolikance vodi branje liberalno-brezbožnih časopisov.
Kaj pa naša šola? Poročali smo že, da je naša trorazrednica v nekaterih oddelkih prenapolnjena. Okrajni šolski svet zahteva pet, ali pa vsaj štirirazredn co. A ljudstvo je zoper to. Sedaj so na nekam kunšten način razdelili vodja Toman šolsko mladež tako, da je še bolj zmešano kot prej. Eni otroci lepo doma počivajo, drugi pa, če se jim zljubi, pridejo še v šolo. Zakaj se končna odločitev tako zavlačuje?! Že vemo, a zaenkrat še ne povemo. Zahtevamo red v šoli!
Bivši moravški kaplan g. Jož. Hart-man je postal župnik v Blagovici, na katero župnijo je bil nedavno umeščen. Gospoda župnika veselo pozdravljamo v naši sredi!
Izobraževalno društvo se pripravlja na .božičnico". Igrali bomo dve igri ki še nista bili igrani na našem odru, manjkalo seve ne bo tudi ljubkih popevk. Opozarjamo občinstvo že sedaj, da se naj kar mogoče številno udeleži „božičnice", ki bo na praznik sv. Štefana. Vspored že objavimo pozneje.
Tifus se je oglasil v naši fari. V Tr-stajnu so v eni družini vsi oboleli razen gospodarja. Pozor!
Ljudsko gibanje. Zanimivo je, da sta bila v tako obširni moravški župniji v mesecu novembru samo dva mrliča. Kot kaže farna kronika se kaj takega že več desetletij ni primerilo. Je torej naša dolina zdrava.
Naša posojilnica. Vkljub že dolgo časa obstoječi »posojilnici in hranilnici", ki je v rokah liberalcev, naša ljudska hranil niča vrlo napreduje. Ima že zdaj mnogo črez pol milijona kron prometa v letošnjem letu. Hranilnih vlog je bilo letos vloženih do konca novembra 122 621 K 54 v; posojil je bilo danih 129.598 K 46 v, vrnjenih 18.586 K 75 v. Hranilnica je kupila hišo za 14.000 K, kamor se bo preselila iz dosedanjega domovanja v kaplaniji. Hranilnica uživa pri ljudstvu vedno večje zaupanje. In to po vsej pravici; kajti pri njej sodelujejo kot nadzorniki in odborniki vrli, krščanski možje, zvesti somišljeniki S. L. S., ki uživajo pri ljudstvu zaupanje in spoštovanje. Med njimi sta dva župana. Tudi trije duhovniki sodelujejo, g. dekan kot nadzornik, g. kurat Vrhpoljski kot odbornik, eden izmed gg kapelanov kot tajnik. Vse službe se opravljajo popolnoma zastonj.
Iz selške doline.
Veselica železniške Marijine družbe dne 21. in 28. decembra je kaj lepo uspela. Krasna je bila igra „Na Marijinem srcu". Vse vloge so bile v spretnih rokah. Moj-sterski je igrala Božena, najbolj pa se nam je prikupila preprosta Stana. Izmed pevskih točk je bila najlepša Volaričeva: Slovenskim mladenkam, ženski dvospev s klavirjem Pa so jo tudi lepo pele naše punce. Tudi udeležba od strani občinstva je bila obakrat zelo povoljna. Pri prvi predstavi je bil navzoč
tudi naš poslanec gosp. Fr. Demšar s svojo gospo soprogo. Samo železniška inteligenca se je svetila s svojo odsotnostjo. Nekateri in sicer n«jinteligentnejši so se celo posme-hovali onim, ki so šli na veselico. Kaj čmo1 Kakoršno srce, tako veselje, našo inteligenco bolj zanima zelena brošura kakor pa bla-žilna zabava. Ce pa pride kakšna tuja družba recimo iz HrvaŠkega in igra prismodanje recimo v čast sv. Cirilu in Metodu - kakor se je to nedavno zgodilo - no, tam je na?a inteligenca zraven. Domače, pošteno in preprosto ljudstvo pa ji smrdi. To ljudstvo je dobro samo takrat, ko pride v štaaino in v gostilno, takrat pa nič ne smrdi Dobro če vam smrdimo, bomo pa skrbeli za to' I da ne pridemo v vašo bližino, saj nismo' ' samo ponižni, ampak tudi usmiljeni.
Železniške občinske volitve se bližajo. Železniškim napredniakom je blagor ljudstva prav malo mar. Dobiti hočemo občino — tako pravijo —, da ubijemo župnika, Zares krasen in človekoljuben namen! Žup-nik dela na to, da bi ljudstvo ne znosilo vsega v gostilno, da bi redilo sebe in ne samo nekaternikov, da ne bi propalo dušno in telesno, da ne bi bilo še več revščine v I Železnikih, kot jo je že. Zato dobimo občino, postavimo za župana gostilničarja, odpravimo vse policijske ure, prirejajmo plese, vpijanjajmo narod, dajmo mu v roke zelenih, rumenih in drugih brošur in po lom bo naše, bo liberalno, če bo beraško, kaj zato, samo, da bo naše. — Kakg je že pisal .Naš list" pred tremi leti o Železnikih ? Take le: „ Vsakemu, kdor pozna naše razmere, je znano,- da je v prvi vrsti le sebičnost in ča«tiželjnost onih, ki so dosedaj imeli v rokah vodstvo občine, kriva propada Želez nikov. Samo zato, ker so se bali, da izgube gospodstvo, so pred 20 leti s svojimi pristaši preprečili zgradbo predilnice, ki se je po tem zgradila v Tržiču; ko bi bila ista v Železnikih — in to bi bila lahko —, bi vsi tisti, ki so sedaj primorani si iskati zaslužka drugje, imeli ga doma. To ie resnica, ki oči kolje." ln sedaj se vsi ti in enaki ljudje zopet silijo na krmilo občine. Eden izmed njih se je celo izrazil, da bodo odpravili, ko pridejo do vlade, celo čipkarsko šol«, torej edini stalni zaslužek, ki ga Železniki še imajo. Po tem pa kar culo v roke, pa s trebuhom za kruhom. Tudi žebljarska zadruga, ki se pravkar snuje, bo pokopana, ako pridejo ti ljudje na vrh, saj so ji bili nasprotni, ko so imeli krmilo v rokah. Le volite jih I Župnik gleda z mirnim in hladnim srcem v pri-hodnjost. Naj ga ubijajo, ubili ga ne bodo. Naj mu nagajajo s plesi in pijančevanjem, naj ga dražijo tudi s tisoč brošurami in listi in milijoni sokolskimi čepicami, vse to ga ne bo ubilo in raztrgalo, sploh pa tndi Železniki še niso zadnja instanca, saj imamo še Kranj, Ljubljano in Dunaj in od prasvel-lega cesarja potrjene postave, zop»r katere celo železniški župan ne sme delati. Toda, kaj bo pa s teboj, ti ubogo, zapeljan« ljudstvo ?! Tebe bo pa vse to ubilo, pa še prav kmalu. Župnik stoji hladen, smili se mu ljudstvo, toda človek je prost, vsak je svoje sreče kovač. Storite, kakor hočete. Le volite jih, liberalne in svobodomiselne kovače, toda sreče vam ti kovači skovali ne bodo. Ali verjamete? Lahko verjamete, lahko tudi ne. Gorje Železnikom! Gorje njegovi mla-
dini, ako m poči doba prostosti v — hudobiji! Zato ,>a, ljudstvo, ne	'"rrntj vajeti iz rok!
Iz ljubljanske okolice.
Ic Kožne doline prinašamo veselo vest, si delavstvo gradi v sredini te naselbine ptelepo kapelico v čast presv. Srcu lezusovemu. Srčna želja vernih Rožnodolcev je izpoljnjena in to bo v obližju Ljubljane prva kapela, ki bo posvečena Najsv. Srcu. — Ne moremo si misliti lepšega čina kakor so si ga izmislili vrli delavci rožnodolski naselniki, ki so si vsled skrajne varčnosti pridobili lastne domove in jih sedaj na tako lep način posvečajo Najsvetejšemu Srcu Jezu i sovemtt. Kralj vseh kraljev bo kraljeval sredi mej u|iiw. „To presveto Srce, ki je ljudi tolikanj l|ubilo, bodi varuh njih domov."
Da »e omogči zidanje izvoljen je odbor, ki od u r eca junija 1.1. deluje. Težko nalogo namerava izvršiti stem, da pob ra prostovoljne uoneske v ta namen. V trdnem zaupanju. »a premilostno Srce Jezusovo nakloni »tnlo dobrotnikov, se danes obračamo do vernih čitateljev z milo prošnjo, naj nam po svojih močeh pomorejo, da čim pre^e dovršimo započeto delo. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Za vse dobrok ike darovale se bodo tri sv. maše vsako Ino v kapelici. Darove prosimo poslat odieku za zgradbo kapelice v Rožni dolini p. Vič. Dosedaj so blagovolil vposlati veflje zneske:Prevzvišeni g. knezoškof 50 kron premil g. stolni prošt Sajovic 10 kron prvo ljubljansko del. konzumno društvo 20 kron, Presveto Srce Jezusovo naj blagim dobrotnikom vse stotero povrne. — Rožna dolina, 29 novembra, 1909 Za pripravljalni odsek Anton Mehle, I. r. občinski odbornik in načelnik P. Avg. Čampa, I. r. častni predsednik in župm upravitelj na Viču.
Vič-Glince. Za nami so srečni in zlati dnevi sv. misijona. Nismo se cel teden poprej zastonj zbirali k skupni molitvi sv. rožnega venca, proseč blagoslova in obilno sadu prvemu misijonu na Viču. V vsakem oziru se je ta prekoristna pobožnost obnesla v občo zadovoljnost. Prostorna župna cerkev je bila zlasti pri večernih govorih polna vernikov, ki so pazl|ivo sledili lepim, premišljenim govorom. Posledica temu je bila, da so ne samo ženske ampak tudi mladeniči in možje v tolikem številu prejeli sv. zakramente, da se tega nismo nadejali. Obhajancev je bilo do 2600. V marsikateri družini tekle so te dni solze ginjenja in sv. veselja, ko so verne žene in drobni otročiči videli pri spovednici in obhajilni mizi znabiti po več letih zopet ehkrat skesane svoje može in očete. Prenovljeni v srcu po milosti božji so mladeniči ln možje spoznali, kje je mir, kje nemir, kje resnica, kje laž. Dal dobri Bog, da bi ta ljubi mir ohranili vedno v svojih srcih in stanovitni ostali sklepom storjenim ob misijonu. Ko smo ob sklepu sv. misijona zagledali v procesiji ovenčani misijonski križ, se nismo mogli vzdržati solz tolažbe iti veselja. Zdelo se nam je, kakor bi slišali Kristusa govoriti: „Zmagal sem! Bežite moči nasprotne! Hodite za menoj in prišli boste do sreče, po kateri hrepeni vaše srce." Delavstvo tobačne tovarne se je gg. misijonarjem v posebnem pismu zahvalilo
za duhovne dobrote, ki so jim delili bodisi na prižnici bodisi v spovednici. Prisrčno se jim zahvaljujemo vsi drugi in jim kličemo: Bog vam stotero povrni ves trud, ki ste ga imeli v vinogradu naše župnije. Hvaležni vam bomo s tem, da bomo zvesti ostali naukom, ki ste nam jih dajali in obljubam, katere smo napravili ob sklepu sv. misijona.
Črnučanom je Miklavž prinesel kar dve novi društvi: hranilnico in posojilnico in izobraževalno društvo. Naj bi oboje lepo rastlo ter donašalo ljudstvu obilo gmotne in dušne koristil — Na ustanovnem shodu je ravnatelj č. g. Traven poljudno razložil namen, pomen in koristi posojilnice po Raiffeisnovem zistemu In katol. slovenskega izobraževalnega društva. Pristopilo je takoj 25 članov. Lepo število za malo faro 800 duši Upamo, da se priglasijo še nekateri.
Javno predavanje priredi kat. slov. izobraž. društvo v Zg. Šiški in Kosezah v nedeljo, dne 12. decembra ob 4. uri popoldne v Zg. Šiški v gostilni pri Zajcu. Predavata č. g. Luka Smolnikar in g. Ivan Podlesnik. Ker je predavanje zelo važnega pomena se vabijo k obilni udeležbi vsi domačini, kakor tudi iz okolice.
Iz Št. Vida.
Sv. Aleš ali skriti biser je naslov igri, ki jo bodo prihodnjo nedeljo 12. t. m. popoldne uprizorili mladeniči. Snov igre je povzeta iz življenja sv. Aleša, ki je kot neznan (lat. beseda: ignotus) berač prenočil in umrl v hiši svojega bogatega očeta. Igra je zelo težka, zato bo pred igro kratko predavanje, v katerem se bo razložila.
V Dravljah smo preteklo nedeljo imeli predavanje in igro s petjem. Predaval je vrlo zanimivo in poučno gospod svetnik Iv. Vencajz iz Ljubljane o pomenu izobraževalnih društev za prihodnjost, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. Igralci in pevci pa so preskrbeli, da smo si nadomestili Miklavžev večer:
Božičnice v telovadnici „Orla" bodo zelo lepe. O dekliški ne moremo nič zvedeti, ker jo bodo dekleta Marijine družbe priredile izključno le za članice in novičarju zato nočejo nič izdati; o božičnici šolskega naraščaja pa lahko poročamo, da je vspored sledeči: otroci pred jaslicami, deklamacije, petje in živa slika; telovadba naraščaja, obdarovanje otrok. Stariši, ki so sami voljni obdarovati svojega otroka, bodo svoj dar z natančnim naslovom označen lahko dali k božičnemu drevescu. Natančneje bo še objavil pripravljavni odbor, ki se že danes priporoča za darove revnejšim otrokom.
