glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 11. januarja 1990 številka 1, cena 6 dinarjev
IZ VSEBINE:
6. Mnenja 10. Križanka
12.	TV program
13.	Nagradna anketa
Zasedanje zborov občinske skupščine
Vsak zbor 27 delegatov
Tako kot v celi Sloveniji so bile z 8. januarjem letos razpisane volitve v skupščinski sistem tudi v občini Velenje. Tako so namreč sklenili delegati vseh treh zborov občinske skupščine na skupnem zasedanju v začetku tega tedna. Na seji so osrednjo pozornost namenili obravnavi in sprejemu predloga Odloka o sestavi in volitvah v zbore skupščine občine Velenje ter Odloku o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore občinske skupšine.
Naj si je časovna stiska pri sprejemanju nadvse pomembnih dokumentov, ki označujejo neko prelomnico oziroma dajejo popotnico skupščini v novi sestavi še takšna, si predlagatelj — po mnenju nekaterih delegatov zasluži kritiko, ker je gradivo za ponedeljkovo sejo slabo pripravil. In zato ni manjkalo pobud o tem, da bi o omenjenih odlokih tokrat le razpravljali, sprejemali pa dva dni kasneje na izrednem zasedanju vseh treh zborov. Naposled so se vendarle odločili za sprejem predlogov teh dokumentov.
Predlog odloka o sestavi in volitvah v zbore skupščine občine Velenje, pa čeprav velja samo začasno do uskladitve statuta velenjske občine z ustavnimi amandmaji k Ustavi SR Slovenije in določbami Zakona o volitvah v skupščine, je pri obravnavi povzročil burno razpravo. Pri uresničevanju načela o racionalizaciji skupščinskega sistema glede na sedanji sestav naj bi, po mnenju nekaterih delegatov, odstopali od prizadevanj po učinkoviti skupščini oziroma kakovostnem odločanju v zborih občinske skupščine zbora združenega dela. Temeljno načelo pri sestavi slednjega naj bi bilo na 900 delavcev en delegat. Ker pa je bilo tokrat upoštevano načelo splošne pristojnosti zborov (eno-domnost) in enakopravno odločanje slednjih tokrat močnejše, so delegati glasovali za predložen predlog: skupščino občino Velenje bodo sestavljali zbor združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitični zbor, vsak s po 27 stalnimi delegati. Ta-
ko bo v prihodnje občinsko skupščino namesto 132 po novem sestavljalo le 81 delegatov. Jedro razprave o predlogu omenjenega odloka pa se je vrteloa okrog 13. člena. Ta namreč določa, kdaj je izvoljen kandidat za predsednika ozirooma podpredsednika občinske skupščine. Zapisanima dvema variantama so delegati dodali še dve. Ob koncu več kot uro dolge razprave pa je večina glasovala za takšen predlog: predsednik skupščine oziroma podpredsednik slednje je izvoljen z večino glasov prisotnih delegatov vsakega zbora, vendar najmanj z večino vseh delegatov skupščine. Takšno določilo pa naj velja še pri volitvah za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta.
Tudi pri obravnavi predloga Odloka o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Velenje so delegati predlagatelju očitali, da predlagana razporeditev ni prilagojena razmeram v družbenopolitični skupnosti, ki se spreminjajo skoraj vsak dan. Seznamu volilnih enot pa naj bi prav tako manjkalo število zaposlenih po delovnih organizacijah, podjetjih, skupnostih, ... Z manjšimi popravki so naposled odlok sprejeli. Tako bomo delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih volili v 16 volilnih enotah 27 stalnih delegatov za zbor združenega dela, v 27 volilnih enotah pa po enega delegata za zbor krajevnih skupnosti. Za volitve prav tako 27 delegatov v družbenopolitični zbor pa so določili eno volilno enoto za celotno območje občine.
(tap)
Rekov ESO v
novo leto z novim vodstvom
V vrhu Rekove delovne organizacije Elektrostrojna oprema je pred novim letom prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Za vršilca dolžnosti direktorja firme je delavski svet imenoval JOŽEFA ŠIBANCA, ki je prej v tej * delovni organizaciji opravljal dela in naloge projektanta. Spremembe, ta ni ediaa, so nastale ob sprejemanju novega statuta, sprožilo pa jih je verjetno nezadovoljstvo danes že razpuš-čenega stavkovnega odbora, ki z uresničitvijo poletnih zahtev ni bil najbolj zadovoljen. Spomnimo se, da so takrat delava ESA ob zahtevi po višjih osebnih dohodkih terjali tudi jasno razvojno vizijo podjetja.
Kadrovske spremembe so posledica mnenja mnogih zaposlenih, da razvoj šepa,
gnita Velenje, danes pa je približno osemdeset odstotna dohodkovna povezanost z rudnikom, za tak kolektiv kot je ESO, prevelika. Sploh, ker so velika in pogosta izložbena vlaganja tudi v energetiki začela v zadnjih letih počasi usihati.
Novo imenovani vrh firme še ni povsem podr«bno definiral poglavitnih usmeritev za naprej, imenovanih »vizija do) slovanja,< ker časa ni veliko. Vendar ga bo mu svetu Elektrostrojae predstavil še ta VI)6S€C. Poti seveda znanega več. Nekaj pa je že danes. V nobenem primeru v Kolektivu ne mislijo rušiti povezav zntraj sozda REK, četudi se ta spremeni ali reorganizira. Možnosti pa vidijo tudi v naslonitvi na ostalo gospodarstvo velenjske občine.
Sodelovanje s poslovno skupnostjo Rudis in Kovinotetoo, predvsem njenim inžineringom
da je začela krivulja uspeha	in t0, da jim novj predpisi «mo-
vse hitreje lesti navzdol. Ve-	gočajo tudi zunanjetrgovinsko
deti je treba, da je Elektro-	registracijo, pa pomeni možnost,
oprema zrasla in	da se ESO s svojim delom preiz-
| tudi živela te-	kusi tudi na tujih trgih.
na na Rudnik li-
(mkp)
Ze Ve
eni enja
Snega ni in ni. Pa tako bi si ga eni že želeli! Zato, da bi se lahko predali zimskim radostim na snegu, da bi se nasmučali, nasankali, nakopali, da bi lahko iz snega pričarali pravljični svet
Namesto snega pa je mraz. Tako hud, da je na redkih drsališčih v Titovem Velenju — na sliki je prizor s Konovega — naredil dovolj ledu za nekaj veselja. Marsikdo pa je konec preteklega tedna izkoristil tudi za to, da je preveril kako debela je ledena skorja na velenjskem jezeru. Pa konec prejšnjega tedna z njo še ni bilo kaj prida. Morda je po nekaj dneh z zelo nizkimi temperaturami kaj bolje. Pa vseeno — previdnost, če se boste napotili tja, naj ne bo odveč.
predlagajo
Zeleni Velenja so podali velenjski občinski skupščini, izvršnemu svetu ter komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pobudo, da v proračunu občine Velenje za letošnje leto zagotovijo sredstva za nakup treh računalnikov in potrebne opreme, s pomočjo katerih bi na javnih mestih obveščali javnost o onesnaženosti zraka na našem področju.	,
Ocenjujejo namreč, da mora biti prebivalstvo sprotno in korektno obveščeno o koncentracijah škodljivih snovi (predvsem SO2) v zraku. Ekološki informativni sistem šoštanjskih termoelektrarn bi lahko po njihovem mnenju s svojimi šestimi merilnimi postajami in računalniško podporo (mesec dni je že v poskusnem obratovanju) omogočil povsem novo kvaliteto uresničevanja ene temeljnih ustavnih pravic državljanov. To pa je, da žive v čistem okolju oziroma skrbijo za svoje zdravje.
Z namestitvijo treh računalnikov bi to po mnenju Zelenih Velenja lahko dosegli. Vsakomur, ki ga to zanima, bi ob vsakem trenutku omogočili, da se seznani s količino imisijskih, zdravju škodljivih koncentracij v zraku.
Zeleni Velenja menijo, da bi ob obstoječem ekološkem informacijskem sistemu takšna poteza predstavljala pomembno novost in dosežek v slovenskem, jugoslovanskem in morda celo širšem prosto-
o obrestujejo banke?
LJUBLJANSKA BANKA VELENJE D. D.
Izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Velenje, delniške družbe bo nove obrestne mere, ki bodo seveda veljale za občane za nazaj, določil na svoji seji konec tega tedna.
Na tej banki že vpisujejo obresti na dinarske in devizne hranilne vloge občanov. Ponovno obračunavajo obresti za devizne hranilne vloge v devizah, ki pa jih lahko občani po svoji želji spremenijo v dinarje.
Občani lahko dvignejo tudi že obresti s svojih žiro ra-
čunov, medtem, ko bodo izpiske s pripisanimi obrestmi na tekočih računih odposlali konec tega tedna.
ABANKA
V Abanki so že določili obrestne mere, ki veljajo od 1. janurja letos. Vpogledne dinarske hranilne vloge, tekoči računi in žiro računi se obrestujejo po 6,5 odstotni obrestni meri. Vezani dinarski depoziti nad 3 mesece so obrestovani z 11 %, nad šest mesecev 12 %, nad dvanajst mesecev 14%, nad štiriindvajset mesecev 16 odstotkov in nad šestintrideset mesecev 18 odstotkov. Dovoljene prekoračitve na tekočih računih
občanov v Abanki obrestujejo po 24 odstotni obrestni meri.
Kaj pa devizne obresti — omenimo samo tiste valute, ki se pri nas najpogosteje pojavljajo — avstrijski šiling (a vista sredstva) 3 %, vezava preko 12 mesecev — 3,5%, nemška marka (a vista) 3 %, vezava preko 12 mesecev 3,8 %, ameriški dolar (a vista) 6,85% in vezava preko 12 mesecev 7,25 %.