34 kron čez voznino in poštnino se je nabralo pri delitvi Mohorjevih knjig. Obmejni Slovenci dobe 20, domača ljudska knjižnica pa 14 K. Hvala vsem darovalcem I
Pozor pred liberalnimi listi! Te dni so liberalci strastno začeli agitirati za liberalne liste; zlasti vsiljujejo in silijo naročati najmlajšo in najneumnejšo liberalno cunjo, ki se imenuje .Slovenski dom". Kdor ima količkaj poštenja v sebi, bo ..Slovenskemu domu" in njegovim ntešetarjem pokazal
vrata!	,	Y , .
Pcsnemajmo liberalne mešetarje v
goreči agitaciji, toda tako, da širimo naše
dobre časopise, p edvsem ,.Domoljuba" in „ Mladost".
Iz raznih krajev gorenjske.
Iz Žabnice. V nedeljo 28. nov. dopoldne se je mirno vršil javni liberalni shod v gostilniških prostorih g. Ant. Cegnarja. Sklicatelj: g Fr. Dolenc iz Stare Loke; predsednik- g. Jož. Logonder iz Žabnce; govornik: g dr. Žerjav iz Ljubjane ; vsebina govora: ričet; udeležba pičla; navdušenja: nič. Bastal Naši Mohorjanl so darovali za narodno obrambeni sklad 4 56 K, za vsled povodnji ponesrečene na Koroškem smo nabrali pa 1060 K. — Šolski vrt je dobil pred kratkim lično ograjo. Do cela še ni izgotovljena. Vsakdanjo šolo obiskuje letos 108 otrok.
Iz starološke občine se namjioroča: Pred nekaj dnevi me pot pripelje v Zabnico. Ustavim se nekoliko in pomudim tu in tam. Med pogovori zvem, da so liberalci napravili prvo adventno nedeljo dop. shod pri Kozincu, na katerem je govoril dr. Žerjav iz Ljubljane. Oho, si mislim, šmentano se mora Žabničanotn, ki so na glasu imovitih kmetov, slabo goditi, da jih je moral priti reševat sam gospodarski veleum dr. Žerjavi Ko pa v teku nadaljnih pomenkov slišim, da je shod sklical lesotržec, posestnik in naš bivši župan Fr. Dolenc iz Stare Loke, sem bil takoj na jasnem. Občinske volitve niso več daleč, tako sklepam; Joškov Fran-cek je dobil skomine po županskem stolčku. Da bi thlačal zopet nanj, je šel snubit glasove svojih ožjih pristašev v Žabnico, s katerimi je tudi svoječasno dosegel župansko čast Tako upa tudi sedaj. K temu naj mu pripomore sklicani shodek. Predsedoval je znani Jerga, liberalno slamo je pa moral mlatiti dr. Žerjav. Druzega, po lepakih naznanjenega mlatiča dr. Švigelja ni bilo. Liberalni Žabničani klavernega števila, ki so se shodka udeležili, so po večini res mislili, da se bo šlo na shodu za gospodarske zadeve, pa se je šlo, seveda pod to krinko, za nameravano županstvo g. Dolenca. Od kolovodje Zveze slovensk;h liberalnih zadreg, pardon, zadrug, niso v gospodarskem oziru zajeli druzega, kot liberalne pleve. Zato ni bilo nobenega navdušenja in kakor Žabničanje zatrjujejo, zdaj pač ved6, da ni samo vozil, ampak tudi vodil starološki Dolenc dr. Žerjava. Preklicano, ta pa ni slaba I Voz in nos! Da bi se pa županski namen Dolenčev preočitno ne pokazal, sta imenovana gospoda napravila dotično nedeljo popoldne še shod v Prapretnem v selški dolini.
Iz Šenčurja. Kakor znano, so bile naše občinske volitve ovržene. Ovrgel jih je župan Barle sam; vzrok za to je navel dejstvo, da je nekaj imen v volilnem imeniku po preteku postavne dobe popravil. Čujte toraj! Župan sam je vzrok, da so volitve ovržene ! Ali je tak župan sposoben, da se ga še voli? Nikakor ne! Ako se v 25 letih niti tega ni naučil, kedaj se sme volilni imenik popravljati, ne zasluži več našega zaupanja. Župan bi bil moral vedeti, da bo s tem korakom popolnoma odbil naše može. To se je tudi zgodilo. Celo njegovi bivši prijatelji so sedaj zoper njega. Zato so takoj stop li na noge, ko se je zvedelo da so volitve ovržene, in danes
71
\
• mo org,miz rani tako, da je vsak po;zkus hipanov', da bi se vzdržal, brezvspešen. Vse	o žuganje ne bo nič pomagalo.
7 iano je n.-.mreč da naS župan takega, ki r,;cga ne voli, n ti ne pogl. da ne na cesti i:i i:;ii tudi pozdiava ne vrne. S takim postopanjem pa si le Še bolj odbije ljudi. Pa in- samo žtpan, tudi dosedanji odbor ne zasluži imi najmanjšega zaupanja. Odbor z županom na čelu |e oškodoval občino z:i \eč tisoč s tem, da se je občinski lov vedno le podaljševal najemniku mesto da bi se bil dal na dražbo. Odbor je preprečil, da nimamo v Šenčurju brzojavne postaje, ta odbor je bil celo zoper vodovod, ki pa se je hvala Bogu le napravil, posojilo za vodovod pa je župan raje najel pri liberalni posoi lnici v Kranju, dasi mu je domača posojilnica, stavila iste pogoje. Ker so v občinskem odboru skoraj sami gostilničarji se nikdar ni pazilo v gostilnah na postavno uro. Možje! Šenčurjani I V kraikcrn bodo razpisane volitve! Ali boste še trpeli, da se stari občinski odbor iz vas norčuje? Ali boste še pripustili, da bo naša občina ena izmed najbolj zanikrnih in nazad-n;aškili, da se bodo naši nasprotniki po svet.i hvalili, da so zmagali pri naših občinskih volitvah liberalci? Tega ne, to nam ne pripusti naš ponos. Vsi kakor en mož na volišče in proč s sedanjim prikritim županom, proč s sedanjim odborom! Dosedaj smo še zagovarjali žup.na; a če s tem noče biti zadovoljen, da bi bili naši možje izvoljeni v I in II. razredu, bo pa moral biti zadovoljen, oa bomo gospodovali v vsi h tr. h razredih. Ne da.te se begati po nikakih lažeh, vsak naj trdno sklene: 25 letnemu lužanskemu gospodarstvu mora biti konec!
/z Tržiča. Z a našo faro prezaslužni župnik vIč. g. f r Špendrd <ro nas zapustili 21 novembra t. I in odšli v Novo Mesto za kanonik?. Piišli so k nam 25. novembra I. 1880 in od tedaj do zadnjega časa neumorno delovali za blagor svojih faranov. V hvaležen spomin so jim zato tržiški gospodje podarili dragocen zlat prstan, gospe in gospodične pa krasen pozlačen kelih. S težkim srcem smo se od njih ločili. Olajšalo pa nam je ločitev to, ker smo vedeli, da bodo novi župnik vlč. g Josip Potokar, ki so k nam pr šli 25. novembra t. 1., torej na ravno tisti dan, kakor pred 29 leti prejšnji g. župnik. Da bi jim pokazali svojo udanost takoj v začetku, smo jim pripravili sprejem, kakršnega Tržič še gotovo ni videl. Vse se je trudilo, da bi b>l sprejem čim veličast-nejši. Postavili smo jim štiri slavoloke, pozdravili so jih zastopniki cerkve, občine, šole, kat. izobr. društva sv. Jožefa in ena zastopnica Marijine družbe. Iznenadeni nad tako nepričakovanim lepim sprejemom so se g. župnik vsem zahvaljevali obljubljajoč jim, da bodo za svojo faro vse storili, kar je v njihovi moči. Bog nam ohrani novega g. župnika vsaj toliko časa kakor njihovega prednika, kateremu kličemo: Bog Vam povrni stotisočero, kar ste za nas storili!
V Lahovičah pri Komendi so umrli
l. g. Rudolf Gregorič, župnik v začasnem jokoju. rojeni 17. aprila lfc67 v Andritz pri
juidcu. vti ašnika posvtčeni 19. julija 1890. ?osla -io bili za kapelama v Žiri, toda čez l'ibro ieto so bili prestavljeni v Predvor, t
kjer so bivali nad tri leta. Službovali so potem kot župni upravitelj in župnik v Lozicah, dokler niso leta 1904 dobili župnijo Kolovrat, kjer jih je huda bolezen prisilila da so z novim letom 1907 stopili v zač. pokoj. Kot deficient so živeli nekaj časa v Škofji Loki, ter se nazadnje dne 29. novembra 1907 naselili na prošnjo vaš čanov v Lahovčah, kjer je natančno po dveletnem bivanju v Lahovčah naredila smrt v petek, dne 26. novembra ob 8. uri zvečer konec trpljenju. Pripeljali smo jih isti petek ob isti uri, a pokopali po koledarju isti dan. namreč 29. novembra. Pogreb je bil |ako lep, da še takega nismo videli pri nas, vdeležilo se ga je poleg domače duhovščine še 8 drugih gg. duhovnikov. Marijina družba in izobraževalno društvo z zastavami, c kr. 'orožništvo in veliko ljudstva od blizu in daleč; bodi na tem mestu izrečena vsem naitoplejša zahvala kakor tudi pevcem za ganljive žalostinke. Vsem m vsakemu bodi Boir obilen plačnik.
Ljubljenemu župniku svetila večna luč!
Dolenjske novice.
Iz Št. Ruperta.
Premovanje živine v Št. Rupertu
dne 29. novembra, ki ga je priredila živi norejska zadruga v Št. Rupertu, je bilo za vse poučno. Prignalo se je veliko krav in telic, bikov malo, kar je pač škoda In kaže rano pri naših kmetih. Deželni odbor je dal 200 K — država 200 K. Prosilo se je tudi pri občinah — pa so bili preveč revni!! V Št. Rupertu so na primer občinski liberalni možje za Št. Janžko železnico obljubili 100 K, za kmeta pa niso hoteli dati beliča! Tudi pravi Naj le oče župan tako kimajo kakor želi Zaje in Zupančič, še tisti, ki Vam še verjamejo, vam bodo osle pokazali 1
Deželni odbor opozarjamo na na*a občinska pota in pa okrajne ceste! Zupan ne vidi nič in Zupančič tudi ne. Treba bode čolnov 1
Mlekarna, ki dobro uspeva, bode silno liberalce, ki hujskajo, kar morejo. Le, se bodo že naveličali. Bode tudi še nekoga, ki je z liberalci v zvezi, pa o njem še molčimo. Povemo pa naravnost, da bode tisti, ki hoče v to dobro in koristno zadrugo polena metati, dobil odgovor od ljudi samih, ki spoznavajo, kdo je prijatelj, kdo sovražnik I
Shod v Trebnjem je bil dobro obiskan. Govorila sta dr. Lampe in Hladnik. Več prihodnjič I
Vino je letos v naših krajih sila po ceni: stari veder se dobi od 4—7 gld.
Iz raznih krajev Dolenjske.
Iz Višnjegorskega okraja. Še tekom tega leta se ima ustanoviti tudi za naš okraj kmečka zveza. Namen kmečkih zvez je povzdigniti kmetovalca in mu pomagati v vseh ozirih. Treba je torej kmeta podučiti o njegovih pravicah in dolžnostih, ker ne-vednost je najdražja reč na svetu, pokazati pot, po katerem si zboljša svoj stan, vzbu-
diti kmečki ponos, da se bo zavedel, da ni najzadnji temveč enakopraven vsem driiuim stanovom Tudi zdaj marsikateri kako dobro ugane za kmeta in njegove koristi, a sam nima toliko moči. da bi isto izpeljal, ako pa zveza kot zastopnica vseh kmetov, začne vpiti in klicati, pride ta glas ne le do Ljubljane temveč tudi na Dunaj do u>es ce sarske vlade. Glejte druge stanove, pos* mezni člani ne pomenijo n č, » združeni veliko. Kaj se meni tovarnar za posameznega delavca, ako pa ti posamezniki /.druženi v kaki zvezi skupno povedo, kaj m prav, kaj se ima predrugačiti, potem jih posluh tudi bogati tovarnar. Poglejte učitelje m zdravnike. Posamezni ne morejo kaj posebnega, a združeni v društvih premorejo veliko. V načrtu za starostno zavarovanje so hoteli' zavarovati tudi take ki imajo okrog i»xi0 K dohodkov. To pa zdravnikom ni hil® všeč. kajti zanje je toliko slabejše kolikor več premožnih je zavarovanih. Ko bi se temu protivil eden ali drugi in če bi ti ie bolj pametne razloge navedli zoper to, kdo bi se menil za ugovore ? Ker so pa nastopili združeni proti temu, se jim bode gotovo ugodilo. Če se družijo v zve/i stanovi, ki laglje in boljše žive kakor kitu t in i -n lake zveze koristijo, gotovo mora tudi kmečkemu stanu koristiti taka zveza. Kdo se hoče vpisati, naj se oglasi do božiča pri naiik posojilnicah na Krki, Št. Vidu V šnji gori ali Zatičini, ki bodo gotovo rade sprejele posamezne prijave.
Iz dolenje šentviške planjave V Št. Vidu novo zidano poslopje gasilnega društva je že pod streho. — Prenovljene so tudi tri cerkve in ena na novo sezidala. — Pri sv. Roku sta dva nova stranska okarja. — Pri sv. Ani v Česnjicah je nov zvonik in novi zvonovi. — Pri sv. Andreiu v So-bračali je nov zvonik in cerkev na novo prikrita. — V Velikem gabru pa je na novo sezidana cerkev sv. Urha. — Umrla je tudi po dolgi mučni bolezni dvakrat operirana blaga žena in mati Frančiška Muih iz bobrač.
Čatež ob Savi. Pri nas smo imeli sv.' misijon v dneh od 13.-21. nov. Ofc prav obilni vdeležbi vernega ljudstva vodili so ga čč. gg. misijonarji lazaristi superior Eržen, Sporn in Plantarič. Koncem misijoaa bilo je blizu 1500 vernikov obhajanih. Zlasti veličastna pa je bila sklepna procesija, katero je vodil preč. g. dekan Schweiger Bog poplačaj trud čč. gg. misi|onarjem, storjeno delo pa prinesi obilno sadu!
Shod kmečke zveze pri Sv Križu pri Mokronogu v nedeljo 28. t. m. je imel najlepši vspeh. Polno nabita velika soba iu polna veža ljudstva nam kaže — da sili to ljudstvo naprej, da se zaveda svojifc načel in svojega boja. Shod je vodil g. Povše, ki je poročal tudi o živinorejski zaslugi in o premovanju goveje živine v Št. Ruper'^ Sledil mu je govornik domači g. župniK Bukovic, ki je s svojim govorom ljudstvu govoril v dušo. Poročal je o delovanju naših poslancev, o njihovem boju, o Uvskem in občinskem zakonu. Poročal o boj* liberalcev zoper presv. kneza in škofa. JednO' glasno se je sklenila resolucija, ki i*™ža gnjev zoper ta boj in izreka nadpastirju vse zaupanje. — Tudi poslancem S. Las-je shod izrekel vse zaupanje. Zadnji je govoril novi g. nadučitelj Pirnat. Naud*Ševal
♦ je navzoče, da branijo in čuvajo mladino, i da se ustanovi društvo, kjer se bodo fantje zbirali, da se ohranijo poštene in dobre. Če bodo imeli pošteno zabavo — ne bodo pijančevali. Svoj govor je podprl s slikami. Ni bilo še tako zanimivega pa tudi živega shoda ne. Upajmo, da se še večkrat snidemo I Shod je počastil tudi vladni zastopnik. — Naša šola dobi samo pred-poldanski poduk. H»ala vsem, ki so se za to trudili, neštetim družinam je ustreženo.
Iz ribniške doline. Te dni se obhajajo v Ribnici slavnosti v čast v pokoj od hajajočemu nadsvetmku Višnikarju. Razni bolj ali manj duhoviti govorniki ga proslavljajo kot izvrstnega sodnika, vrlega narodnjaka in vzorpolitika „narodno-napredne" stranke. — Vse prav lepo. Mi mu privoščimo veselje, katero uživa nad temi častmi. Ne omenjali bi cele stvari, ako bi se nam ne zdelo netaktno, da znani mož, ki še do danes sam ne vč, ali je liberalec ali klerikalec ali poštimovec ali vse troje skupaj, in ki v svojem človekoljubju hoče osrečiti ves svet, da ta dobri mož ne da miru nam selskim županom, o katerih mu je znano, da smo politični somišljeniki S. L. S. ter nas hoče po vsej sili uvrstiti med Višnikar-jeve čestilce. Ker poznamo gospoda nad-svetnika, kako on o celi stvari misli, dobro vemo, da njemu samemu ne ugaja tako na umetni način skupaj spravljeno slavlje. On ve, da mu le ribniški liberalci, kojih dolgoletni voditelj je bil, iz srca napijajo. Kmet-ske občine pa ga ne morejo slaviti, ako 'majo le trohico političnega prepričanja, saj je Višnikar v vsakem volivnem boju, bodi si kot kandidat ali agitator, stal kot nasprotnik S. L. S. Pomilujemo tistih par županov iz ribniške okolice, ki so se vsedli na lim sirenskim glasovom zgoraj imenovanega človekoljuba in ribniškega župana dr. Schiffrerja ter liberalcem delali stafažo na slavnostnem večeru. Zelo, zelo še manjka politična zavednosti! Kar nas je pa zavednih župšnov, pa odkrito povemo dr. Schiff-rerju, da ga odklanjamo kot voditelja županov v našem sodnem okraju. Dr. Tavčar po Ljubljani tužno prepeva „Odreti se ne damo", mi pa ponosno govorimo; „Od Schilfrerja voditi se ne damo". — O. Višnikarju pa želimo dolgega in prijetnega pokoja, da ga bo pa res deležen, mu kot prijatelji svetujemo, da naj pusti politiko, saj nikakor ne spada med razne Žerjave, Oražne, Šviglje in Ribnikarje. V njihovi družbi bo vedno nevoljen, in s tem mu bo bolj ali manj pokoj zagrenjen. Za poduk naj mu bode ekspedicija v Belo Krajino ...
d Iz Črnoralia. V občini Talčivrh smo imeli 16. novembra volitev novega občinskega odbora, katere izid prebivalcem naše občine gotovo nikdar ne bo delal časti. Razvidi pa se naj iz naslednjih vrstic, kako daleč zaostajajo naši ljudje za drugi-ni, kar se tiče narodne zavesti, razvidi "iaj se obenem, kako je potrebna tudi v .em oziru pomoč naši zapuščeni Belo Kra; lini. — V svoji občini redimo nekaj kaj-žarskih Kočevarjev, podrepnih in vsiljivih liudi, ki vtikajo povsod svoje nosove, kjer Jih ni treba. Tudi zdaj so jim zadišala v naši občini odborniška mesta. Ker pa so izprevideli, da jih je premalo, da bi dobili večino glasov pri volitvi, so poiskali vsa-
kega kočevskega reveža, ki ime slučajno v naši občini kako ped zemlje in torej volivno pravico. Niti na ta način niso mogli iz-bobnati zadostnega števila volivcev skupaj, tu pa so jim žalibog prišli na pomoč naši ljudje sami! Da postane tupatam kak posameznik odpadnik od svojega rodu. da zataji svojo narodnost, to se sliši večkrat, da bi pa to storile celotne vasi naenkrat, to se sliši malokdaj. In vendar se je zgodilo zadnje dni pri nas. Otovec in Sela, dozdaj slovenske vasi, so pristopile pri volitvi na kočevsko stran in oddale svoje glasove Kočevarjem. Tako so zazdaj zmagali Kočevarji v tretjem razredu, njih zavezniki pa v drugem in večinoma v prvem razredu. Vsa ostala občina pa je ostala pri volitvi v manjšini in je dobila v odbor ie štiri slovenske može. Veliko je pripomogla k takemu izidu volitve tudi brezbrižnost in nezavednost nekaterih naših ljudi, ki so, namesto da bi šli k volitvi, sedeli rajši za pečjo doma in poslušali ter gledali svoje ljubeznive ženke. — Vi pa, Otovljani in Selani, ki se veselite, da vam naredi zdaj nemški »Šulferajn,« kočevsko šolo sredi vasi, zapomnite si, da imajo pri tem odločevati še višje glave, kot so vaši Kočevarji. Vedite, da se more roditi taka, za vas in vaše otroke tako pogubna želja le v glavi tako narodno - zavednih mož, kot ste edino vi!
Notranjske novice.
idrijske novice.
n Shod katol. političnega društva v Idriji 21. novembra je imel namen davkoplačevalcem pojasniti občinski proračun za bodoče leto. Zborovalci so bili mnenja, da naš občinski odbor preveč trosi denar, seveda najbolj med svoje pristaše. Sklenil se je rekurz proti sklepu zadnje občinske seje na deželni odbor, nai ta nekatere postavke črta. — Isti shod je tudi protestiral proti neodkriti gonji in zlobnemu početju s škofovo brošuro. Povdarjalo se je, da so ženini in neveste potrebni posebnega poduka za svoj prihodnji stan, da pa so liberalci zlorabili skrbnost škofovo, sami lep dobiček naredili iz škofovega truda, škofa pa za plačilo še blatili.
n Cecilljanska vescIica, ki so jo priredili idrijski cerkveni pevci, je prekosila podobno prireditev lani. Večkrat so morali pevci ponoviti točke, ker je občinstvo tako zahtevalo. G. pevovodja Gruden se je res potrudil. Zabava se je vršila — prva — v novem salonu Didičevem.
n Dr. Papežu, zdravniku v Idriji, se zahvali cesarski tesar Jakob Šemerl za požrtvovalno in uspešno zdravljenje. Več let je čutil trganje po udih, danes je pa popolnoma zdrav le po prizadevanju imenovanega zdravnika.
n Našo zadnjo notico, da je Julij Novak razdeljeval zeleno brošuro med real-ce popravlja on v »Slovenskem Narodu« na njemu lastni način, da tega ni storil. Vzamemo na znanje.
Le negajajmo jim, namreč klerikalcem Tako si mislijo in delajo naši
naprednjaki. Prišla je komisija, da kmavdira novo Didičevo dvorano. Ker so j.a notri sami zagrizenci, zato smo že širnih, da bodo našli na novi stavbi marsikako „pomaiij-kljivost" in ne dovolili njene vporabe. Stavbeni odsek misli, da se bo maščeval za Čitalnico. Noče pa vedeti, da ie razlika med Didičevim hotelom in nameravano Čita'nico. Didič je sam sezidal svoj hotel, Čitalnico bi pa radi postavili na občinske stroške; in ta hotel bo vsaki stranki pristopen — vsaj je gostlna, — Čitalnica pa le neki stranki. Svet pa naj strmi! Vpije se po Idriji, da nimamo nikake vtč|e dvorane. Doslej je bilo to res. A zdaj je tako Didič dozidal in bi jo rad odprl, pa |e mestni zastop ne pusti rabiti.
Avanziral je g. rudniški sv« t"ik Josip Koršič v Idriji. Cesar mu je pod M značaj rudniškega nadsvetnika. Čestitamo!
Zabavni večer Idrijske dekl^ke Marijine družbe se je lepo izvršil, le 'koda da smo se morali po nepotrebnim vnesti v stari dvorani Didičevi.
V Spodnji Idriii bila je v soboto 4. t. m. občinska volitev. Ne tu o ie| pisali, ko bi se ne kazala tolit-o >ocijalno-demokratična ošabnost in predr no Najprej naj povemo, da so v vseh 3 lazredih izvoljeni pristaši S. L. St., tor* le naši možje. Liberalci so od kraja vol h >a se in soc. demokrati tudi le svoje pn.-i še ko so pa videli, da ne zmaga ne ta e ona stranka, sta se konečno združili, tla bi tako skupno porazili katoličane. A i aši možje se niso vstrašili slabega vremena ne dolgega pota zato je bila vkl|ur> /druženju naša zmaga. Kako je to jezilo po ehno so-cijalne demokrate le par zgledov. Načelnik soc. dem. konsumnega društva Jan. Straus iz Idrije se je šopiril v volilni dvorani več ur. Zavedal se je svoje veljave med so-drugi in je menil da enako nam kmetom lahko ukazuie. Zaklical je enkrat volilni komisiji: „ako ne bo ubogala komisija, jo bom jaz razpustil." Pomilovalno smo pogledali malega možica, katerega poznamo še iz tukajšne šole. ter si mislili: revše, komandiraš lahko s* oje pristaše v Idriji, a tu ni tvoje komande čisto nič. Menil je v svoji oholosii, da je kak okrajni glavar, ki ima moč in vel avo nad komisijo. Razume se, da se mi nismo zmenili za take medklice in mirno glasovali za svoje ljudi.
Župnijski opravitelj je volil tudi za cerkev, ki tudi davek plačuje, kakor vsako drugo posestvo. Oporeka zopet socijalni demokrat, da cerkev je občinska last, za to sme glasovati le župan ne pa duhoven. Možic je menil da smo že na Francoskem, kjer so ugrabili cerkve, a ker pri nas ni že državne postave v tem oziru, kakor na Francoskem, smo se le nasmejali in preko takih neslanih opazk volili dalje. Rad bi bil cerkev prepustil tukajšnemu županu, ker je volil le socijalne demokrate. A ne to ne drugo ni pomagalo, poraz je bil na celi črti. Naši ljudje pa so bili navdušeni, ko so spoznali, da združeni le dosežejo lep uspeh in se ni treba ozirati na smešne opombe nekalerih, ki so poučeni od svojih, da bi druge vstrahovali. Davkoplačevalec je pa spoznal, da je treba ravno pri volitvah se potegniti za svoje pravice, tudi
82
žrl dei
; rt s le v
eli ilan, da se s svojimi nazori pro-i bode listi gospodar v občini ki e in davke plačuje, ne pa tisti ki n zabavlja. Ča.st takim volilcem!
Iz : Hi krajev Notranjske.
ovnica. Fn nas se je pričel občuten mra/. v cerkniško jezero je ob letošnjem jesu. m m deževju prišlo mnogo vode, katera Mala po 14 dni brez vsakega odtoka. Lansk.» li to je bilo izvanredno sulio, zatorej ni b o toliko potrebno izsnaženje požiralnika; i. los se je pa pokazalo, koliko bi se lahko p> magalo v jezeru, ko bi se vsaj nekai j avnih požiralnikov izsnažilo. Dokaz je r m . adavini letošnjega leta in na vodo-nieiu kiiteremu več verjamemo, kot onim, ki trn .o. da je vsako snaženje požiralnikov, oziroma osuševanje brezuspešno. Tisti ki vzdr/i ie,o to trditev, delajo to ne iz lastnega pieprčanja, kajti taki morejo zelo malo »li nič povedati o jezeru iz lastne skušn|e. Taki, ki opazujejo padavino, do toke, odtoke in delovanje raznih požiralnikov gotovo boljši sodijo kot površni strokovnjaki, ki jim je jezero le po imenu mano. Nahajajo se pa tudi zaupniki, ki dajeio na gotovih mestih pojasnila brez lastnega prepričanja taka, da je delovanje naših /a ljudstvo vnetih poslancev in drugih zastopnikov brezuspešno. Visoka vlada na| «i pa vendar že enkrat predoči, da je glavna podlaga in najmočnejši steber državi kmetijstvo in naj ne piezira našega v kmetijstvu nad vse zapuščenega kraja.