V Abanki so pričeli z vpisovanjem obresti za dinarske in devizne hranilne knjige v torek, za tekoče račune pa bodo obresti znane na prvem izpisku, ki ga bodo občani prejeli do 15. tega meseca.
BB - AGENCIJA MOZIRJE
V agenciji Beograjske banke v Mozirju so obresti v januarju naslednje: za dinarske hranilne vloge na vpogled 5 odstotkov, za vezane vloge nad 3 mesece z možnostjo preklica po 31 dneh 11 odstotkov, prav toliko za vezane vloge nad 3 mesece, za vezavo nad 6 mesecev 12, nad 12 mesecev 13, nad 24 mesecev 15 in nad 36 mesecev 16 odstotkov.
Obresti za dovoljene prekoračitve na tekočih računih so 18 odstotkov, za nedovoljene prekoračitve pa 36 odstotkov.
Stanarine in komunalne dobrine
Gorenje Koncem
Višje za 10 odstotkov USPEŠEN IZVOZ
Področje odločanja o cenah storitev na komunalnem področju je od 1. januarja letos v pristojnosti občinskih izvršnih svetov. Prav tako slednji odloča o višini stanarin.
Na osnovi odredbe zvezne 'lade o najvišji rasti cen je občinski izvršni svet sklenil, da bodo stanarine in cene komunalnih storitev v mese-
VELEBLAGOVNICA TiTOVO VELENJE

Hl I
cu januarju višje za 10 odstotkov. Če ne bo prišlo do kakšnih sprememb, bodo slednje veljale vse do meseca junija.
Za primer zapišimo, da bo nosilec stanovanjske pravice 56,54 kvadratnih metrov velikega stanovanja odštel za stanarino 325 dinarjev, za obratovalne stroške 74,20 dinarjev, za ogrevanje 147, ogrevanje vode 75 dinarjev, porabo slednje 48, za odvoz smeti pa 17 dinarjev. Če je v decembru lani znašala njegova položnica za te dobrine 4.999.400 dinarjev, bo v mesecu januarju letos 686,20 dinarjev.
Tudi v občini Mozirje so stanarine višje za 10 odstotkov. Tako bo povprečna cena 55 kvadratnih metrov velikega standardnega stanovanja 486 dinarjev.
Prizadevanja delavcev Gorenja, da bi kar največ svojih izdelkov prodali na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, so bila uspešna tudi v letu 1989.
Z izvozom v vrednosti nekaj nad 30 milijonov dolarjev so decembra dosegli rekordno mesečno prodajo na tuje trge.
Lanskoletni izvoz koncema Gorenje pa presega 257 milijona dolarjev, na trge s konvertibilnimi valutami pa so prodali za skoraj 242 milijona dolarjev izdelkov. V primerjavi z letom 1988 so lani v Gorenju povečali skupni izvoz za 26 %, prodajo na trge s konvertibilnimi valu-
tami pa za 25 %. Kar 94 % vse prodaje na tuje so ustvarili s konvertibilnimi valutami.	(an)
Z MUSTANGOM
V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET!

h
Novice
v
Predavanje »Onkologija leta 2000«
(mz) Danes, 11. januaja, bo ob 17. uri v dvorani Zdravstvenega doma ustanovni zbor društva za boj proti raku. Nanj vabijo vse, ki bi želeli delati v društvu, ki bo skrbelo za zdravstveno vzgojo prebivalstva, pridobivalo sredstva za bolj humano okolje onkoloških bolnikov ter za čistejše okolje, ki je osnova preprečevanja te hude bolezni.
Vse občane vabijo ob tem tudi na predavanje znanega onkoioga dr. Kocjana na temo »Onkologija leta 2000«.
Dogovor pred volitvami
(jp) Jutri, v petek, se bodo na skupnem sestanku zbrali predstavniki občinske konference socialistične zveze Mozirje ter predstavniki slovenske kmečke zveze in slovenske demokratične zveze. Skupno bodo pregledali volilno zakonodajo, kandidacijske postopke za volitve v družbeno-politični zbor, se seznanili z roki za kandidatne liste in volilnimi okoliši, spregovorili pa tudi o celovitem obveščanju v predvolilnem boju.
Novoletno srečanje
(mz) Podružnica andragoškega društva za celjsko in koroško regijo bo pripravila to nedeljo, 14. januarja ob 16. uri v prostorih Rdeče vrtnice hotela Paka novoletno srečanje za vse udeležence Univerze za tretje življenjsko obdobje in ostale upokojence oziroma starejše občane. Kot običajno so posamezni krožki tudi tokrat poskrbeli za pester, zanimiv in zabaven kulturni program.
Emona expres
-v:.v .v , ...
■MF

Socialisti v škripcih
Piše:
VINKO VASLE
Potem ko so slovenski komunisti na svojem zadnjem kongresu vendarle prostopili na. stran tistih, ki so za večstrankarski sistem, pa se nekatere sile v naši frontni organizaciji ne dajo! Tako je izbruhnila afera, ki se imenuje »spopad na politični levici«, povzročila pa ga je nova sekretarka predsedstva CK ZKS Sonja Lokar, ko je na kongresu napovedala govor Jožeta Smoleta tako zlobno, da je omenila, da bo »nastopil predstavnik tiste organizacije, ki so ji komunisti pomagali stopiti na življenjsko pot«. Smole te žalitve ni pozabil in je še med kongresom ves besen tekal po hodnikih Cankarjevega doma in grozil, da se ji bo za vse to že še maščeval.
Dejstvo pa je, da je Smoletov del SZDL močno zagret za to, da ostane njegova organizacija še naprej nekakšna zveza različnih
društev in političnih zvez in zagovarja tezo, da socialisti brez čebelarskih in gasilskih društev sploh ne morejo. Dobro obveščeni krogi pa menijo, da se zdrave sile v naši fronti ne morejo sprijazniti z dejstvom, da prihaja čas, ko se bodo morale odločiti kaj so; zlasti pa bodo morali povedati, ali so stranka ali pa to niso. Smole se je namreč navadil, da je bil streha za vse, najbolj pa za komuniste, zdaj ga pa tepe dejstvo, da je bila njegova organizacija partijska podaljšana roka in da smo bili njeni člani vsi tisti hip, ko smo se rodili. Ta nedvomna kadrovska prednost socialistične zveze je zdaj splavala po vodi in Smole ve, da če se razglasi za socialistično stranko, ne bo več imel najbolj množičnega članstva pod soncem, ampak se bo moral za člane boriti. Ker člani dajejo moč neki stranki, pa še denar. To je na lastni koži skusil tudi predsednik stranke ZSMS Jože Školč, ki je po nekaterih natolcevanjih komajda zbral zadostno število članov, ki jih potrebuje, da bo lahko s stranko nastopil na volitvah.
Ne gre pa samo za spopad med stranko komuni-
stov in SZDL, ki stranka še ni, ampak tudi za klasične frakcijske boje znotraj frontne organizacije same.
Tu je prišlo do zanimive polarizacije med privrženci socialistične stranke, ki hočejo čiste račune (stranko plus članstvo) in med tistimi, ki bi še vedno radi igrali staro vlogo kokoši, ki čuva vse svoje piščance. In jim deli socialistične obljube.
In kje je jedro problema? V tem seveda, da sedanjo SZDL vodijo in jo imajo v rokah komunisti, ti pa že imajo svojo stranko, ki jo po novem vodi Ciril Ribičič. Pri strankah pa je tako, da se je treba odločiti, katere barve si! Ce se torej Smole izreče, da je še naprej komunist, bo ob položaj prvega med prvimi v SZDL, če se določi, da hoče biti še naprej oče socialistične stranke, pa ne more več biti komunist. In še nekaj je takšnih, ki zdaj zaradi tega trpijo. Mlade socialistične sile na RK SZDL — pa tudi nekaj tistih, ki so si medtem premislili v korist stranke, čeprav so še včeraj proti strankarstvu glasno ropotali — pa baje zdaj pripravljajo pravi mali državni udar, ker jim je jasno, da klasična SZDL ni-
ma kakšne posebne prihodnosti, saj narod ve, da so njeni vrhovi tekali na partijo iskati svoje mnenje in potem v njenem imenu zagrešili tudi nekaj grehov.
Seveda pa je tudi res, da Jože Smole svoje organizacije ni nič kaj dobro pripravil na spomladanske volitve in s tem daje objektivno možnost drugim strankam, da pridobijo pomembne glasove volilcev. Zato se ne čudi, če se zdaj oglašajo tudi iz stranke komunistov, ki ne ve, kako jo bo odnesla na volitvah. Resno pa je računala, da bodo Smoletovi socialisti stopili z njimi skupaj v koalicijo in predvolilne boje, kar je pomembno še zlasti zdaj, ko se je tudi opozicija organizirala v Demos — združeno opozicijo in se ji nihče več ne reži, ampak raje razmišlja o tem, kaj bi se zgodilo, če Demos zmaga. In ker je tako, nekateri že glasno obljubljajo, da bo Smole moral v penzi-jo z očitkom, da je vse, kar je storil za SZDL dejstvo, da se javno pritožuje, kako ga celo lastno glasilo (!) Delo ignorira.
pravi kulturni happening, i v restavracija Nama. Zacelil ples ne bo le za študente, za vse, ki so to kdaj bili. Na njem boste ko spoznan marsiKoga, io do iuai enkratna priložnost za premoŠčanje prepada in začetek sodelovanja med generacijami. Akademski ples boste lahko hvalili s polnimi usti, saj vas čaka odlična večerja. Nanj lahko povabite tudi najboljšega prijatelja. Vs do v J
i lahko1
Celjsko območje
Brez stare šole

; : . '
HHHHHHhHHHHHhI
Celje: Radon še buri
V	Celju še vedno veliko razpravljajo o zvečani koncentraciji oziroma sevanju radona v nekaterih stanovanjih. Mnenja o tem so — ne le ve Celju, ampak v Sloveniji nasploh — deljena, saj naj ne bi bilo dovolj trdnih dokazov o škodljivosti. Kot po mnenju mnogih tudi ni osnove, da bi bili za tako sevanje najbolj krivi zidaki iz elektrofilterskega pepela, ki so jih izdelovali v Velenju. Jasno je, da bo potrebnih še več meritev in še bolj kot zdaj se bo morala vključiti znanost.