Na novi sejm, ki se bo vršil dne 15. t. m. za živino in konje in na katerem se bodo delile nagrade, vnovič vabimo.
Z Blok. — Naši liberalci milo tožijo v „N.iroou", ker ne smejo nič več zmerjati, kadar bi se jim zljubilo. Na dolgo in široko pripovedujejo kako je ugnal naš poslanec Drobmč nPetkovga ata" od Sv. Trojice v kozji rog. Koliko neresnic pri tem napišejo, za to se ne zmenijo veliko. „Ata" so seveda nedoižno jaRnje, poslanec Drobnič pa je obla hm in krut, bo pobesil vse Bločane in jih „odrl do kosti". Ste slišale sirote, ste slišale, ve udove? Bežite pred Drobničem bežne, da vas ne „odere do kosti" in pojdite k liberalcem, da vam pomagajo. Zakaj ti znajo I! In drugi, ki imate prepire med seboj, ki ste stiskani, ki ste zabredli v nesreče, nikar ne hodite k Drobniču v pisarno, .on ,le -hlini velikansko ljubezen do kmeta", v resnici kakor pravijo liberalci „je pripravljen odreti vas do kosti." Liberalci, ti vam hočejo pomaga'i in prav svetovati! — Da je Petek nahruli' Drobniča in potem brž lekel v Ljubljano in prvi vso stvar naznanil advokatu, češ, da me uni ne prehiti, tega liberalci ne povedo. Potem pa pride še ta preklicani dr. Pegan in pomaga Drobniču, da „ntstavi Petku nož na prsa rekoč: „Ali mi daš, kar zahtevam od tebe, ali pa ti sunem nož v prsa." ln ta ubogi Petek se je prestrašil, grozno prestrašil. Kar smili se nam. Pa upamo, da mu bo ta strah tudi koristil, ker se je pri tem gotovo naučil, kako se ima obnašati na cesti nasproti ljudem, ki mu niso storili nič žalega. Ker do >e;!ai tega ni znal, je moral odšteti 100 K. Kakor se vidi so njegove psovke precfj drage, a kaj ko se mu drugače ne more dopovedati. Kronice se bodo obrnile 72
v koristne namene: nekaj za popravo pota, ki pelje k sv. Trojici, nekaj za izobraževalno društvo na Blokah, nekaj za dijaško kuhinjo v Ljubljani. Torej se bo kmečki denar uporabil v korist kmečkim sinovom. Tudi Petek sam bo deležen teh koristi, kar mu bo gotovo v tolažbo. Sicer naj bo pa vesel, da je tako po ceni skoz prišel. — Blagajništvo „Kat. slov. izobraževalnega društva na Blokah" si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potem zahvali g. poslancu Drobniču; ki je naklonil imenovanemu društvu svoto 30 K iz poravnave, ki jo je plačal Št Kovačič od sv. Trojice.
-f Orel v Planini se je ustanovil 5. t. m. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba na zborovanju prav povoljna. Govorili so br. Hočevar Janko, gg. 1 uršič iz Logatca in Podbevšek iz Cerknice. Pristopilo je nad 30 rednih članov. K ustanovitvi so prišli tudi Orli iz Logatca — nekateri v kroju — in so proizvajali proste vaje, cerkniški Orel pa je posla! svoj zbor, ki je novemu Orlu zapel Sattnerjevo himno. 97-temu odseku v Zvezi, ki ga je prinesel sv. Miklavž, krepak »Na zdar«!
Iz Ligojne pri Vrhniki. Zadnjič je ,Domohub" pisai iz Hrušice, da je krajni šolski svet dobil potem, ko je g. učitelj Šušteršič odšel, račun od Bahovca, trgovca s papirjem v Ljubljani, ki zahteva poravnavo računa za šolske potrebščine, katere so otroci učitelju v šoli plačali. Tudi naš krajni šolski svet je dobil tak račun, pa od Igliča, trgovca s papirjem v Ljubljani. Krajni šolski svet je pa trgovcu vrnil račun s pripombo, da krajni šolski svet ni ničesar naročil, torej tudi ničesar ne plača. Tudi dva posestnika sta že napravila križ čez vse tisto, kar je g. učitelj Šušteršič s solzami v očeh prosii. Ne bi omenjali tega, toda prav je, da svet izve, da mi Ligonjci nismo toliko zarobljeni in hudobni, da bi bilo treba našo vas na štirih krajih zažgati, kakor se je izrazil g učitelj Šušteršič.
Goriška.
Glas volivca.
V sledečem priobčujemo dopis, ki nam ga je poslal naš vrli somišljenik iz goriške okolice. Priobčujemo dopis neizpremenjen, kakor nam je bil poslan. Iz njega bo razvidno, kako sodi ljudstvo o nalogah poslancev S. L. S. Ljustvo hoče, da delajo naši poslanci načelno politiko; kajti zdrav razum in pošteno prepričanje naših volivcev se protivi vsakemu oportunizmu. Dopis se glasi tako le:
Komaj se je deloma polegel vihar vo-livnega boja, že zopet nas kliče trombe glas na bojna polja. Žrtev neumljive nesreče katera nam je odtrgala dragega Jeriča iz naše srede, zahteva, da stopimo zopet pod — orožje. —
Bomo li šli v zopetni boj? — Da, sveta dolžnost je, da se sleherni somišljenik SLS vdeleži volivnega boja; to pa še tem bolj zdaj pri dopolnilni volitvi, da še tem čast-nejše zmagamo ter se s tem nekoliko poplača hudobno veselje nasprotnikov nad
tako osodepolno nesrečo pokojnega Jeriča in njegove družine ter sploh vseh somišljenikov S. L. S. — Kakor je nas presenetila in vžalostlla grozna nesreča Jeriča, ravno tako je sovražnike vzradostila, razveselila. Neki liberalec je celo zastavo razobesil v znak veselja, da je Jerič — umrl. Tega bi bač ne bili pričakovali od količkaj poštenega, če tudi trdosrčnega nasprotnika.
Težek in oduren je res boj z Ijutun in trdosrčnim sovražnikom, z raznobarvnimi svobodomisleci. Mi nastopamo mirno, dostojno, a pogumno, nasprotnik pa kruto, nasilno, surovo. To so lastnosti, koje so lastne le ljudem neolikanim, posurove-lim po liberalnih nazorih. S takimi l/udmi bo se nam toraj zopet — bo|evafi/ Kdo naj se veseli tega boja, ki ga dokončavatno ravno pred vhodom v Novo Leto? Da, nihče se tega ne veseli, a tudi ne bojimo se ne; pogumno na bojno pozoriščel V novem letu pa — upamo, da odložimo bojno orožje — ne bojno, ampak le vo-livno; kajti boj moramo nadaljevati, posebno na polju krščanske organizacije naše mladine; ta se mora rešiti pred krvoločnim sovražnikom. Vsi pravi Slovenci — krščanski možje in mladeniči, — na krovi V bo|no vrsto, vsak po svoiih skromnih močeh v pomoč našim mladim možem, vrlini krščanskim organizatorjem naše mladine.
Mi smo šli in gremo v volivni boj načeloma — proti liberalizmu kot takemu, nismo se ozirali toliko na osebe, temveč na načela, katera stranka zastopa. Mi Goričaui nismo šli v boj pod pritiskom iz »farovža", kakor nam podtikajo .veleučeni" gospodje okoli umazanih listov. Šli smo prostovoljno, samozavestno, zavedajoč se nasledkov gnilega liberalizma na gospodarskem, narodnem in kulturnem polju. Ljudska obsodba liberalizma na Goriškem ni prisiljena, temveč ljudstvo je politično — dozorelo in temu je mnogo pripomogla naša mlada krščanska organizacija. —
Mi smo se bojevali v smislu načel po programu ljudskem. In kot takim smo mi svojim gg. poslancem položili deželno-zborske mandate v roke, in tudi pričakujemo od njih, da bodo gg. poslanci kot taki delovali. Za kakoršno koli zvezo z liberalci, te ali one narodnosti bomo mi volivci klicali gg. poslance na strog odgovor. — Ker s slovenskimi liberalci ni upati na. nikakoršen kompromis, zato je pa edina naša zahteva, da se krščanske stranke obeh narodnosti, kolikor mogoče, zbližajo, saj imajo tudi približno eno in isti verski in' gospodarski program. — Toraj!? —
Hribodolski.
Goriški agrarci se med seboj koljejo, da je veselje. Sedaj sklicuje Mrmolja svoje obupane pristaše na zaupne shode, kjer pa se med seboj kregajo, da sc iskre delajo. Posebno sta si v laseh dornberški nadučitelj Križman in dornberški posestnik Budin. Zdi se, da Budin in ž njim drugi kmetje že spoznavajo, kam jih hočejo spe' Dati kmetje v iraku. kakor je n. pr. Kriz-, man.
V Otaležu (pri Cerknem) smo v nedeljo, 28. novembra ustanovili Orla. Prihiteli so k nam vrli bratje Orli iz Ccrkna. Iz Spodnje Idrije, celo iz Gorice je prišel zastopnik »Slov. kršč. soc. zveze« in Orla-
ZflVŽljtGj ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev tn. prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16, (Hrvatsko),
Slišali smo mnogo lepih in vspodbndljivili besed, ki smo si jih globoko začrtati v svoja srca. Otaležki mladeniči imajo poguma in moštva dovolj, da sc nc bodo zbali nikogar, zaradi svojega prepričanja. Za tistih par »amerikanskih« liberalnih pod-repnikov se naj ne zmenijo, kakor bi jih ne bilo. — Ob tej priliki se jc vršil tudi občni zbor »Katol. slov. izobraževalnega društva«. Iz zelo zanimivega poročila, ki ga je podal marljivi društveni predsednik, posnemamo, da je društvo v pretočenem letu zelo pridno delovalo. V knjižnici je bilo n. pr. prebranih mnogo nad 300 knjig, kar je zelo veliko in pomeni, kako rado bere naše ljudstvo. Vseli časopisov je delilo društvo med člane v nad 50 iztisih. Ne napadi, ne psovanja niso društva zadržala v njegovem napredku. Tako si bodo tudi v bodoče nasprotniki ložje razbili glave nego nas ustavili na našem potu!
Resna ln važna beseda. Dobili smo dopis, ki je izredno važen in vreden, d.v se z vso resnostjo bavimo ž njim. Dopis slove: Znano je, da svetolucijska postaja drž. železnice pred časom ni bila dober vzgled za čednostno življenje. Marsikaj bi se dalo očitati sem in tje, pa nočemo. Toda v nedeljo ponoči sem videl na kolodvoru pri Sv. Luciji nekaj, k čemur nc smemo molčati. Iz Gorice je prišel vlak ob etiiinpol ponoči. Z menoj je izstopilo iz vlaka še nekaj oseb, med temi dvoje žensk. Med tem ko sem čakal na pošto v čakalnici, da se popeljem po idrijski dolini, sta ženski čakali zunaj pri vozu, ker sta se imeli odpeljati s pošto po soški dolini, ki odhaja od Sv. Lucije prej nego ona proti Cerknem. Ko so poštni uslužbenci nalagali poštni voz, pride poleg neka uniformirana oseba. I/prva sein mislil, da je kak poštni uradnik. Toda pozneje sem spoznal, da jc železniški uradnik. Nekaj časa sc je motovilil tam okrog ter delal napotje osobju. Nato pa jame nesramno nadlegovati oni dve ženski. Besedi nisem razumel pač pa sem iz njegovega obnašanja spoznal, kaj govori. Ženski sta sc ga komaj ubranili. Ni pa dal miru prej, predno ni voz odšel. Nato pride v čakalnico »inšpicirat«, nakar izgine ob tričetrt na 2. uro zjutraj v bližnji go-slilni. — Dognal pa sem, da ta uradnik v uniformi ni u s 1 u ž b e n na svetolucijski postaji; ampak je od nekod drugod ter sc je tisto noč in dan prej mudil tam le na »dopustu«. Zoper se d a n j e uslužbence na svetolucijski postaji nimamo nič. Oni niso krivi, da je ta človek uganjal to noč na njihovi postaji nesramnosti. Povedali pa smo ta slučaj, ker hočemo, da imajo pošteni popotniki, posebno ženske, mir pred vsakimi nesramneži naj si tudi tiče v uniformi c. kr. državne železnice. Povsodi se govori, celo na visokih mestih, da moramo vse, kar je mogoče ukreniti v varstvo potujočih žensk. Povsodi se povdarja, da ravno na železnici preti ženskam velika nevarnost.Povdarja se, da bodo v tem ožini morali uslužbenci bolj paziti na moralo in red med potniki. Toda ovce boš dal v
varstvo volku, če bo železnica imela v službi take ljudi, kakor jc oni, ki smo ga opisali. Ce hoče država resno uvesti akcijo za varstvo žensk, mora pred vsem gledati na to, da iz vrst njenega uradni-štva izginejo vsi taki ljudje, ki so podobni »junaku« na postaji Sv. Lucija. Zal, da je takih med uradništvom mnogo, toda resnično besedo zapišemo, ko pravimo, da mnogokie uradništvo moralno kvari ljudstvo! Temu sc mora odpomoči. Vsi nevredni iz vrst c. kr. uradništva!
»Kmečka zveza« za komenski okraj ima svoj občni zbor v nedeljo 5. decembra v komenskem župnišču. Začetek ob uri popoVne.
Narodno gospodarstvo.
g Naša živinoreja. Na zahvaljeno nedeljo po nauku je bil v društvu važen sestanek glede preosnove bohinjske živinoreje. Govorili so g. dež. poslanec Piber, domači g. župnik Berlic in g. Anton Cven-kclj, posestnik iz Ljubnega. Gosp. Anton Cvenkclj je v svojem temeljitem predavanju podal sledeče misli: Naša živinoreja je zasnovana na čisto napačnem načelu, odkar se uvajajo od 1. 1869. v Bohinj tuje pasme. Gospodje, ki so to začeli, kmetijska družba, bistriški župnik Mesar i. dr. so imeli seveda pri tem najblažji namen, namreč povzdigniti bohinjsko živinorejo. Mislili so, da bo tuja živina, ki je bila res na videz lepša kot domača, zboljšala domačo vrsto. Zal. da so premalo poznali lastnosti in značaj bohinjskih krajev, zlasti planin. V onem času se je edini gospod pl. Kappus iz Kamne gorice potegoval za prvotno domačo vrsto in za licenciranje domačih bikov, seveda brez uspeha. Tako se je že bati, da domača pasma popolnoma izgine, a ker sc tudi tuja nikakor ne obnese v Bohinju, ampak le oslabi, je že jel pretiti propad živinoreje sploh. To bi pa bil ob enem tudi propad Bohinja. Zato treba z vso resnobo de'ati na to, da se zopet uveljavi v Bohinju prvotna vrsta goveje živine, ki je edina primerna za naravo in vse druge razmere Bohinja in ki se je prav vsled raznih naravnih vplivov tu razvila. Kdor hoče siliti v bohinjske planine druge vrste, ki sem ne sodijo, bi ravnal podobno, kakor če bi hotel na planinah vzgajati palme ali pomaranče. Gotovo je, da ni domača bohinjska živina brez napak, da na pogled ni tako'lepa kot pinegavska, da jo nekoliko kazi pobiti križ da je bolj majhne postave, vendar zunanjost ne sme biti merodajna, da je živina le v resnici dobra. Sicer se pa dajo ti ne-dostatki sčasoma gotovo odpraviti, n. pr. zadnji stisnjeni del v križu, kar zavira žival, nekoliko pri storjanju. — Neprecenljive so pa prednosti bohinjske goveje živine Prvič je bohinjska krava izvrstna mlekarica. 10 do 12 1 mleka na dan jc nekaj čisto navadnega. In to je dandanes pri
.u s znamko »c.sa fluid«, Mi srn sami učinku. Dvanajstorica za poskusu,ii 5"— _______ 2810
kravi glavna reč, ker se potrebuje toliko mleka. Drugič je živina skromna, zadovoljna z vsakim živežem. Le pomislimo, v kakšnih planinah se ta žival včasih preživi! Tretjič je izvrstna za pleme, ker je trdne telesne konštrukcije ravno vsled vednega gibanja v prosti naravi. Vedno uživa sveži zrak, pri naporni hoji po planinah si okrepi in utrdi mišice in kosti. Slednjič se bohinjska živina lahko proda-Ze samo ime bohinjska krava je največje priporočilo za dobro kravo. Bohinj-' sko živino so že od nekdaj hvalili in radi kupovali po severnih deželah, Koroškem, Tirolskem, Solnograškem in Bavarskem. Treba je torej resno misliti na to, da se posveti zopet vsa skrb domači vrsti. Cenimo, kar je naše! Zato'treba res skrbno negovati goved tudi doma v hlevu. Kar mogoče treba paziti, da se ohrani domače pleme. Vsa ona teleta in telice, ki so kar mogoče podobne prvotni domači vrsti, se naj ohranijo doma za pleme. Teh torej ne prodajati. Tako bomo zopet povzdignili svojo prvotno domače živinsko pleme, kar bo velikega pomena za vse naše kraje. Bohinj bo nekak reservoar za vso živino po naših deželah. Imeli bomo svojo . lastno živinsko pasmo, s katero bomo živino plemenitih in ne bo nam treba hoditi iskat živine drugam! — Z burnim odobravanjem so vzpreje' miogoštevilni poslušalci obojega spola gu. ,rnikove besede, saj jim je govoril vsem prav iz srca. Nato zalivali g. župnik Berlic govornika za temeljite nasvete in pripomni, da bo treba v resnici korenite izpremembe v naši živinoreji. Sedaj takorekoč niti ne smemo gojiti domače pasme, ker se nam od vseh strani vsiljujejo tuje. Domačih juncev niti ne potrdijo, češ, da so premajhni, preslabotni. Seveda gospodom, ki imajo pri licencovanju besedo, ne moremo zameriti, ker ne poznajo naše domače pasme, da je čisto drugačna kakor so tuje; po svoji naravi manjša in drugače ustvai-jena. Da tuja pasma ni za Bohinj, priča slučaj, ki se je dogodil v zadnjem času. Poslali so v Bohinj pinegavskega bika, ki je šel dvakrat v planino, pa je poginil. Za naše planine sodi edinole naša domača pasma. Nato je g. deželni poslanec Piber dodal še nmogo zanimivosti o tem vprašanju. Opozoril je posebej na izvrstni članek g. ravnatelja kmetijske družbe Pirca v zadnji številki »Kmetovalca« glede tega vprašanja. Tudi g. ravnatelj Pire. ki je bil prav v pogovoru z g. Antonom Cvenkelj-lioni, od njega na to opozorjen, se z veliko vnemo zavzema za to, da se zopet uveljavi domača bohinjska pasma. Dobro, da se ie spoznala napaka, da namreč značaju našega kraja ne prija vsaka živinska pasma. Kmetijska družba je imela dober namen, a gospodje so bili le preveč teoretiki, a ne praktiki in niso poznali značaja Bohinja, ne domače živine, ko ie pričela uveljavili domačo pasmo, bo t" 'ba še mnogo izprememb pri postavo ' zlasti z tiovimi pasmami.
S cCjit-ovo emulzijo
SC (1, ck ■ c lin vsak način boljše uspehe, kot 7 i;nv.' *::;?» ribjim oljem. Ta jc bistveno lažje prebavi in učinkuje zaraditcga hitreje in
zr,nc: ' šc.
O .i prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi r:. c vživajo, kot navadno ribje olje, katero oni bnjajo zaradi neprijetnega okusa.
Izrcčno najbolj fino, prvo-vrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju
Scott-ove emulzije
v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scottova emulzija obče priznana za neprekosno vzor-cmulzijo.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vinarje*.
Dobi se v vseh lekarnah.
Čudno razmerje. Prijatelj: »Kaj pa Mineta t. ženo celi dan?« — Mož: »Drug ctnigctra ;niU:;cv:i!"
f Ne prezrite sledečih vrstic. ■
A ^o želodec slabo prebavila
in ss vsieitejJ notem lini druga opravila organizma, potem nj se uporablja z uspehom dr. Rose balzam.
PrtizislcKu iz izbrar.il najboljših in uspeinlh zdra-vrtm-i zi i skrnno nspriviieno. tek zL«,»|«te in t>rc-bsvii.-i p pospešujoče i:, lahko odvaj n',oCe domaČe Zdrav !», ki uolnii :n od lf»m znane nasledke nezmer-rosh, •..,:!>e ditle, prihlajenja in zoprnega zaprtja, n. nr. uoreCico, nnpc!ij:i"iv. ne/mern« tvorilve kislin !er hrCe ■■ ar. Kose balzam za želodec u lekarne U■ f-ru^r.crja i- 1'ragL
S
VF.RIIOI Vsi deli embalaže
--imajo postavno
depunovano varst. znamko
glavna zaloga: LEKRRMfI
B. FRRCahER-ja, e. Ii kr. <rar. 4okivllelJa,
„Pri {rnem orlu", PRRGA, Mala strana 203,
vogal Kcrndove ulice. 53" Pi »tlli ie riifelliji titk in. Cela stekl. 2 K, pol stekl. I K. Proti naprej vpoSiI|. K i«U se posije mala steklenica, za K 2 BO velika sle-kitmcH, za K 1 70 2 veliki steklenici zn K 8 4 velike stCKieaue, za K 22■ 13 vel. steklenic poMniue prosto i«s vse postaje avstro-ogr monarhije.
Zaloga v lekarnah Jvslro-Ogr.
Kot božično in novoletno darilo
za slovenske gospodarje in go-podinje je pač najprimernejša in, kar je treba povdariti tudi najcenejša naša .Družinska Pra tika" 19 10, ki jo krase lepe slike in vse buje toliko razvedrilnega in koristiuga be r,la, kakor noben drugi koledar te vrste Povsod, koder .Miklavž" ni zadostil svoji nalogi, mora Pratika kot novoletni dar priti v roke sorodnikom, prijateljem in znancem. Pripominjamo še, da se vsakdo podviza z nakupom, dokler je še kaj zaloge.
Pri Jetičnih se predpisuje sedaj splošno gnajahol. Njegov učinek izvrstno vpliva v mnogih slučajih, vendar ga pa bolniki ne vživajo radi, ker je neprijetnega duha in okusa. Novi kemiji se je posrečilo, ta važni izdelek pod. ti v prijetnejši obliki, thiokolu. Thiokol se uporabi v sirupovi raztopini, ki se pod imenom .Sirolin-Roche" dobi v vseh lekarnah. To sredstvo se rado zavživa in je lahko prebavno.
m
li« &
$ * *
m
m $
m
m *
i *
*
O/ermva/Io
železnato J{ina-Yino
Hlgijenična razstava na Dunaju 1906: Driavno odlikovanje in iaatni diplom k (lati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. ii kr. toni Muitilj
- ■ ■■■ TRST-BarkovlJe.
mmm m
'OJT se kol naravna ! ^^"namizfiu\oda 'fvmte iokot zdravilna rana
' <Tf« ttjkoie organskege dihanja in zoper, bolfiii Jeiodca in mehurja rv>jtx>lja' pripore ia! i
Na pogorišču. Načelnik gasilcev po-gorelcu: >No, zdaj je ogenj pogašen... pa nikar kaj ne zamerite!«
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Loaasl 4Geik-man v Ljubljani, S:ritai,eva (Spitalska ulica St. 1.) novo najboljše sukno, najlepše blano, Vedno novosti za obleke In bluze. Strogo solidna postrežba in nizke ceiie. Opreme za neveste.	1
Kupujte!
lc pri tvrdki, katero Vinu priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gemrnan v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 1.) Novo najbolje sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepSe obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	246lJ 1
PREPRIČAJTE SE
o <inoi*'.)*tl n .»;c tvdke in z.ii.letajte v pr.:iel>i vp<>-rabnih predmetov iu daril vseh v nt. nioi glavni cenik s :/mi slikami /.istonj in franko 2 dopisnico.
C. in Vr. dv mi založnik
JAN KONRAD
B Ux St. 984. (Ce§ko).
Zahtevajte zasloni
jm.
In Iranko muj
vi-liki ilu.trovani cinik z n.i.1 5000
podobami ur, zlatnine, srcbrnl-nc itd.
Prva tovarna ur v Brllxu It. 961. (CeSko)
JZIN KONRAD
c. In kr. dvorni zaloinlk.
I'rava Jv:cn«l.* nik .vik -rem ura, :i-.t::n Koil-rpf K 5- , 8 k.n-a-ii Kit- . l<rt"tr. Adlrr-Kositopf-nk ark-rent. uta 7 K. Pr v.i srebrna ie-ii i-i.i " K'40 Nlkjuimkol Zamena dovoljena ali denar nazaj.
H. SUTTHER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: Ure, ZI a f-
nino in srebrnino
na vse kraie sveta .obrnile if zanrsl/ivo na ilonuiio slov. tvrdho
Uei nov* ceniK zasfofl/.
Novost:
Plostnata, tenka, prava nikelnasta Anrter-Ros-
kOpf lira na f> kamnov, pokrovi ost;ine;o vedno beli, prav natančno ur idoča.
:: K 4'50. ::
Srebrne ure od 0 K napre;. VcJlctno j.T" 'vo - Al > ne tik:aja, se denar vrne nazaj.
S e? h d j s H e mižite s s!m. tfiM
nikelnasU K 1-20, sicbina . „ 6-—. 1171	SI—»
Priporočamo našim gospodinjam pravi i^flftKCKOY: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
•I. ZngK II. Y IICI, 5:9 I. V.
tJri
pljučnih boleznih
ti__ t__x___•	.	_
'' ''v.''""* 3 li;
-- ''v.tf'*er-.j A. n,	. *n„:ttn \ (. >'
kašlju, katarih, oslovskem kašlju, influenci
predpisujejo zdravniki in profesorji priljubljeni Sirolin _Bocheu — Sirot in i«,ie<.	u , , ,-
na dober naCin pri nastopu tCŽavVeh^V - Radi "zbornega oKd^
Dobi sc na zdravniški predpis v lekarnah po K 4-— steklenica.
Zahteva naj te Izrecno SIHOLIN „BOCHE" In odvrne ponarejanja In tako Imenovani nadnm..t.lr Sirolin brošura H II., zastonj in franko od F. Hotfmann-La Ro j & Co. Dunaj^ m.^SjSL 11.