Slovenske Konjice: Konus v svet
Čeprav konjiški Konus že več zadnjih let zvečuje izvoz in se vse bolj povezuje v mednarodne tokove, je tudi res, da je prodajo na tuje zadnji čas možno zvečal zaradi srbske blokade in sploh nestabilnih gospodarskih razmer pri nas. Tako so zadnje mesece prodali na tuje že 40 odst. vse proizvodnje.
V	dokaj kratek času so lahko izvoz zvečali seveda zaradi tega, kar poznajo razmere na svetovnem tržišču. Konus ima tudi podjetje v tujini ter pet trdnih mednarodnih kooperacij, zato so prepričani, da jim tudi korak v letu 92 ne bo prehud.
Podčetrtek: Zdaj po (novem) načrtu
Pri Atomskih toplicah v Podčetrtku upajo, da bodo spomladi res lahko odprli nov bazenski kompleks ter tako v novo sezono zakorakali s to veliko pridobitvijo. Načrt, da bi bili bazeni končani že do konca lanskega leta, jim je spodletel (na to so nekateri pomišljali že ob pričetku gradnje), zdaj z deli hitijo in spomladi naj bi novi del toplic zaživel. S tem pa bo ta priljubljeni zdraviliški in turistični center gotovo privabil še več ljudi.
(-fk)
Če držijo sedanje napovedi in sprejeti ukrepi, potem je verjetno tudi odklenkalo našemu staremu pregovoru, da se na napakah učimo. V to šolo smo hodili toliko časa, da je seveda že skrajni čas, da jo zapustimo, vprašanje pa je seveda, če smo se v njej tudi res naučili dovolj. Toliko, da bomo lahko zdaj varno shodili v novih razmerah.
Za tiste organizacije na celjskem območju, ki so nov veter zaznale še pravočasno, večjih težav verjetno ne bo.
Še manj seveda za tiste, ki so že opravile sprejemni izpit za
vstop v Evropo 92. Teže bo tistim, ki so še vedno vstrajali na starem in upali, da se stvari pri nas le še ne bodo tako hitro spremenile, oziroma verjele v še nadaljnje ujčka-nje države. Za vse to so imeli v preteklosti seveda veliko osnov. In če so bili še ljubitelji miru v hiši, so se bili toliko manj pripravljeni izpostavljati z raznimi novotarijami, ki seveda skoraj vedno tudi prinesejo nekaj težav in sa-moodpovedovanja. Marsikje so se v takih organizacijah skrivali stari kadri, ki so želeli voditi delo po starem; in ki so imeli ob sebi tudi primerno »samoupravno« ekipo. O
sindikalni organizaciji tako ne kaže izgubljati besed.
Obe medobčinski gospodarski zbornici sta sicer občasno opozarjali na potrebo po spremembah, pa vendarle tudi velja, da sta predvsem v pogledu prestrukturiranja, uvajanja novih programov, razvoja drobnega gospodarstva in podobno naredili premalo. Dovolj je bilo morda besed na papirjih, premalo pa takih programov, ki bi bili učvrščeni tudi z možnostjo uspeha. Je že res, da zbornica marsikaterega dela namesto delovnih organizacij ne more narediti, lahko pa jim je v veliko pomoč. Zaradi tega zbornice na raznih ravneh tudi obstajajo.
V skoraj vseh občinah našega območja so podjetja, ki
so znala pravočasno naravnati smer dela in se predvsem usmeriti na tuja tržišča. Oba občutljivem in nestabilnem domačem tržišču je to še posebno pomembno. Še posebno zdaj, ko si lahko vendarle obetamo tudi močnejšo tujo konkurenco. Kot lahko preberemo iz dnevnega časopisja pa se nekaterim tla pod nogami še vedno majejo in pravilne ukrepe bodo morali napraviti hitro. Nasploh je minil čas mirnega delovnega spanja in sedenja v stolčkih. Tudi naš sedanji gospodarski trenutek potrebuje mobilne vodstvene delavce, ki bodo imeli pred očmi celotno proizvodnjo in tržišče in ne le pisarne.
(-fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Pa ga imamo — čvrstega
Pravijo, da nas je letošnje leto postavilo na trdna tla. Nekateri se s tem ne strinjajo in pravijo, da so jih nekateri ukrepi bolj kot na trdna, postavili na trda tla. Na tla trde stvarnosti, ki je bila za mnoge pri nas doslej španska vas. Seveda v trdnost in trdost vsi pri nas še ne verjamejo ali nočejo verjeti — ali pa jim ni treba. Tam seveda, kjer je treba za sto ali večodstotno zvišanje plač še vedno iti le izza strojev na cesto, ali pa tam, kjer je treba le zavrteti pravo telefonsko številko, pa že pridrvi k njim tovornjak s čudežnim in odrešilnim denarjem. Kaj hočemo, saj tudi sami velikokrat nagla-šamo, da je Jugoslavija država različnosti.
Dinarju smo odpihnili za dva veceja ničel, pa se seve-
da nekateri takoj sprašujejo, kam smo te ničle hranili; bojijo se namreč, da jih nismo zakopali dovolj globoko in se bodo začele spet kaj kmalu pojavljati na naših bankovcih. Nekateri pa v tem črtanju ničel vidijo simbolično štiri zaporedne črke o — tak vzdih »oooo« naj bi se namreč bil izvil iz grl tistih, ki so se končno oddahnili, ko je markoW-čevski dinar le stopil ^*alo bolj v bok z našo tak-J opevano marko. Pa se -«pet najdejo eni, ki s skepso gledajo v napovedi Markoviča, da bo dinar res trden. In kot dokaz pavajajo dejstvo, da tudi Markovič nima trdega. Saj vem, da se vam bo zdelo brez veze, ko vam povem, da pri tem mislijo na njegov »č«. Pač še en dokaz, da nam v določenih
trenutkih za določene sfari prav pride vsak doka^.
Pravijo, da je öilo letošnje novo leto prelomno pri nas še zarad-: nečesa: prvič naj bi se namreč bilo zgodilo, da nam je vojska dvignila cepe. Zaradi obrambnih strdkov so cene sicer že «tolgo višje kot bi lahko bile, zdaj pa so jih zviševali še prav zaradi posebnega »vojaškega« davka. Ce jo bomo zaradi teh cen bolj cenili, pa ne vemo.
Novi ukrepi, ki pa nimajo vsi zveze s prečrtanimi ničlami, pa bodo imeli še veliko več drugih posledic. Takih, o katerih zdaj nekateri le še sanjajo, in kaj lahko se zgodi, da bodo kako podjetje s trdne osnove postavili na nulo; ali pa še ni-
že. Bojda smo se zdaj res vrgli v valove tržne ekonomije, vmes pa je bojda nekaj po jugoslovansko nastavljenih čeri ob katere lahko zadene kakšna podjetniška barka, če ne bo dobro krmarila. Ali pa če jo bodo ukrepi neenakomerno obložili, pa kljub prizadevanju ne bo mogla držati prave smeri. Pri nas je vse mogoče — pravijo tisti, ki podpirajo ukrepe in tisti, ki so proti njim. Nekateri so proti njim kar tako, drugi pa zanje tudi. Veliko je pač še takih, ki v ta najnovejši poskus ne verjamejo; pa se tudi ne zavedajo, da če bomo tudi zdaj torpedirani, nove varne vožnje verjetno ne bo več.
(-fk)
Na rudniku ne živijo ton, ampak od denarja zanje
I I I I I I
I I I I I
Šmartno ob Paki
od1
V kolektivu Rekovega Rudnika lignita Velenje so se zaradi neustrezne cene premoga skozi vse leto otepali z likvidnostnimi težavami, ki so jih premoščali z najemanjem kreditov. Ob koncu leta so bili zadolženi za okoli 280 milijonov konvertibilnih dinarjev, kar je približno toliko kot znaša njihova dvo ali tromesečna realizacija. V precejšnji meri je takšni zadolžitvi kriva manjša proizvodnja — deponija premoga se ne prazni kot bi želeli in tudi poraba v šoštanjskih termoelektrarnah je manjša od načrtovane. Manj premoga pa se seveda odrazi tudi v denarju.
Precej drugačni od finančnih rezultatov pa so delovni, proizvodni. Že do petka, 22. decembra, so velenjski rudarji dosegli za preteklo leto načrtovan izkop — 4 milijone 550 tisoč ton lignita, v preostalih dneh do Novega leta, pa še dodatnih 170 tisoč ton.
»Vendar mi ne živimo od nakopanih ton, temveč od denarja, ki ga za premog do-
bimo. Fizični rezultati, doseženi v preteklem letu pa so boljši kot so bili kadarkoli v zgodovini rudnika. Za približno sedem odstotkov smo izboljšali kalorično vrednost premoga, povečali učinke, produktivnost,« pravi predsednik poslovodnega odbora Rekovega Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek. Žal pa prihrankov, ki so jih tako ustvarili ne morejo prikazati kot bi želeli, zaradi
izgube, ki sojo beležili pred koncem leta.