ELEKTROMOTORE IN DIN/IME
z najmanjšo porabo loka ln moči dobavila najboljše in najceneje
3312	1-1
JBrijjittenau-ska elektrotehnična tovarna
Dunal XX.. Wlntergasse ilev, 18—25. Izvršitev kompletnih električnih naprav dveletno lamstvo, nizke cene, zelo ugodni plačilni pogo)\
Na prostovoljni javni dražbi
se bode v Mokronogu, 9. decembra, začetek ob 9. url dopoldne, prodajalo sledeče: 15 glav goveje živine, 4 težki konji, različni kmetijski vozovi in kočije, kmetijski stroji in orodje, 10 težkih prešičev, več sto mernikov žita in prstenine, 300 met. stotov krme in slame, 3344 100 hI vina, razno pohištvo itd. 1 — 1 K obilni udeležbi vabi FRANC PENCA.
Nc berite
samo tega nagovora ampak prepričajte se s poskusom čudovito nizkega blaga pri podpisani tvrdki. Isla je v položaju vsled stalnega nakupa od kon-kurznih mas in celih prodajalen navzlic vednega povišanja vseh reči (ddajati dobro solidno blaga izredno ceno na debelo in drobno. Tu sledi izbira velike in bogate zaloge blaga.
Za gospode I	Za gospode!
Gorke pletene lopice z rokavi sive, rjave, čine <n sive z zeleno preje K 5 2 aeda| 3 90, tislo lin« preje 6 80 sedaj 4 6(1. Triko srajce f ko* podlogo preje li to sedai 1 50, pupolno težke pre|e :> ftO ledai 2 70. Iste z vsilim (Vrstnikom prej 3'7u sedaj i i<0 popoln, ležke prej 4 Z0 sedaj 2" 0. Goike llanci. turistov srajce prel J 90 sedaj I 19 popoln. Itžke pre| 4 20 Eedai 3 60 G0'ke modre hlače iz barherta (-rej i 90 sedaj 1*15 pojinin. težke pre| 2-70 seda) l'5o. Kujave ali bele spodnje hlače prej 3 — sedaj l'V5i triko spod hlače z kož. podlogo preje 2 30 sedaj 1 50 popoln težke pre| 3— icdnj 19.. Ciast naramnice pic) I .0 sedaj —'70, ie bol|ic prcj I 1*1 sedaj 1 10. Pletene zimske kratke nogavice prel *7f, sedaj — '45, iste Iz volne prej .'90, sedaj 1' in. Dobre priitnobarvne žepne robce pol ducata prel 1-90 sedaj 1 in Debele r..k vice b pa ceni prej '90 sedaj- 65. Gorke pletene r< kavice prel 1 20, sedaj - '70. Zimske čepice za spori prej i'3i', sedaj - 7(1, se bolj.c prej i 90, se aj 1 2". Oorke domače čevlje z debelimi podplati Iz motvoza prej run, sedaj l'*o Zimske dežne plaiče iz kamelasle kožuliovine prej 10— «eda| 1 :t Se ležie pre| 30 - sedal IV—. Kravate vseh barv prel — 70 sedaj — 3H, židane ali vezane kravnte iz žameta prej
1	"Ml, sedaj —75. Ovratnike vseh lason, prei —40, sedaj — iti. Jan er iz barhenta, modrikast uli rjav, prej i'— sedaj Z'30, ie ie^je pi cj 3 80, sedaj J 70.
Zn gnspel	Za gospel
Triko srajce r kožuhov, podlr.go pre| 2 70, se<"aj 1 70, ie težje prej 3 20 sedaj * (J. Dobre iionel srajce za vsakd. porabo prej
2	70, tedaj i 50, itie z dolgimi rokavi pre) 3—, sedaj .'00. Dobro vojaško platno prej * 30 s d.j 150. I epe srajce iz tirolskega platna z ve/.enlm nadplrčnikom prel 2 70, sedaj I 50 Garniture Iz nredved|e kože ob'to|eče iz gorkega spodnjega krilo In hlač. pre| -90. sedaj 3'40, ie trž|e :.-!0, Orelcc frn ali rjav prej ;I S0, sedaj I-uu, ie gorkejši prej 5'fti, scJaj 3-20. Pletene nogavice, črne nii barvaste prei — 90, sedal — 50, ic boljie
—	70, lite Iz volne prej 2 20, sedaj l'35 Domače če l|e Iz mo-ivnza prej I 70, sedaj 1.0, isti s podpisu iz usnja i'9". Krila Iz lodna za vsakdanjo porabo v vseh gladkih b;.r*ah prej 7 0', sedaj 5*5o, Ista po vzorcu 6.50. SuknenB ali clbei krila eieg. moderne fatoiic, irej 14 — sedaj 9 — Oorke zimske bluze •veli ali temne po vzorcu, prej 3 8U, sedai 2 ie bolite prej 6'5o sedal 4 50. Krasna spod krila Iz klota prej >'50 sedal
3	—, ie boljia 5*—. Triko rokavice z kožuhov, podlogo prej 1*3 ', sedaj —'7'. pletene rokavice prej —9', redal — 60, ie gorkefe —70 l.epe pasove z gumija prej !'lti sedaj —tio, iste Iz Žide prej 2 7o sedaj l'3S Lepe trpežne ž vole (moderc) pre| 2-3", seda| l'5o, ie br.ljie 1 5i l.epe suknciie iopice, elegint. opremljene, vsake zaželjtnc veli' osti, prej 2.'.— sedaj .3—, jopice Ii pilša prej 3i •—, sedaj 17—. Krasne predpasnike prej 2 80, sedaj I 70.
Za dom In otroke I
Oorke flanel odeje za postelje, lepo pijane, prej 4 7", sedaj 2 70 š» boljie prei (1 so, sedaj 8'90. Obiite Rouge odeje z belo ali barvasto podlogo, kompl. velike, pre| 58 , sedai 4M>, najbližja clikost prej 6 8o, sed .5 70. Krasne burel. garniture (dve po-steljne odeje In ena namizna odeja' pre 13 .5", sedal 9'5". Oorke ibnel. rjuhe, svetle ali temne, prej 3'20, sedaj i •!);>, dobre rjuhe (I vsakd. porabo obrobljene prej 3'— sedaj 1.95, popoln, težke • 3 30, sedaj z'60. D6bro napolnjene /glavnike s perjem prej •- sedaj « — z epšim per|em prej 9'— s daj 6 —. Iste pernice re| 19— sedaj 12 — z ie lepiim perjem prej 21—, sedaj i;>—. lire flanel sra ce zn prali pre| —' o sedaj — J4 Močno tl-
ko platno za sraice prej —'60 sedaj — J dobro močno atno prej —7.i sed j —55, 150 etn iiroko platno z rjuhe prej 'o, sedal i —, ie boljše prej 1 aH, sedaj 1-45. Tkano blago, la širina pernice, prej 1 -30, sed j — 9 ', popo n. težko prej / sedal t'10, 78 cm iiroko tkano blago prej —-6", sedaj—-45. |)e bele žepne robce z barvast, allos robom pol lucam prej ", sedaj t —, še boljie i'2", Dober b rlient za Meke pre) " "', seda) — 50, krasen žam. b.rhent prej 1'30, sedaj —'78, vsace za vsakd. porabo prej —'50, sedal —"15, ie boljše prej
—	70, sedaj —15, popoln težke prej —9,» edni — 55. Lepe ' dej iz povoln, platna prej 2'4o, sed | 150 Enobarven lo^en
h dame, 121 cm širok, pre) 2-3o s daj i'45. Lepo zibel blago, "demo pisano ali karlrano pri) J'9f. sed!) 1'95. Oor e lel sne !l čke za otroke do dveh let —.5°, vsaka nadaljnja velikos za v. dražje. Velike klopčlce imske volne prej —s«, Beda) — 40, »-'Ike klopčlce v Ine pr*) — '90, seda) -r 68. Velike torbe za 'kupovanje z okroglim ročajem prej rdi), sedal 1—. ' , lucata "nego vijolč mila vseli dišav prej .-3", sedaj —'72 Pletene lopice za dečke rujave In zelene barve 4'5 , s(da| 3'80 za starost osmih lel, ■ vsako nadaijno velikost 10 v. več.
„Kaufhaus zur SUdbahn" Gradec, Annenstrasse 68.
Navile teli čudovito nizkih cen dobi vsak odlemalec. ki kuni z več kol 10 kron, kras u koled .r ali sicer lepo praktično darilo zastonj. Nad 20 kron se poSilfa poštnine prosto Nepo-vollno se zamenja. Za natančen naslov se prosi. Večina tu navedenega biaga e pripravna za božična darila.	8353
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od	strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 6. deembra 1909.
Pšenica..... ...	27.—
Rž...... ....	18.—
Oves...........16._
Ajda, črna.........R—
Ajda, siva.........14.—
Proso, rumeno...... .	16.—
Proso, belo.........17 —
Ječmen..........16.—
Fižol, ribenčan........24.—
Fižol, hrvat ........23.—
Fižol, koks............28.—
Fižol, mandalon.......23.—
HoroIr ne P°d 14 Iet star. dobrih in po-ASd^ll stenih sta_ X	-»jj
riSev se sprejme takoj kot "»-viict j)
v trgovino Janko Klun v Škofji Loki. 3263 2-1
Kaj se vse v gledališču popusti,
ni moči povedati. Seveda največ pompa-durjev. In kaj mislite, da smo zadnjič dobili v deset takih stvareh, popuščenih enega in istega dne! Bonboniere s Fayevimi pristnimi sodenskimi mineralnimi pastiljami, kar je dokaz za to, da dame ved<5.ceniti vse dobro in si zatorej tudi lahko razkladamo, zakaj predstav nihče več ne moti s kašljanjem in odkašljanjcm. To ravno delajo Faijeve pristne sodeuice, ki se povsod dobivajo po K 1*25. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzort, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/I, Grosse 3431	Neugasse 17.	1-1
UČENCA
sprejme takoj za mK
_ mizarski obrt J. Kralj1
mizarski mojster v Tržiču, Gorenjsko.1'
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perji!
1 kg sivega skubljenega, dobrega pena - K; i kg boljšega K 2-40, polbeiega K belega 4 K, belega skubljenega K />'10, t kg izredno linega, snežnobelega,. skublienega K ""in 5 K; I kg sivega puha in 7 K; I kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K - Pri odiemu .5 kg se pošlje franko	100- 50—1
Dovršene postelje ^.J^S^-de^tm^Š
belega ali rumenega nanking-blaga, i pernica, I-o cm cUlga, ll< cm široka z blazinama, vsaka -0 cm dolga in V cm širolca napolnjena z jako lepim, mehkim perjem ir» K, z izredno fiiim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, n, H in lo K; blazine h, a /.u in 4. - Za neprira, denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od 12 K višje franko.
S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Cechg.
1 1	Ceniki zastonj in franko. =====
NAZNANILO.
Naznanjam slavnemu občinstvu da prodajam sedaj v domači hiši
grobne vence, cvetlice za neveste
ir. razne druge izdelane predmete te stroke, dalje: perilo, predpasnike, vsakovrstne otročje obleke in krstno opravo. Za
obilni obisk se priporoča, zagotavljajoč vselej najboljšo postrežbo po nizki ceni,
3351 1-1
velespoštovanjom
Pavla Babič.
Posrečilo
se je pripraviti božično presenečenje znmalo denarja. ako dobile darila za Vaše Bvojce od moje tvrdke in zaradi tega zahtevate z dopisnico moj bogato ilustriran glavni cenik 9 30(10 slikami zastonj in poštnine prosto. C. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad,
Brux st 987 (Češko)
znanstvena revija, fzbaft 10 kral v letu in eiane po 5K n* leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
taisti, ki o potrebi vpo-rabnill reči in daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 8(X)0 slikami, kateri sc pošlje
VSAKOMUR
lastonj in frirnko.
C. in kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
Brlix it. 997. (ČeSko).
Podarimo 7000 ur!
Sklenili smo v svrho hitrega razširjenja naših Delta-kronometer-ur 5000 ur podariti samo proti povračilu stroškov za delo v znesku K 7*8® za 1 komad. Delta-kronoinetei-ura je veleelegantua, moderna precizijska ura na sidro v finem glorla-srebrnem okovu, ki bi sicer veljala K 26*—.
Neke druge vrste naših Delta-kronometer-ur za gospode ali dame smo odločili v isti nnmen 2000 komadov. Te ure imajo istotako izborno, natančno preizkušeno kolesje, okrov je napravljen iz Delta-kovine, ki nikdar ne izgubi svoje zlate barve, ter je poleg tega še elektriškim potom prevlečen s pristnim zlatom, torej v resnici teh ur na videz ni možno ločiti od pristnega zlata. Delta zlato je neoporečno najboljša imitacija zlata na svetu in dajemo za dobro nošnjo 15 letno jamstvo. Te ure stanejo sicer K 36'—, mi pa dobavljamo teh 2000 komadov za gospode ali dame zastonj, le proti povrnitvi delavskega zaslužka K 10*50 za komad. Za dober tek obeh vrst ur jamčimo pismeno za tri leta.
S temi urami vam torej dejansko naklonimo darilo, ki je spojeno le s pogojem, da priporočate ure in našo tvrdko v krogu svojih znancev. Jasno vam bo, da ste dobili res dobro uro brez hibe, ker se zanašamo potom vašega priporočila na nadaljnjo kupčijo, ki nam bo šele prinesla koristi. Vprašanja po naših zastonjskih urah dohajajo v zelo obilnem številu in bo bržkone prav kmalu porabljena vsa zaloga, ki smo jo določili v ta namen, flko hočete torej porabiti priliko, ki se ne bo lahko v druga nudila, pošljite nam prijazno takoj svoje naročilo, in dobili bodete u.o, ki vas bo presenetila ter vam prav dobro služila celo življenje. Uro pošljemo carine prosto proti povzetju ali predplačilu, ilko ure ne ugajajo jih vzamemo radevolje nazaj. Za pošto in zavoj računamo 70 vinarjev. Tem uram primerne velemoderne verižice v gloria-srebru po K 1'80 mesto K 5-—, v v delta-zlatu K 3*20 mesto K T—. Naročila naj se naslove:
Zaloga ur R. FEITH v LCiGRNO (Švica).