»Dobri rezultati se potrdijo šele takrat, ko jih ovrednotimo na trgu, ko za tono premoga dobimo tudi denar. Cena velenjskega premoga pa je na trgu danes že na meji konkurenčnosti. In prav tu nas letos čaka še precej dela, če bomo hoteli osvajati trg in držati konkurenčno ceno.« ugotavlja Franc Avberšek. (m k p)
Slovesno proslavili dan JLA
Dan pred 22. decembrom, dnevom oboroženih sil, je bila v Šmartnem ob Paki v tamkajšnjem kulturnem domu osrednja občinska proslava, ki jo je zgledno pripravila krajevna organizacija ZRVS skupaj z občinsko konferenco ZRVS Velenje. Na proslavi, ki so se je udeležili gostje vojne pošte, pokrajinskega štaba TO zahodno-štajerske pokrajine, predstavniki družbeno-po-litičnega življenja občine Velenje, pripadniki TO, rezervni vojaški starešine in drugi, je zbranim spregovoril predsednik SO Velenje Drago Šulek, šmarski pevci in gledališčniki pa so pripravili zelo lep in pester kulturni program, ki so ga udeleženci nadvse toplo pozdravili.
Istega dne, pred proslavo, je komandant občinskega štaba TO Velenje Jože Prislan pripravil vsakoletno srečanje pripadnikov TO in rezervnih vojaških starešin. Na obeh prireditvah, posvečenih dnevu JLA, so tudi letos vojakom, starešinam in drugim podelili priznanja, zahvale, odličja in odlikovanja, prebrali pa tudi napredovanja v višji čin za leto 1989. V čin rezervnega majorja so napredovali: Jože Vo-zelj, Marko Zager in Muharem Bolič; v čin rezervnega kapetana I. razreda je napredovalo 58, v kapetana 11, v poročnika 43 rezervnih starešin, v čin zastavnika 10, višjega vodnika 32, vodnika I. razreda pa 17 mlajših starešin; v čin vodnika je napredovalo 14 vojakov.
Dobitniki priznanj za leto 1989, ki jih je podelil svet za SLO in DS občine Velenje so: Maksimilijan Černjavič, Jože
Kristan, Franc Blagotinšek in Zdravstveni center Velenje — tozd Splošno zdravstvo.
Pohvale občinskega štaba TO so prejeli: Marjan Kričaj, Zvon-ko Jeraj, Matjaž Kuhar, Rudi Vidmajer, Janez Belec, Jože Cepin, Peter Koren, Milan Krenker, Miaden Lepoglavc in Darko Les-jak.
Dobitniki odličij občinskega štaba TO so: Blagoje Pavlovič, Ivan Mošmondor, Stanislav Drev, Igor Medved, Marjan Mošmondor, Janko Pogorelčnik, Milan Bokal, Janez Kramar, Bogdan Mugerle.
Zahvale občinskega štaba TO Velenje so prejeli: Vojna pošta 3672 Postojna, REK-RLV, sektor rudarske šole in Drago Fece.
Za uspešno delo in sodelovanje z ZRVS so priznanja občinske konference ZRVS Velenje dobili: Gasilsko društvo Šalek, Ivan Knez in Rudi Kavtičnik, oba iz Zavodenj.
Zahteve po novi socialistični zvezi
* Na programski seji OK SZDL, ki je bila 18. decembra lam smo ob programu, ki je bil predstavljen v 49. številki Našega časa, sprejeli tudi pripombe na teze za novi statut Socialistične zveze in jih obogatili z lastnimi zahtevami in pogledi.
In kakšna bo bodoča SZDL: L Najprej se menja ime — SZDL postaja Socialistična zveza.
2. Socialistična zveza postaja samostojna družbenopolitična organizacija z lastnim članstvom in programom, v katerem je opredeljena vizija demokratičnega socializma. Odprta je tudi za društva in družbene organizacije, za politične organizacije ter za gibanja, vendar ne misli biti več fronta, še najmanj pa fronta vseh. Poudarek je na individualnem članstvu. Od »stare« SZDL in OF želi obdržati tisto, kar je bilo dobro in se istočasno odločno DISTANCIRATI od vsega, kar ji v njeni preteklosti ni bilo v čast. Pri delu ne bo izkoriščala ustave kot vira pravic, ampak le kot vir OBVEZ. Člani plačujejo članarino.
Glede bodAče organiziranosti Socialistične zveze so postavili sledeče zahteve: 1. Organiziranost naj daje na vseh ravneh organiziranja Socialistične zveze možnost neposrednega dajanja pobud, zamisli, predlogov in protestov članov in nečlanov ter posredovanje preko organov Socialistične zveze navzven v politične procese. — Omogočiti mora tudi prenos izraženih interesov državljanov in njihovih organizacij v skupščinsko presojo in odločanje.
2. Socialistična zveza mora nuditi odprt prostor, v katerem lahko posameznik javno in učinkovito izrazi mnenje o obstoječem in videnju nastajajočega, kjer lahko doseže, da bodo besede imele vpliv na tiste, ki o stvareh odločajo. Socialistična zveza mora doseči, da bo javno sprejeto mnenje premagalo birokratsko arogantnost.
3.	Socialistična zveza mora v procesu usklajevanja in oblikovanja večinskega mnenja zagotoviti primerno obrambo pravic manjšin in njihovo enakopravno udeležbo v družbenem odločanju.
4.	Socialistična zveza se mora konkretno zavzemati za konkretne interese konkretnih ljudi in za konkretne družbene probleme. (Povprečje si vedno najde svojo pot samo!)
5.	Socialistična zveza mora dajati prednost neposrednim akcijam pred posrednim političnim delovanjem.
6.	Organiziranost naj zagotovi večjo decentralizacijo in lokalno avtonomijo.
Velenjski »socialisti« smo prepričani, da bo s temi zahtevami mogoče oblikovati moderno organizacijo, v kateri bo veliko občanov lahko uveljavilo svoje konkretne interese in zahteve.
* Martin Budna
Gorenje najuspešnejše slovensko podjetje
Po javnomnenjski anketi, ki jo je ob koncu lanskega leta izvedla Televizija Ljubljana, rezultate pa objavila 2. januarja 1990, je bilo izbrano Gorenje za najuspešnejše slovensko podjetje leta 1989.
Udeleženci ankete so Gorenju dodelili 24 glasov, sledijo pa mu Elan in Smelt s po 8 glasovi ter Mura in Lesnina s po 4 glasovi itd.
Znak ZRVS Slovenije so prejeli Borut Keršič, Miha Sevčnikar in Dušan Žerjav.
Plaketo ZRVS Slovenije so dobili: REK-DO RLT, Edvard Lčanjšek, Stanislav Vodovnik.
Zlati znak ZRVS Jugoslavije je dobil Rudi Ževart.
Plaketo ZRVS Jugoslavije je dobil občinski odbor ZZB NOV Velenje.
Pohvale komandanta TO zahodno-štajerske pokrajine so prejeli: Vito Čanč, Jakob Veler, Danilo Konečnik, Ivan Bogataj in Mirko Vranjek, zahvalo pa je prejel Ivan Draušbaher iz sozda Gorenje.
Za najboljšo enoto TO zahod-no-štajerske pokrajine je bila imenovana enota za ognjeno podporo TO Velenje.
Pohvale komandanta TO Slovenije: Enota za ognjeno podporo in njen poveljnik Anton Planine, Dušan Zrimšek in Vinko Cam-lek; republiški sekretariat SRS je izrekel priznanje KS Bevče; zveza radioamaterjev Slovenije je izročila priznanje občinskemu centru zvez Velenje.
Odlikovanja predsedstva SFRJ — Medaljo za vojaške zasluge so prejeli: Ivan Matko, Tomaž Ročnik in Janez Kos.
Vsem dobitnikom iskreno čestitamo!
Bogdan Mugerle
Sindikati v občini Mozirje
Za smotrnost in učinkovitost
Novim statutarnim spremembam se želijo prilagoditi tudi sindikati občine Mozirje, vse v želji, da bo članstvo sprejelo sindikalno organizacijo za svojo, nova organiziranost pa naj bi bila kar najbolj racionalna in učinkovita. Sindikalna organizacija seveda ne želi biti niti strankarska, niti državna, temveč predvsem stanovska, odprta za vsestransko sodelovanje, samostojna in neodvisna.
V tem smislu tečejo tudi temeljite priprave na skupščino sindikalne organizacije v občini Mozirje, ki bo v februarju, datum pa je odvisen od kongresa slovenskih sindikatov. Na skupščino občinske organizacije se kljub temu te-
meljito pripravljajo. V osnovnih organizacijah trenutno obravnavajo tri pomembne dokumente. Prvi je poročilo o delu občinske organizacije v obdobju 1986-1990, drugi je osnutek programskih usmeritev, tretji in verjetno v tem trenutku najpomembnejši, pa predlog nove organiziranosti, zlasti v občini.
Po trenutnih ocenah naj bi bilo po novem 11 sindikatov v podjetjih, 3 osnovne organizacije dislociranih in poslovnih enot ter 11 osnovnih organizacij v družbenih in ostalih dejavnostih. Ob pa-nožni povezavi, naj bi se te osnovne organizacije združevale tudi na občinski ravni, kjer naj bi bil najvišji sindi-
kalni organ skupščina, ki bo imenovala občinski svet, ta pa štiri komisije namesto dosedanjih osmih. Predsedstvo občinskega sveta bo v prihodnje štelo 7 članov, število rednih zaposlenih na občinskem svetu bodo s treh zmanjšali na dva, kot oblika dela republiških sindikatov pa naj bi v občini še naprej delovala odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva ter delavcev vzgoje in izobraževanja; lahko tudi drugi, če se bodo tako odločili člani občinske sindikalne organizacije. V razpravi se morajo torej odločati dovolj resno in odgovorno.