3360	Pisma stanejo 25 vinarjev, dopisnice 10 vinarjev.	1—1
'	*	42
Pozor, kmetice In deklet«!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem te tez 25 I e I posrečilo ze mi je, IznaMi uajboljie »redstvo za ra»t les, lo le Kupllor St. II l«tl de Ulje. J.i t ostanejo lasje gosti In dolgi In odstranjuje prhlaj (luskine) na glavi Cena ■ Irntiko na vsako pnito je: i lončlč J K 60 v, 2 lončkf 5 K Treba, da si vsaka obilelj naroči. — Prosim, da ie naroči samo od mene pod naslovom i\jurišič, lekarnar. 1'akrac št t>5, Slavonija Denar sc pošlje naprej ali s pošlnim povzetjem . b
ki bi imel tudi priliko obrtno šolo obiskovati, se takoj
sprejme»trdimi i mešanim Nagim Friderik Homai, Radovljica
Učenec
Samokresi za kolesarje

l ■ .«•;:..' v"	«r. svttlo
	vim dr-
	-j, m m zapiranjem
, : . — ]j ,n dolg, s Kron.	
.v.-.: ' • r.«•>	.i.: i^ajoči patroni
• 't . •"- K- : .i	> ■ .A' Največja
v r- :, n : .'•■,•;■ m rr:.'.ti <. '»<*> sli-
■" •■. . ,(■ } ■ !jc vtak.imur zosto-J m franko.
/AN KONRAD
Rtd a prilika za na up!
P. n.
Po.| ugodnimi pogoji sem pooblaščen, da vso tvor;ii'ko zalogo imstopnih seri| prodam samo po povzet u ali ie se denar posije naprej. Vzorci se ne oiM . o, paf pa se neugajajoCe vzame nazaj. — Kupon 3./do 35 m obsega: 110 cm široko damsko blago Pej/ita« (najmanj 5 n; dolgo), cefir, flanela, barhent za spodnjo obleko, oksford, kanafas, tkanim' 'oblastveno varovane«, potiskani cefirji. — Ves kupon stane 13 K. — Žepni robci od K —'60 i!" Iti K tu at belili ali barvastih. Platnene brisaCe ud K 4 5o do K tO - tucat. Garniture od S K do K 10-.
Oton Bekera, c. kr. finančne straže nadpreglednik .v p. Tvorniška zaloga št. V. Nachod, Češko.	3322
Rodbinski
kinematograf
istodobno tu -l »Laterna majica". 3Jcm visok, s i bar-venirni pa«ami slik 'filmi) in (1 ,,l.aterna majica" slikami na steklu, 3' , cm šir , petrole ko, reflektor m navodilom /a uporabo, komple*. v kart. K 16 S tem kinematografom pričar iajo *e na steno ž|Ve »like, koje si rade ogleduiejo mlade in s*.are osebe. - Mehanizem je natančen in preprost; omogoča u otabo vsakomur, tudi otrokom Neposredno se naroča pri c. m kr. dvornem založniku
JAN KONRAD, razpošiljalnica v BR0XII štev. m (Češko).
flot/nt-ittttm
-n**' iftnrni enih i o it ")uato<jrnfih, La• pnntOi nlroiihf tn«h, iornrnh itd. «« j/oš-> »tur na tahtmro rn*fa*ij • >« franko.
h> mmki
'■tr prev/elia glavne-ročne-tkalnice v horich Or-Uckyh, oor.odm trgotcec kroširanem k-kor tudi zasebnikom
dolge ostanke blaga
ziuiii. m ure? napake In pnsirobarvno Kanafas za postelmi prevleke • odnl cctlr za obleke muze in srajce. oksford, flanele za .raice modrikasto blago za domače obleki 1. »jiiin. m predpasnike barbant za obleke In spodnie oblek obeljeno platno, platnene brisače, bele ali grobi MU- <i'iiN.t:i in pot cbi za domačo .porabo v dolijosll 3—15 m, •avoi.ii	25 m K ID — po povzctiu ZhBO 85—1
40-45 . .. Ib'— .,	iranko
ročna Ikalnlua Olešnlce v no-ršcti Orilckvch uoby ——— iz piaina oiez .šiva obrobi ene:
m Maršlk,
■o. :ro široke 200 cm doiqe pol ouoata K 14'—. 16»	225 ...	.. 15'—.
Zajamčeno pristne
nenavadne pisemske znamke.
Vseh 5. delov svela. Vse razlit«. St I 100 kosov K - HO
„ a w
„ B HOO
„ i 40O
„ r. fioo .. 8 t*10 100
t.— 2-
, 860
,
,
15"
pošilja do K 'Z1 pr. li naprej plačilu z. dodatkom v za poštnino V slučaju ako se želi pripor. poSiljatve, jo vin. za poštnino t cz K J — po povzetju :ili naprej plačilu po c. in kr. dvornem založniku JAN KONRADU, Hriix Stev. 992. (Češko). Za znamke zahtevajte nov cenik.
posojam vsa o* mur moi veliki bogato ilustrov. glavni cenik s Š«mi slikami s -liduih, dobr h In cenili glasbil
vseh vrst. C. in kr. dv.ziletelk
Jan Konrad
razpoSiljalnica vMostuSt. 1332 (CeSko). Violine za učence brez lo .a po K 4'8o, 5'5o, <r-. ti-.SH. i.ok k •>»), 1 -, 1 HO, r tre. piSčali, kl .rin ti, harmonike itd , b"(|ata izbira v zalogi. Nikak riziko! Zamena dovoljena uli denar nazaj
naravnost Iz prve roke??
Pošiljam po postnem povzetju 1 kg najfinejšega Čaja 7 K. Uvoz najfinejšega Caja, pravega ruma R. M. Zorfc, Jesenice, Gorenjsko. 3261 3-1
Zastonj
In poitnlne prosto
dobi vsak moj glavni cenik s čez sooo -lekarni o porabnlh stvareh tn darilnih predmetih vseh vrst, ki gt na zahtevanjc pošljem takoj.
C. In kr. dvorni isloinlk
Jan Konrad,
Brli* it. 991.(Če&ko)
Puške!
Lancaster . od K 2B-— Flobartpuika . . 850 PIStole . . . . I -Samokresl . „ . 5-—
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
HKO ISCETE
dobro zanesljivo tvrd-ko za vporabne reCi in darila vseli vrst, potem zahtevajte tako z dopisnico moj bogato ilustrovan glavni cenik s 3000 slikami od c. in kr. dvornega ialožnl.-ia
JflNKONRADA
v Brlliu 5t. 985. (ČeSko).
Dobro! Poceni!
Nikel remont, ura K 2'50 Amerik.roskoplurs , 3 -Švicar, roskopf ur« , 4 — i dvoj pokrovom . 6*-prlst srebr., c kr. punclrana . 7' — l/virntOinegaure . 18-Stenske ure, 7U cm . T' — Zbudi kuin bitno
opremo .	. 10--
/. godbo, budilko
In bitno opremo , 14 -Svarcvaldski ura s
kukavico . . . 6'— Budilka,nikel,t9cm
visjka.....2* —
Itudilka a stolp ivonc. — tletno jamstvo Zamenaill denar nazai Harpošili« po povzetju.
Maks Bohnel
Dunaj IV, Mirjarelenstr. 27 19.
Urar. sodnlisko zaprlseJen cenilec. 1,'stanovlieno 1640. Zahloaiienioi veliki cenik s 000 slikami, ki se pošl|e vsa', omur zasloni in franko ne da bi se sililo kupiti.
Posteljna vlaga.
Odslranltcv takoj z uporabo „VSTANI", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. KnJi2ico posije zastonj „Zavod Aesculap*-431, Begensburg, Bavarsko.
MU 32-1
Nervozni, bolni na Želodcu, srcu ali prsih, aH oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsiji, nai pijo
vsak dan mesto kave Rosen-ovkrepllnl inre-Ollnl čaj teon, Karton K -i0, ti kartonov Ko.—. Na|manjSc naroč. '2 kart. Olavna zaloga: Lekarna Filip Hosen v Silzendorf« S |?2 pri Dunaju, K.-Avttr. 1960 I
debro izstreljene z državnim pečatom za streljanje v najboljši kakovosti in lepo izdelane z jamstvom za izborno funkcioniranje pošilja c. In kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
v Brusu fitev. 971 (ČeSko).
Samokresi K 5-5P, 6-5Q, 7-5P. R-BO. Glavni conlk s 3POO slikami na zahtevo vsakomur zastonl In franko. Požllja po povzetju. - lNlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazai.
Nikake plešavosti Nlkakega izpadanja |a, Nikakcga prliljaia po kralki vporabl moje oblast veno za varovane Ella-pomade za rast las lu brade, reelnolUspehpreu-ne-.-i st,,. In mladi, nospodje m ■'■ ■ , „. vporoblinjo nmi, / //„.. ,„„„,/' za ruši firu v, las ;., ,.„,., w "
Škodljivost z.......... v;,,,!
pred preziiod::; , , . ... „s(£ I daje lasem Cmiovil :,.sk m „,',l
\ n"sl' «"»'>•••:• ■ i P''Zii.-iina 'pisma iz vseh d.v.v Od-llkovana: Parisl909sčastno ......... - ---------I diplomo, zlato kolajno la
HCerka iznajditeljice, """ kJ,>>"1-' '»se prigospe Kami M tzku IWa.
rlbor (Šlajarsko), GoeUujcvu ccs'la j , ', . proti povzetju nll aku se posije denar i;:nm ,■'„,. I lonček K	" « ------- "	Ll,1,i'

in K -"lo, s lončki' K "m k
Ali sle ie dobili fonogral zastonj ?
Da povsod vpeljem svoje izborite najnovejše valiarje, imenovane .Goldlinrt", sem se orttotil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpoSljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in eolnine prosto krasen koncertni fonotiraf. I. fonografski uvoz C. Lowin Dunaj VI., Gumpendorlerstr. 111,
•t i o J li- I
Posestvo
obstoječe iz hiše, žage, mlina in ijospoilarskit poslopij z velikim zemljiščem sc z;i primerno ceno proda. Vprašanja na Jože a Celina, Jablanica 13, p. Ilir. Bistrica. ,v-io m
CENO POSTELJNO PERJE.
perja K 'ž, polbeleoa K 0, najboljšega skulilj, r. ga K 8,
1 kg sivega skubljene belega K 1, finega K
sivega puha K H, belega K tt, prsnega puha K 2, od. S kg nadalje poSInine prosto.
Dovršene postelje ftr.zTio
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega »II rumenega inlct-nanking-blaga, 1 pernica vel, ni n6 cm z 2 blazinama, velikost Wi f*. napoligeua z iako lepim mehkim periem K 16, s polpuhom K .1 puhom K 21; posamezne pernice K ti, 1. 6; vzgliiviuca K 3, K 3*50, KI - Pernice 180x14« cm vel- r 1*. t\ vzglavnica 90y7U ali 80x80cm h 4'.t»', . . Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13'-. i.'>■•-. ltnz|.oSil|a proti povzel|u post. prosto pri naročilu od 'u K i ai|e.
M. Berger v DeSenici St. 1011. Češki les.
Za neugaiajofe denar naza| ali se blago zameni«. -Ceniki o Zimnicah, odejah, prevlekah In vsi m drugem F 717 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto, .'-i
torej brezplačno dobi vsak ; človek v lekarni Jrnko^l poleg rotovša lepo tisKan0 ■; deset zapovedi km^Z vatcaj tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. lU
3289
Hko kašliate
ali težko sopete (astma), poskusite
slaoonski zeliščni sok
Iz orlove lekarne v Pakracu.
Z lzbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker Ima prijeten okus. — Hko bolehate na
želodčnih boleznih
ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane
pakraSke želodčne kapljice
ln Iznebili se boste kmalu bolezni. Cena: 1 steklenica slavonskega žcliSCnega soka K 120, 1 „ pakraSkiti želodčnih kapljic „ 1b0. Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novalisču, naj isto naroČi iz centrale
Lekarna „PRI ZLATEM ORLU" v Pakracu (Hrvatsko!
^^^^^^^St^^i^oSMj^zpod^teklen^
Izmed nn«/>ctDir se proda eno, dveh puoColCV in sicer ono v Mošnjah. Več se izve pri lastniku Matiji Megliču, Spod. Otok 6, pošta Radovljica.
(jOatniJtč V c7$jn4*riJto Materi telijo dobro, po ceni in ncvnesljitfo-potovali na/ se obmeje
rSimort^^On etetea.
t>	ttblodvorsA«
Uatuntfb/^asTui^i JtfPMlmpi/aftia.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
9700 hlač za dame
od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega natur. Sifona, s pristno vezenino ln se pošiljajo po povzetju K 1'7S. Nadalje
7800 rjuh
te so Iz najboljše tkanine, 155 cm široke 230 cm dolge brez šiva komad K 2'35. Priložnostna prodaja
== Emanuel Rotholz =
Onnaf VII, Neustfftgasse 77. NaroČila morajo biti najpozneje do srede na Dunaju. — Dopisuje se v vseh jezikih.
3000
•lik vporibnlh reči In daril vseh vrst ima mo| najnove,ši glavni cenik, katerega pošljem na zahtevanje vsakomur
~ zastonj —
u| poitnine prosto.