ÜP)
Za vrtec največ 879,40 din
OBČINA VELENJE
(mz) Z novim letom so se tudi v občini Velenje podražili vrtci. Pa ne za toliko kot ponekod drugje v Sloveniji, kjer so cene dvignili tudi do 120 odstotno. Pri nas je to povišanje 80 odstotno. Pogledati pa ga je potrebno malce bolj podrobno, saj to ne pomeni, da boste vsi plačevali v januarju za 80 odstotkov več kot decembra.
Decembra je znašal najvišji prispevek staršev (plače-
vali so ga tisti, ki so v preteklem letu zaslužili toliko, da do subvencij — znižanih plačil niso upravičeni) 804,30 dinarjev, v januarju pa bo ta znašal 874,40 dinarjev. Prva dva meseca letošnjega leta ostaja v veljavi še lanska lestvica upravičenosti za subvencije, že do meseca marca pa bodo zbrali nove podatke o družinskih dohodkih in izdelali tudi novo lestvico subvencioniranja.
Najvišja oskrbnina, ki jo bodo plačevali od januarja dalje starši za otroke do šestih let bo torej znašala 879,40 dinarjev (za obvezno pripravo na šolo pa 769,30 dinarjev). V tej ceni znaša oskrbnina za otroka 631,44 dinarjev (ta se do konca junija ne bo spreminjala) in stroški prehrane 247,92 dinarjev. Te pa bodo sproti prilagajali dejanskim stroškom.
Zbrani na osrednji občinski proslavi v Šmartnem ob Paki
OBČINA MOZIRJE
(jp) Nove cene v vrtcih so udarile po žepih tudi starše v mozirski občini. V januarju bodo celotni oskrbni stroški za otroke od 2 do 7 let 775,
za dojenčke v jaslih pa 871 dinarjev. To so razumljivo celotni stroški oskrbe.
Vzgojnina se naj ne bi spreminjala, morebitna povi-
šanja pa so odvisna od cene hrane, saj zanjo skrbijo šolske kuhinje in jih seveda prilagajajo rasti cen.
jijjjj
■■■■■
Gorenje je stopilo v 40. leto obstoja.
Iz obrtne delavnice z 11 zaposlenimi se je Gorenje, današnji koncem evropskih in svetovnih razsežnosti, razvilo v enega najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v Sloveniji in Jugoslaviji.
Začetki segajo v kraj Gorenje pri Šmartnem ob Paki, kjer so izdelovali štedilnike in peči na trda goriva. Po prvem 'zvoznem koraku, narejenem že 1961. leta, je Gorenje 1964. leta postalo največji jugoslovanski proizvajalec iz-
Letna proizvodnja
najpomembnejših
izdelkov
2,400.000 velikih gospodinjskih aparatov, 1,900.000 malih gospodinjskih aparatov, 450.000 grelnikov vode, 700.000 pohištvenih elementov, oken in kopalniških garnitur, 150.000 barvnih TV sprejemnikov, 1.250.000 m2 keramičnih ploščic, 200.000 WC splakovalnikov, 12.000 varilnih aparatov in naprav itd.
delkov bele tehnike. Po letu 1966 začenjajo postavljati prve lastne oporne točke po Jugoslaviji, predstavništva in servise, pričenjajo pa tudi z načrtnim sodelovanjem z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji. Razvojno raziskovalna dejavnost doživlja svoj prvi veliki razmah.
Po letu 1970, ko so bili narejeni prvi koraki tudi na področju elektronike, začenjajo rasti nove tovarne. Nova znanja in sodobna tehnologija omogočajo Gorenju, da vse
bolj odpira tudi okno v svet. Z večjim sodelovanjem in povezovanjem z drugimi tovarnami po Sloveniji in Jugoslaviji, na osnovi jasnih programskih usmeritev in možnosti skupnega nastopa nä trgu, začenja nastajati Gorenje, takšno, kot ga poznamo zdaj.
Skorajda ni izdelka, ki je prišel na trg po letu 1970, da ne bi bil dosežek lastne raziskovalno razvojne dejavnosti in se ne bi odlikoval z izvirnimi tehnološkimi rešitvami in izboljšavami. Že leta 1972 je bilo ustanovljeno prvo lastno predstavništvo na tujem, in
sicer v Zvezni republiki Nemčiji. Gorenje gradi nove tovarne na manj razvitih območjih Slovenije in Jugoslavije, s čimer širi programe in ponudbo. Pomembno pa začne vplivati tudi na prestrukturiranje spremljajoče industrije in malega gospodarstva.
Po letu 1970 začenja Gorenje, kot smo že zapisali, poganjati korenine po vsej Jugoslaviji. Številne nove tovarne so rezultat lastnih naložb in uspešnega sodelovanja z drugimi podjetji in družbenopolitičnimi skupnostmi na manj razvitih območjih v Sloveniji (Nazarje, Črnomelj, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Slovenska Bistrica) in Jugoslaviji (Gorenje sovlaga v tovarno elektromotorjev v Da-
kovici, skupaj z občino Bihač pa je zgradilo tovarno hladilno zamrzovalnih aparatov). Vseskozi pa pomembno vpliva tudi na razvoj občin in krajev, kjer gradi tovarne in odpira razstavnoprodajne in servisne centre.
Vključevanje v mednarodno blagovno menjavo je eden od temeljnih pogojev za dolgoročni obstoj in razvoj Gorenja. Prisotnost v svetu je bila v zadnjem času okrepljena z nadaljnjim dograjevanjem zunanjetrgovinske mreže. Si-
Gorenje doma in v svetu
Koncem Gorenje sodi med 6 največjih evropskih proizvajalcev izdelkov bele tehnike, sicer pa je največji jugoslovanski proizvajalec in izvoznik velikih in malih gospodinjskih aparatov in električnih grelnikov vode ter med vodilnimi jugoslovanskimi proizvajalci procesne opreme, keramičnih ploščic, komponent za industrijo blaga za široko potrošnjo, pohištvenih elementov itd.
cer si v Gorenju prizadevajo, da bi na tujih trgih kar najbolj uveljavili lastne blagovne znamke, pod katerimi še zdaj ustvarijo nad 60 % vse prodaje na tuje. Takšna usmeritev bo zagotovila tudi nadaljnjo rast Gorenjevega tržnega deleaa v posameznih državah, ki se že zdaj na več trgih giblje med 7 in 10 %. Sicer pa poznajo izdelke Gorenja kupci v 92 državah sveta.
V Gorenju se dobro zavedajo, da seje konkurenci, posebej še svetovni, mogoče postaviti ob bok predvsem tedaj, ki so z njo vsaj enakovreden, upoštevaje seveda videz izdelkov, njihovo kakovost, ponudbo, prodajne pogoje, cene in servis. Zadnje predstavitve na tujem so pokazale, da se Gorenje z izdelki vse uspešneje sooča s svetovno konkurenco. In še to: Gorenje ustvarja že blizu 10 % slovenskega konvertibilnega izvoza in okrog 3 % vse jugoslovanske prodaje na trge s konvertibilnimi valutami.
Kakovostna razvojna preobrazba Gorenja terja, razumljivo, tudi vse večja vlaganja v programsko in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje. Za posodabljanje tehnologij in razvoj vedno novih, najsodobnejših proizvodov, namenjajo zadnja leta za naložbe okrog 30 milijonov dolarjev.
Finančna in kadrovska konsolidacija, pospešen razvoj, oživljena naložbena dejavnost, posodobljene tehnologije in nove generacije proizvodov ter osvojeni novi trgi
so omogočili Gorenju da je, kot smo že poudarili, utrdilo mesta med najpomembnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi poslovnimi sistemi ter si okrepilo ugled v svetu.
Velja omeniti, da so v Gorenju, v obdobju 1982—1988, na primer, povečali fizični obseg proizvodnje za več kot polovico, storilnost dela za dobro tretjino, prodajo na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge pa kar za 180 %.
S projektom Internacionalizacija Gorenja, uresničevati so ga začeli lani, pri njegovi izvedbi pa sodeluje danska svetovalna organizacija KPMG Lisberg CJ Management, pa želijo koncem preoblikovati v močno, zdravo, razvojno učinkovito, v svet odprto samoupravno gospodarsko združbo. Z novim Gorenjem, sodobno zahodno korporacijo, skandinavskega tipa, se tako želijo kar najbolj približati konkurentom iz najbolj razvitega sveta, tako po sestavi, načinu delovanja in rezultati. Na ta način pa želijo zagotoviti tudi višjo kakovost življenja v Gorenju zaposlenih delavcev.
Koncem Gorenje
Koncem Gorenje, družbo z omejeno odgovornostjo s sedežem v Titovem Velenju, so ustanovili Gorenje Commerce, Titovo Velenje, Gorenje Servis Titovo Velenje, Gorenje Raziskave in razvoj Titovo Velenje, Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje, Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, Gorenje Notranja oprema Titovo Velenje, Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje, Gorenje Elektronika Titovo Velenje, Gorenje Glin Nazarje, Gorenje Metalplast Ruše, Gorenje Ti-ki Ljubljana, Gorenje Elektromotori Gjakove — Djakovica, Gorenje Bira Bihač, Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, Gorenje EKO Titovo Velenje, Gorenje Fecro Slovenj Gradec, Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje IMO Lendava in Gorenje Mural Mursko Središče.
Skupščina koncema Gorenja pa je na svoji prvi seji ustanovila skupno finančno organizacijo — Gorenje Finance.
Med ustanovitelji koncema Gorenje niso MIV — Metalna industrija Vranje, Elrad — Tovarna elektronike, elektromeha-nike, anten in kablov Gornja Radgona in Muta — Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta, ki so bili do 31. 12. 1989 v okviru sozda Gorenje.
GORENJE v Jugoslaviji...
20 družb z omejeno odgovornostjo, od tega 15 tovarn in 5 družb za združene dejavnosti (Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, Gorenje Finance), 16 predstavništev, 42 raz-stavno-prodajnih centrov in 76 servisnih centrov.
Svetu
11 lastnih predstavništev, poslovnih enot (Avstralija, Avstrija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija) in 3 skupna predstavništva (Kitajska, Nemška demokratična republika, Venezuela).
Biting, d.o.o. — podjetje za računalniški in kemijski inženiring
Delati moramo bolje, hitreje, ceneje !
BITING, d. o., o.. Podjetje za računalniški in kemijski inženiring so ustanovili obrtnika Peter Rebernik in Srečko Šu-štaršič in pri njima zaposleni delavci.
BITING ni torej začetnik ampak je prevzel vse posle in stranke, ki sta jih prej imela obrtnika. To pomeni, da ima BITING na startu preko 120 strank po celi Sloveniji, da za njih servisira 600 osebnih računalnikov, da zanje razvija, dopolnjuje, vzdržuje 300 programskih produktov.
V BITING-u je redno zaposlenih 12 delavcev, poleg tega pa ima BITING več kot 50 zunanjih sodelavcev in kooperantov.
Dejavnost BITING-a je popolni računalniško informacijski inženiring, kar pomeni od izdelave idejnih projektov do izvedbe le teh, dobave aparaturne opreme, servisiranja aparaturne in programske opreme, šolanja, usposabljanja za delo z računalniki.
Poleg tega je dejavnost BITING-a tudi kemijski inženiring in to od analize stanja, do predlogov novih programov, pomoči -pri izbiri opreme, sodelovanja pri nulti seriji, ... in pa uporaba računalnika v kemiji.
• PO KATERIH IZDELKIH VAS POZNAJO?
Vsi programski produkti, ki so na razpolago strankam so plod lastnega dela in vsi so narejeni po lastnih standardih. Med njimi pa izstopajo produkti
—	integriran kadrovski informacijski sistem
(med najboljšimi v Sloveni-
ji)
—	integriran informacijski sistem varstva pri delu
(edini v taki obliki v Jugoslaviji)
—	integriran informacijski sistem unikatne proizvodnje v grafični industriji
—	Analiza bonitet Podjetij v Sloveniji
—	(edini v taki obliki v Sloveniji)
• KAKO JE Z VAŠO PRISOTNOSTJO V DOMAČEM OKOLJU?
Podobna usoda vseh, k' se ukvarjajo z dejavnostjo kot je naša je v tem, da praviloma naredi-
mo večino uslug in storitev izven domačega kraja. Potrditi se moraš najprej drugje, da bi lahko dobil delo v domačem okolju.
• ALI VPELJATI INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO V PODJETJE?
V	7. številki revije RR (1989) je dr. Gordon Davis, profesor za informacijske sisteme na Univerzi v Minnesoti, preprosto dejal, da je več razlogov zakaj je informacijska tehnologija potrebna. Eden je ta, da brez nje sploh NISI KONKURENČEN.
Poslovni partner sploh NE bo hotel sodelovati z nami, če ne bomo sodobno informacijsko opremljeni.
Zelo važno je tudi to, da stroški, ki jih podjetje ima z vpeljavo sodobne informacijske tehnologije niso pomembni z vidika ali upravičujejo vložena sredstva, ker če tega ne bomo naredili, NE bomo konkurenčni na trgu, torej bomo ali životarili ali propadli!
V	tujini so prišli do zaključka, da so osebni računalniki zelo primerni za podjetja, ki zaposlujejo do 100 delavcev. Če jih je več, je zelo priporočljivo, da se poleg osebnih računalnikov vpelje v podjetje tudi mikro ali srednji računalniški sistem. Če ostanemo
le pri kopici osebnih računalnikov in če ti morda niso povezani v mrežo, se kaj lahko zgodi, da »popusti« organiziranost, disciplina v poslovanju podjetja. Kajti velja pravilo, da mora Podjetje obvladati red, da sploh lahko prične uporabljati računalnik. Torej osebni računalniki da, vendar ne povsod. Obvladovanje informacijskih tokov je KLJUČNEGA pomena in ti tokovi MORAJO biti integrirani in v vsakem trenutku obvladljivi.
• V SVOJIH PROSTORIH IMATE RAČUNALNIŠKO OPREMLJENO UČILNICO
Pravilo je, da se moraš celo življenje učiti, obnavljati svoje znanje. V računalništvu pa je to še bolj potrebno. V tujini velja pravilo, da je investicija v računalniško opremo sestavljena takole
— 1/3 aparaturna oprema, 1/3 programska oprema, 1/3 šolanje. V naših podjejtih se še najde denar za računalnik, teško za programe, ki bodo tekli na računalniku, zelo težko pa za izobraževanje.
Lahko pa pohvalimo nekatera podjetja, ki so na tem področju naredila veliko. To je med drugimi Gorenje, IMV Novo mesto, kjer vršimo permanentno izobra-
ževanje delavcev že skoraj dve leti. V tem času smo usposobili, došolali več kot 600 delavcev IMV-ja in to od poslovodnega nivoja do izvajalnega.
V	svojih poslovnih prostorih imamo sodobno opremljeno učilnico, z računalniki povezanimi v mrežo in vsemi dodatki, ki so potrebni za kvalitetno izobraževanje.
Stranka, ki pride na usposabljanje lahko kupi za tečaj, ki ga obiskuje, tudi originalne programske produkte z licenco. BITING želi dvigniti kulturo uporabnikov, da bi ti znali ceniti tuje in svoje delo, ter, da bi delali z orodji za katera imajo licenco.
• KAKO NAPREJ?
Želja nam je, biti med 10 najboljšimi na področju informacijske tehnologije v Sloveniji, svoje produkte plasirati v tujino in biti korak pred drugimi.
V	letu 1990 bomo omejili delo in to s tem, da bomo prevzeli izdelavo celotnih računalniško podprtih informacijskih sistemov s poudarkom na integrira-nosti podatkov in dostopnosti upravljalnih informacij za upravljalni nivo podjetja.
V kratkem bomo nabavili računalniški sistem mikro VAX in ga povezali z mrežo osebnih računalnikov v lastnih prostorih. Naročili smo tudi priključek za JUPAK, tako da bomo tudi računalniško povezani s svetom.
Računalništvo in informatika je veja gospodarstva v kateri pri-
haja do največjih sprememb in to dnevno. Da bi bili na tekočem in da bi imeli čimširšo ponudbo iz tega področja bomo v kratkem pričeli sodelovati tudi s tujimi partnerji za katere bomo vršili zastopstvo. Zastopali bomo apa-raturno opremo, programsko opremo in orodja za izdelavo kompleksnih informacijskih sistemov.
• KAJ PA KONKURENCA?
Konkurenca je na področju računalništva in informatike ogromna. To pomeni, da moramo delati bolje, hitreje, ceneje. Imamo veliko prednost pred ostalimi saj smo na trgu že tri leta, imamo več kot 120 strank, imamo močan razvojni team in jasne cilje.
Prepričani smo, da je konkurenca dobra stvar, predvsem za končnega uporabnika. Končnega uporabnika bi bilo potrebno dodatno izšolati, kako se ob poplavi ponudb lahko odloči za pravilen izbor nakupa programske in aparaturne opreme.
Da bi uporabnikom olajšali izbiro, da bi jih oborožili z znanjem, ki jim je potrebno, da bi se Jahko pravilno odločali, bomo v kratkem pričeli s seminarjem, kjer bomo uporabnike seznanili na kaj vse je potrebno paziti, kadar se odločajo za izgradnjo novega informacijskega sistema ali dopolnitev obstoječega.
Računalniška učilnica
Servis osebnih računalnikov
Popravka in opravičili
Spet smo pri popravkih. Zal. Vsi bi si želeli, da bi bilo v časopisu vedno vse prav — pa ne gre vedno tako. Prvi, precej neprijeten spodrsljaj je nastal v predzadnji številki Našega časa, ko je tiskarski škrat (ne mi) predsednika KPO sozda Rek preimenoval v Berložnika, čeprav se piše Berločnik.
Drug spodrsljaj, tudi ne naš, pa je nastal v članku o visokem jubileju Nestla Žganka, v zadnji lanski številki, ki seveda ne praznuje sedemdeset, ampak osemdeset let. Da je zadeva še bolj narodna, je bila stvar objavljena na prvi strani. Iz teksta se dà razbrati, da je napačna letnica v naslovu. A slaba tolažba — tako za prizadete, kot za nas. Zato, če se da, se v obeh primerih prizadetima opravičujemo. Obljubljati pa tistega, kar ni vedno v naši moči — da se take napake ne bodo ponovile, ne more-mo. Žal.	Uredništvo
Je moje
mesto
Zadnje čase se ljudje ne pogovarjamo več samo o tem kako je kje kaj drago. Čisto druge skrbi imamo. Tudi takšne, da lahko delovno mesto, ki je bilo še do včeraj moj privilegij že jutri zasede kdo drug. Ali pa nihče — ker morda to naenkrat ne bo več potrebno, ker bo naenkrat morda predrago.
Tam, kjer ne bodo sposobni plavati v novih razmerah, bodo potonili. Tisti, ki bodo hoteli, ki bodo znali, in ki se bodo znašli, bodo ostali. Predvsem pa ne bo skrivanja — vsak bo vedel, ko bo pod vodo, da mora narediti vse, da pride na površje, drugače, bo tam ostal za vedno.
Mnogi danes pravijo, da tudi stavkovne zahteve ne bodo več to, kar so bile. Tisto geslo >plače gor< ne bo uspešno, če ne bo prekrito z dobrim delom, pa če se bo slišalo Še tako daleč, in če bo zadaj še tako grmelo. Treba bo začeti živeti od pameti in dela. Nič več od prihajanja na delo.	*
To pa je tisto, kar marsikje sprošča sive oblake. Vse bolj se zavedamo, da nas lahko že jutri ne bo tam, kjer smo še danes. Monopol nad delovnim mestom, ki je bil doslej marsikomu dan za vekomaj, je omajan. Podjetniška logika se ne vrednoti več samo na stojnicah, ampak tudi med trgovci, kadri. Trg, pa naj bo kakršen koli, je neizprosen. Todi orientalski prenese barantanje samo do meje, ki se mu izplača.