C In kr. dvorni zaloinlk
Jan Konrad,
Brllx St. 994 (CeSko)
Budilka s stolpnim zvoncem
in bitno opremo, I kakovost, .i uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, steklenim kazal* nikom, v poliranem okroglem okviru, 30 cm premer K 6"—, s ponoči sve-tečim kazalnikom K 6 50 B letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
Maks Bohnel Dunaj
IV., MargarctenstrasseS719
Ijrnr, sodnijsko zapriseženi cenilec. Ustanov. 1840 Zahtevajte moj veliki cenik s »00« slikami, kateri se pošlje vsakomur zastonj In franko ne da bi Be il-* lilo kupiti. 27«9 b
Končno je doseženo!!
da dobi lah-lxo vsak prekrasno uro za zelo nizko let no.Krasno amerikansko zlato doublč švicarsko
__žepno uro ki
■e ne da ločiti cd one iz pristnega 14 karat, zlata, s 36 urnim kolesjem na sidro s sekund, kazalnikom 8 letnim jamstvom s fino pozlnčeno verižico 1 kos K 4*60. 2 kosa K 8-50. Nikak tiz<ko. Zamena dovoljena ali denar nazaj. - Pošilja po povzetju
E.U,Mf. SMm IS/54.
Pristn roskopf-pat. žepna ura K 3 . 0. Ilustr. cenik zasloni In S26S	fronko.	2—1
Stenske ure z budilko
a s 80 urnim kolesjem na pero, ki bije
fioi in cele ure, v epo pollranl orehovi omarici, 71 etn dolga, 7. belim kazalnikom ln kazalcem za budilo le K 12*20. 3 letno pismeno Jamstvo. Zamena dovoljena »H denar nazaj. Nikak riziko I
Pošilja po povzetju prva tovarna za ure ---
BrUx St. 899. (CeSko).
Olavnl cenik s 8000 slikami zasloni in Iranko.
POTRUDITE SE
in preglejte o potrebi vporabnih reči in priložnostnih daril vseh vrst, moj glavni cenik s bOOO slikami, kateri se Vam pošlje na zahtevanje zastonj in franko
ln si bodete
pri naročilu
PRIHRANILI MNOGO DENARJA. C. In kr. dvorni založnik
JflN KONRAD BrlU St. 989. (CeSko).
POGLEJTE
o potrebi vporabnih predmetov in daril vseh vrst v moj bogato ilustrovan glavni cenik s 3000 slikami, kateri se Vam pošlje na zahtevanje takoj zastonj in franko. C. In kr. dvorni založnik
JflN KONRAD
v BrUxu St. 986. (Češko).
KDOR NE VE
kaj naj ku^i svojcem za že-nitovanjsko" darilo, god ali božično darilo, pogleda naj v moj
GLHVNI CENIK
s 8000 slikami, v katerem bode dobil kaj dovolj primernega in kateri se pošlje na zahtevo zaston) in franko.
C. In kr. dvorni zaloinlk
JAN KONRAD
BrOx St. 990. (CeSko).
Cas je
da zahtevate za bližnji Božič moj bogato ilustriran glavni cenik s HOOO slikami, vporabnih reči in daril z dopisnico zastonj in poštnine prosto. — C. in kr. dvorni založnik
Jan Konrad
vBrlxuSt 988(CeSko).
»NOGO DENARJA
prihrani tisti, ki o potrebi vporabnih reči in daril vseh vrst
ZAHTEVA
moj glavni cenik s 8000 slikami, katerega pošljem
VSAKOMUR
zastonj In franko.
C. In kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
v Brllxa 51.996. (CaSko).
VEC KOT 3000 SLIK
vporabnih predmetov
ln daril vseh vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur
ZASTONJ
ln poštnine prosto. C. In kr. dvorni zaloinlk
JAN KONRAD Brt)x St. 993. (CeSko).
a—«J ■■! i Hi —OMZEanMi
S
ron u K.

Skupna rezerva sklepom 1908 čez 'Si Upravno premoženje sklepom 1908 čez ",
Zadružnikov nad 60
filavna posol"
reg. zadr. z neom. zav. v i
pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
t. j. K 1*75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Ima domače hranilnike.
Uradne ure od 8.dol2.ure dopoldne ln od 3. do 6. ure popoldne.
TekočI račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani, Račun poStne hranilnice St. 49.088. Telefon št. 135-
SSSSSSSSSSSISSSSSSSSS1BS5SSSS
ceno,
m m m
Izredno ugodna nakupna prilika za kupčevalce. razpošiljanje tudi privatnim, specialno pripravno za božični nakup,
Kupon A 30 do 35 metrov	K 11*80
sortirano in sicer flanele za srajce, barhent. Pcpita, delain, krizet za spodnja krila, modrotisk za Inih. predpasnike ln domačo obleko, oksford za srajce, Kanefas.
Kupon B 30 do 35 metrov	K 14"50
sortirano in sicer 110 cm široko blago za obleko (najmanj 5 m) 80 cm cefirja, šieskn platno velurna flunelo, oksford za turiste, kanefas, delain in bar-hent za obleke.
Kupon C 30 do 35 metrov	K 16*50
sortirano in sicer velurna flanela, barhent, kaSmlr, franc. atlasov barhent in najnovejši cefir s svilnatimi efekti.
Kupon D 25 metrov	K 16*50
110 cm široko blago za obeke .Pepita" za 5 popolnih oblek.
Kupon E 25 metrov	K 16'—
120 cm širok datnastui kanefas, cvetlični vzorci in ornamenti In 120 cm širok kanefas znamka „Gut bllrgerlich."
Kupon f 30 do 35 metrov	K 15*—
najfineje beljeno, izredno voljno platno :.Edelweiss,» obl. varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom nepokončljiv.
Kupon G 6 rjuh brez šiva	K 10*80
200 cm dolgih, 150 cm širokih Iz najmočnejšega, Izredno stanovitnega usujatega platna
Kupon H 6 riuh brez šiva	K IS"—
235 cm dolgih, 150 cm širokih, zajamčeno najžlalit-nejša platnina, moja predobro znana znamka .Jekleno platno".
Kupon i tucat dvojnodamastnih
brisač	K 8'50
50/110 cm dolgih, prekrasen secesijskl vzorec, popolnoma bela, gostovita Cistoplatnena kakovost &VI10	K 12-50
Kupon K garnitura brokatnega damasta, belega	K 16"20
to |e iti m, 120 cm šlrokostl, za dve komplet..1 preobleki, najmodernejši vzorec.
Kupon L garnitura francoskega fu-
lardnega damasta	K 26*40
najfinejša svilnata kakovost, 9 m 90 cm Sir., za blazinice, 8 m 10 cm, 135 cm Sirokostl, za gornje postelje (za 2 kompletni posteljni preobleki).
Kupon M 15 m 180 cm Sir. Sifona
(Kappen-Chiffon) znamka S K 21"—
Vse Izborna brezhibna kakovost, za nalsolldnel o izvršitev |amčl mo| dolgoletni sloves. Pošilja se po 3M9 _povzetju	1—1
[ Za neupnjajoče se znasek takoj vrne. |
Vzorce vseh mojih izdelkov po tvornlških cenah poSljem na željo vsakomur poštnine prosto
Tkalnica za platno R.H0RHER, Hachod.

"itett ""
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
f. p. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 1
Ceno češko posteljno perje!
loto slutil K m bolpSe k Vi - cjlo kol pati • >fci.i...ea» K 18—. K 24— sneinoMlo Kol puh ■ _L eio K 30'—. K 96'—. POlllll ranKo po po-, , . c . ccvol rrs proti covrni-T poštnine. Benedikt Sachsel. lobe« 159, pn Hiau i-e^to 3224 o-i
Kevmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo iiitro pomiritev in ozdravljenje, za spliitiiiitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti Členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
COltfTRHEUMAN
s
besedni znak za (mentholo-salicllizlran kostanjev izvleček),
II
za vribiivunje, masažo ali obkladke. 1 pu-šica 1 krono.
Pri naprej vpošiljalvi K 1M se posije 1 puSica franko . a	. . S'— . " • 6 . .
. . . .»•-.. 10 .
Izdelovalnica ln glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pozor na Ime Izdelka In lzdelovatel)al
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
izdelane postelje išt^dicniHnre:
ne Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm Široka K 1»-, 12-, 15 - In 18'-, 2 metra • dolga, 110 cm Široka K 13--, 15'-. 18 - 21- .
Zgiavnik 8!l cm dolg, 58 cm Širok K 3'-, 3'50 in V-; 90 cm dolg, 70 cm Širok K 150 In 5'50. Izdelujem tudi po kakorSnikoii drugI meri. Tridelni modrod iz žime za eno posteljo K , boljSI K 33'-. PoSllja se poStnlne prosto po povzetju od K lir— naprej. Zamenja ali nazn| se vzame le proti povrnitvi postnih »trolkov. 3033 6-1 Benedikt Sachsel, Lobes 910 pri Plinu Češko.
V Ameriko m Kanado
zložna, cena ln varna
JS8" Cunard Line
Bllinjl odhod iz domaČe luke
Trsta: Saxonia, 20. decembra 1909, Pannonla
11. jan., Saxonia 23. febr. 1910. IzLlverpola: Lusltanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 18. dec. 1909 , 8. jiin., 26. februar., 19. marca, 9. aprila 1910, Mauretania
11.	decembra 1909, 29. januarja, 19. februarja,
12.	marca 2. aprila 1910.
Pojasnila in vožne karte pri Andre| Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca lezusovega.
Nadomestilo godbe
dajo moji najnovejši fonograf! in gramofoni, ki delujejo brez napake. Iste pošilja po najn ijih tovarniških cenih
Jan Konrad ^nlk dvornl
v Briixu št. 969 (Češko.)
Fonografe z 2 valjema K 9 —. Gramofone 7 t nainovejsima komadoma K* 22'—, 26' Zahtevajte moj bog. ilustr. glavni cenik s 3<xn> slikami zastonj ln poltnlne prosto. Pošilja po povzetju. — Nlkak riziko t — Zamena dovoljena I
Proda sc iz proste roke pjd ugodnimi pogoji
posestvo v Tihaboju
ki obsega poleg lepega gospodarskega poslopja okulu 10 oralov njiv, travnikov in gozda. Odda se na željo tudi vse orodje ter neka) goveje živine in prašičev. Plačuje se lahko v obrokih. Natančneje pove lastnik Zidar v Tihaboju it. 19, pošta Sv. Krli pri Litiji.	3329
BOZIC 1909!
New-York in London nista prizanaSaln niti evrun ki celim ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati;so svo|o zalogo zgolj proti majhnemu plafilu delavnih imfi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej . >i ,u' mur sledeCe predmete ie proti temu, do se mi povrne K 13-80 in sicer:
6 kom, najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško kiuiio; fi kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada, 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic: t kom. amer. pat. srebrno zajemainico zuiulio: V
1	kom. amer. pal. srebr. zniemalnlco za mleko; ' 6 kom. ang. Viktorin faSic zn podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svetnikov, t kom. cedilnik za Čaj; 1 kom. najflneiSa slpalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh leh 42 predmetov je poprej stalo K S0 -lei ji.> |e moti sedaj dobiti po tej minimalni ceni K i .'bi. AmeriCansko pat. srebro jc znann, je sKoz nsKOZi bela kovina, ki obdrži bojo srcn-a 25 iei, zn kar sc garantuje. V najboljši dokaz. M le-ta uiserat ne temelji na nikakrinl slepariji, f 1 zavezujem se s tem lavno, vsakemu, kaler. miii j A oe bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadrA.a , ,',1 znesek In naj nikdor ne zamudi ugodne priliKe, da si om|Sll to krasno garnituro, ki jc pu.L > ____ prikladno kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo
Dobiva se edino le v A. Hirscliberg-a aktportnl hiti amer. pat. srebrnega blaga
n) Mi II., Remtrrandstrasse 19 0. iikin lasi
PoSllja sc v provincijo proti povzciiu, au fr se znesek naprej vpoSlje. - Čistilni pra .. za n|0 2tlvin. - Pristno le z zraven nalis-	.
n|eno varstveno znamko (zdrava kovina), - Izvleček iz pohval, pi- ▼ r sem : Bil sem spoSiljatvijo krasne .	•
garniture iako zadovoljen. L|ub- p K Ijana. Oton Hartusdi, c. lir. stotnili ^»c? v 27. pcSpolku. - S pat. srebrno ' garnituro sem jako zadovoljen. Toni,],' K:i/anc. dekan v Mariboru. - Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ;nl pošljete Sc eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. na-mllo BOhm, okrožni in tovarniški zdnivnlK. . -S poslanim namiznim orodjem sem zelo zaao-volien. Mihael KovaCcviC, ravnateli pomozn.
dcž.^rl vladi v Sarajevu. >af»l«v0|
uradov 22. oktobra 1(
Herbabnjj-jev podfosfornato-kisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev, posebno pri slabotnih otrocih.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. vei za zavitek.
(hjT Zaloga skoro v vseh lekarnah
S-' _

S ts
Edino Izdelovanje Ia glivna razpoSIljalev:
Herbabnjj-jeva
aromatiška esenca.
Že 35 let uvedeno in najbolje p r e izkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udin in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici K 1-70. po pošti 40 vin. ve« za zavitek.	2936 14-1
Dr. Hellmann-ova lekarna ..znr Barmberzigkelt". (Herbabny-Jev naslednik)
arllh v Llubllanl. Bellaku. Celin, r.lnrr« črnnnill,, w„„„... m—.. „_,.. , . .	'
Dunaj, VII.I1. Kalser-
| a jI* nniov
V """" * Prl gg-'ekafnar"h v L'ub""lJ- Bel"""1' Ce"n'	CrnomDu, Novem Me,tn,"neki,"šovodnl*. ^.'^^"^"Trstu, Veliko"" In vLIšperku.
tf. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
J?
Tiskala KatoliSkatiskarna.