Vsestranska izenačitev praznikov
Letos smo božič po toliko in toliko letih ponovno tudi uradno praznovali. Prav je tako. Razlogov za pravilnost takšne odločitve ni treba ponavljati. Dejstvo je, da je Božič družinski praznik, bil je pred uradno prepovedjo, bil je med njo, je tudi po njej in bo še dolgo. Morda kdo ve, komu je koristilo »skrivanje« in sprenevedanje?
O tem je bilo veliko zapisanega in izrečenega, mnenja so razumljivo zelo različna, večina pa je vendarle
na eni strani. Pa pustimo to. Sam po sebi se namreč ponuja vtis, da je letos ob uradno priznanem božiču, družinski praznik postalo tudi silvestrovanje. Tudi za takšno trditev so razlogi več kot jasni. Po pomenu torej zelo različna praznika, sta se letos razmeram primerno, skorajda izenačila po imenu — družinski. Vsaj v Zgornji Savinjski dolini je bilo približno tako.
Tudi za silvestrovo je namreč večina ostala doma in si po svoje »privoščila«
prehod iz starega v novo leto. Slovensko lepo rečenih »tradicionalnih« novoletnih prireditev je bilo letos vsekakor manj kot prejšnja leta, pa še tam kjer so se jih potrudili pripraviti, so se praviloma ušteli. Obiskovalcev je bilo manj, pa tudi razpoloženje ni bilo na želeni ravni. Med redke izjeme lahko štejemo hotel na Golteh, ki je bil polno zaseden, žal pa ni bilo snega, ki ga seveda z nobenimi ukrepi na kakršnikoli ravni ne moremo zagotoviti, prav na
Golteh pa so v zadnjih dneh pripravili razveseljivo presenečenje.
Prvi in drugi dan sta Zgornji Savinjski dolini dajala podobo izumrlosti, presneto živahno pa je bilo v sredo, med vzroke za delno zmedo lahko štejemo (ničkolikokrat že) preračunavanje vseh vrst dinarjev, pa čeprav imamo enega samega. Ubogi dinar in mi z njim.
a P)
Kdor hoče tudi zna in zmore
O nakupovalni vročici pred nekajdnevnimi prazniki ni treba posebej razpredali, še zlasti ne, če gre za proste dni ob prehodu iz starega v novo leto. Še tako podrobno sestavljeni spiski kaj vse je treba kupiti, imajo svoje pomanjkljivosti. Pozabiš to ali ono, presenetijo te (pre)številni obiski, lahko še kaj drugega, zagata je tu. Zagata ob pomanjkljivi »ponudbi« doma, še večja s ponudbo v trgovinah. Smo pač ljudje, eni in drugi, prodajalci in kupci.
Trgovine v mozirski občini so bile zaprle od sobote popoldne do srede zjutraj. Pa ne vse. V »družbenih« so v torek večinoma opravljali za vse neljubo delo. ki se mu reče inventura. Zoprno delo za popisovalce je bilo tokrat še oteženo, saj je bilo treba na
izdelke nalepiti (že spet) nove cene v konvertibilnih dinarjih, za kupce pa ni bilo prav nič lepše, saj je bilo prenekatero blago po praznikih seveda dražje.
Na srečo poznamo tudi lepe izjeme, ki potrjujejo slabo pravilo. Za primer lahko navedem M-market v Varpoljah. Trgovinica (bogato založena) je bila odprta vse dni, tudi v nedeljo, ko je bila nakupna mrzlica najhujša, pa na novoletni dan in v torek, ko kupcev prav tako ni manjkalo. Kdor je bil pozoren, ali malo bolje obveščen, je lahko vsak dan od 8. do 12. ure nadoknadil zamujeno in pozabljeno. Ob vsakovrstni ponudbi tudi svežega kruha ni manjkalo.
a-p)
Ali je mogoče zvezni zakon neposredno uporabljati?
Gostinsko podjetje Turist
Na vrsti kadrovska
okrepitev
Pri izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Gostinskem podjetju Turist v Nazarjah se čudeži seveda ne dogajajo. Kljub temu iahko gostje opazijo manjše spremembe na bolje.
Po večjih lokalih so opravili najnujnejša popravila in jih bolje vzdržujejo, spreminja se odnos do gostov, ki bo seveda moral biti še bistveno boljši, kar velja tudi za krepitev ponudbe.
Pomembno je, da se dohodkovno stanje tekoče izboljšuje. Tako je bil december namenjen zlasti finančni konsolidaciji, januarja in februarja pa je na vrsti prav tako pomembna naloga, to pa je kadrovska sanacija.
Kot povsod drugod se trudijo tudi v ljubenski Planiki, nekoč tako priljubljenem in daleč naokrog znanem lokalu. V decembru se lahko pohvalijo z zelo dobrim obiskom, žal ni uspelo silvestrovanje, seveda ne izključno po njihovi krivdi. Že do novega leta so opravili najnujnejša obnovitvena dela in s tem poskrbeli za lepši vide/, prostorov, ob okrepljenem tekočem vzdrževanju pa seveda želijo čimprej preurediti sobe, da jih bodo lahko ponudili gostom, pa tudi točilna miza kliče k temeljiti obnovi.
Vse to in še kaj bo razumljivo teklo postopno. Ob tem je njihova največja želja, da bi končno okrepili in popestrili ponudbo v nekoč že kar sloviti kuhinji. Prvi dosežki bodo znani še do konca tega meseca. Sicer pa bodo prvi celoviti podatki o poteku uresni-
čevanja ukrepov v celotnem Turistu znani v teh dneh.
j■ P-
Na področju urejanja delovnih razmerij vlada že nekaj časa »kaos«, ko na eni strani zlasti direktorji trdijo, da so dobili oblast v roke in, da bo zdaj že bolje, drugi trdijo, da še ni nastopil ta čas, a treji pa smo tisti, ki smo vsak dan postavljeni pred dejstvo kako sploh udgovori-ti na zgoraj zastavljeno vprašanje. S tem sestavkom skušamo vsaj delno stvar pojasniti, seveda z bojaznijo, da se bo našel kdo, ki si stvar pač drugače razlaga. Morda pa bo več mnenj in več stališč le pripomoglo k temu, da problem dorečemo oziroma, da »rečemo bobu bob«.
Ustava SFRJ je določila.
da federacija po zveznih organih ureja temeljne pravice delavcev v združenem delu.
Na tej podlagi je pristojni zvezni organ — skupščina SFRJ sprejela zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ta zakon je na območju celotne SFRJ začel veljati 14. aprila 1989. S tem dnem pa so tudi nehale veljati določbe IV. in VI. poglavja zakona o združenem delu oziroma določbe o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu ter določbe, ki govore o pravicah, obveznostih in odgovornostih družbenih pravnih oseb v pravnem prometu družbenih sredstev. Povsem jasno je
tedaj, da pa je še v celoti v veljavi republiški zakon o delovnih razmerjih SRS. Tako so seveda še vedno v veljavi vsi pravilniki o delovnih razmerjih oziroma splošni akti, ki zlasti na podlagi republiškega zakona urejajo celotnost delovnih razmerij v delovnih organizacijah in dr.
Zvezni zakon pa je dal zlasti v temeljnih načelih nek vrstni red vseh dozadevnih predpisov ter smiselno podal kateri predpis je »nadrejen«. Pri tem je določno povzel stališče zvezne ustave s tem, da je določil, da se z zveznim zakonom urejajo samo temeljne pravice in obveznosti. Samo sklepanje delovnega
razmerja pa je vezano na republiški zakon (ali zakon AP), na določila kolektivne Dogodbe in končno še na splošni akt podjetja! Že samo iz tega menim, da lahko zaključujemo, da zvezni zakon vsaj za sklepanje delovnega razmerja (od tega pa je v bistvu odvisno vse drugo) ni mogoče neposredno uporabiti dokler ni sprejet republiški zakon in niso sklenjene kolektivne pogodbe, zlasti pa če splošni akt delovne organizacije še sploh ni usklajen z zveznim zakonom. Vemo pa, da je zvezni zakon glede teh uskladitev določil rok — 14. april 1990.
(-rih)
Okrogla miza o uresničevanju »montrealskega protokola« pri nas:
Poseben znak za izdelke prijazne okolju
Poročali smo že, da je bila v okviru mednarodnega posvetovanja o zmanjševanju porabe in nadomeščanju fluorkloroogijikovodikov (CFC), tako imenovanih freonov, v hladilni in zamrzovalni tehniki, ki je bilo sredi decembra v Topolšici, tudi okrogla miza, na kateri so govorili o montrealskem protokolu o CFC in njegovem uresničevanju v Jugoslaviji.
Okrogla miza, na kateri so sodelovali tudi nekateri priznani tuji strokovnjaki, je bila pravzaprav razdeljena na obravnavo štirih tematskih področij. Udeleženci so tako skušali izoblikovati stališča oziroma odgovore na vprašanja, kako je z dunajsko konvencijo in montrealskim protokolom pri nas, kako je z zbiranjem in reciklažo CFC v Sloveniji in Jugoslaviji, govorili so o problematiki pršil, zadnjo Jemo pa so poimenovali »Ljudje — politika — ekologija — ekonomija — okolje«.
Sprejemanje dunajske konvencije in montrealskega protokola o CFC
Po podatkih, s katerimi so razpolagali udeleženci okrogla mize, je mogoče pričakovati, da bo Jugoslavija ratificirala oba dokumenta, to je dunajsko konvencijo, ki je bila podpisana 1985. leta in montrealski sporazum, ki je bil podpisan dve leti pozneje, v letu 1990, seveda če se stvari v zvezi s podpisovanjem ne bodo kje nepričakovano zataknile. Postavlja pa se vprašanje, zakaj je prišlo do tolikšne zamude pri sprejemanju obeh dokumentov, zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da že nekaj časa toliko poudarjamo nujnost našega vstopa v evropski prostor. Sicer pa bodo z ratifikacijo obeh sporazumov dane zakonske osnove za aktivno-
sti, ki jih v posameznih tovarnah že uresničujejo. Torej praksa prehiteva zakonodajo! Verjetno sama ratifikacija dunajske konvencije in montrealskega protokola ni problematična, je dejal eden od udeležencev okrogle mize, bolj vprašljivo bo uresničevanje obveznosti, ki bodo izhajale iz obeh dokumentov. In še nekaj ne gre prezreti: Jugoslavija doslej ni verificirala tudi še nekaterih drugih konvencij s področja varstva okolja.
Kljub vse bolj prevladujočim ekonomskim interesom, ali pa morda celo predvsem zato, v nekaterih naših tovarnah že delajo tako, kot da bi bila dunajska konvencija in montrealski sporazum pri- nas že sprejeta. Pri tem prednjači, kot so na okrogli mizi poudarili udeleženci, še posebej Gorenje (pri proizvodnji hladilnih in zamrzovalnih aparatov). V tovarnah se namreč zavedajo, da
v nasprotnem primeru hladilno zamrzovalnih aparatov ne bo več mogoče prodajati na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge.
Ker so udeleženci okrogle mize ugotovili, da predstavnikov Jugoslavije ni v nobeni mednarodni organizaciji oziroma organu za varstvo zraka so predlagali oblikovanje, posebne skupine strokovnjakov, ki bodo sodelovali na sestankih oziroma v delu organov, ki spremljajo spreminjanje klime na našem planetu. Ti stroški bodo, v primerjavi s posledicami, zanemarljivi.
Razumljivo pa je, da se bo morala v prizadevanja za varovanje okolja še bolj kot doslej vključevati kemična industrija. Nasploh pa bi morali tudi v Jugoslaviji z ukrepi tekoče ekonomske politike spodbujati proizvodnjo izdelkov, ki so prijazni okolju. Podpreti je zato treba vse načrte za posodabljanje tehnologij oziroma razvoj, ki so usklajeni s tehnologijo držav, kamor naše tovarne prodajajo svoje proizvode.
Zbiranje in reciklaža CFC v Sloveniji in Jugoslaviji.
V Jugoslaviji se doslej še nismo dogovorili, kdo bo, spričo stroškov, ki se bodo pojavili, zbiral in recikliral CFC. Seveda pri tem ne gre prezreti odgovornosti proizvajalcev CFC za njihovo
zbiranje in reciklažo, pravzaprav pa bi morali najprej ugotoviti njihov dejanski (ne) interes za to. Najbolj racionalno bi bilo, kot so poudarili udeleženci okrogle mize, da bi vsaj na začetku to nalogo opravljale servisne organizacije proizvajalcev hladilnih in zamrzovalnih aparatov.
Potrebno bi bilo določiti mesta za zbiranje teh odpadkov in to delo tudi materialno spodbuditi. V zvezni republiki Nemčiji, na primer, ima samo tovarna Hoest 150 mest za zbiranje freonov. Na Švedskem je, denimo, prevzem dotrajanega starega hladilnika vračunan že v ceno izdelka itd.
Predvsem pa ne gre prezreti dejstva, da zaradi slabega tesnje-nja izhajajo freoni iz hladilno zamrzovalnih aparatov v trgovinah in gostinskih obratih. Uhajanje freonov iz hladilno zamrzovalnih aparatov v gospodinjstvih je v tej primerjavi manjši problem!
Ena od nalog, ki jo bo treba razrešiti v najkrajšem času, pa je razviti sistem za uničevanje poliuretanske izolacije v hladilno zamrzovalnih aparatih.
Problematika pršil
Velik porabnik CFC je industrija pršil. Pri tem velja opozoriti, da uhajajo CFC iz pršil v ozračje neposredno. V Zlatoro-gu, ki dobršen del proizvodnje, tudi pršila, prodaja na tuje trge, že zmanjšujejo porabo CFC oziroma jih v pršilih zamenjujejo s propan butanom. Podobno prakso uveljavljajo tudi nekateri drugi naši proizvajalci pršil.
Udeleženci okrogle mize so poudarili, da je treba količine CFC v prišilih tudi pri nas zmanjšati na samo 10% (takšna je svetovna usmeritev); tehnolo-
gija, ki je v svetu znana, to omogoča.
Ljudje — politika — ekologija — ekonomija — tehnologija
Našo miselnost moramo spreminjati prav v vseh področjih. Tehnologija naših tovarn in izdelki, ki prihajajo iz njih, morajo biti prijazni okolju. Eden od udeležencev okrogle mize je dejal, da se nihče ni spraševal, ali se izplača zamenjava CFC, kljub temu, da so za to potrebna znatna vlaganja. Tudi pri nas so že prve lastovke takšne prakse. V tovarnah so se jačeli zavedati, da morajo slediti dosežkom sveta; svetovni trgi oziroma tuji kupci to terjajo. Seveda pa ne gre za to, da bomo varovali samo svetovno okolje, varovati ga moramo tudi doma. Uveljaviti moramo ekonomsko in ekološko vodenje podjetij in koncernov. Takšna praksa se že uveljavlja.
In zaključek
Okrogla miza o montrealskem protokolu o CFC in njegovem uresničevanju v Jugoslaviji je pokazala, da se ekološka iniciativa vse bolj razvija tudi pri nas. Vse več je dokazov, da je mogoče z lastno iniciativo, čeprav še ni zakonske prisile, marsikaj narediti. Udeleženci okrogle mize so predlagali, med drugim, da naj bi tudi pri nas uvedli poseben znak za izdelke, prijazne okolju, proizvodnja takšnih izdelkov, ki je zagotovo dražja, bi morala biti deležna davčnih olajšav. Seveda pa ni mogoče mimo dejstva, da bo tudi pri varovanju okolja treba upoštevati ravnovesje med dejanskimi možnostmi in zahtevami.
(UŠ)
6. stran naš čas
VAŠI PRISPEVKI
11. januarja 1990
15. januar — dan voznikov Jugoslavije
V spomin na dan, ko je Tito postal častni član Zveze združenj šoferjev in avto-mehanikov Jugoslavije, organizacije poklicnih vozni-, kov praznujejo praznik, ki pa običajno bledo odseva tako v vrstah voznikov kot tudi med ostalimi občani. V osnovnih organizacijah se komajda spomnijo na »praznik«, ki že dolgo in vztrajno tone v marginal-nost neke simbolike. Še zlasti zato, ker popuščajo vezi na vsakem koraku, ko je v vprašanju jugoslovanska povezanost, enotnost in društveni centralizem.
Najbrž bi se morali tega zavedati tudi šoferji in v prometu zaposleni strokovnjaki, ter v svojih organizacijah razčistiti pomen ohranjanja tega simbola, ga dogovorno skleniti ali pa s posebnim programom spodbuditi in ohraniti. Z novimi vsebinami, oblikami in prijemi, ki ne bodo imeli deklarativni značaj, temveč življenjski interes vseh zapo-
slenih poklicnih voznikov. Osrednji šoferski praznik »13. julij« bo nedvomno ostal temeljni simbol in praznik slovenskih šoferjev, 15. januar pa bo (ali pa ne bo!) odšel v arhive, skupaj s preteklostjo mnogih tradicij, ki tudi jugoslovanskega »šoferizma« niso pripeljale nikamor. Ko govorimo o tržnem gospodarstvu, o sodelovanju z Evropo ter z veliko vnemo obljubljamo vsaj boljše (varnejše) delovne pogoje in večjo cestno prometno varnost, si ne moremo zatiskati oči z reklom, »gurajmo in furajmo v lepšo prihodnost«. Ta je pred nami, tudi na naših cestah in v šoferskih kabinah, toda le ob takojšnjem dojemanju pomena transporta in prevoza, kot integralnega dela vsakega proizvodnega procesa. Ali pa bo na Balkanu na področju avtoprevozni-štva zavladala še večja tema.
JOŽE MIKLA VC
Presenečenje v trgovini
Novo leto je minilo, napočil je prvi delovni dan, sreda, 3. januarja. Ura je bila 8.30, ko sem vstopil v škalsko trgovino z namenom, da kupim kruh. Ker ga še ni bilo, sem se odločil, da si malo pogledam cene v konvertibilnih dinarjih. Medtem so pripeljali kruh in tako sem se odpravil proti blagajni.
Oziral sem se okoli sebe, ker tudi blagajn še ni bilo — nastavljali so konvertibilne dinarje, če bi še kaj kupil, pa se je nenadoma pred menoj pojavila šefica trgovine. V roki je držala rokovnik ERE in buteljko belega vina. Segla mi je v roko in zaželela srečno in zdravo novo leto in mi izročila darilo. Povedala je, da mi kot prvemu kupcu, ki je stopil v trgovino, pripada to darilo. Zanj se zahvaljujem, posebej pa se zahvaljujem za prijaznost tovarišici Jožici Ržen. Mislim, da bi takšna prijaznost koristila še kje, ne samo v Skalah.	Danilo Sedovšek
Dva primera o tem kakšni smo
Nekateri mislijo, da so njihove pravice neomejene
Veliko časa porabimo, ko razpravljamo o stanju pri nas, ko prepričujemo eden drugega, pa vendar potem nismo sposobni, da bi na podlagi ugotovljenih dejstev ukrepali ali se vsaj kaj naučili in začeli delati tako, da bi bilo drugače, boljše.
Mnoga obnašanja posameznikov, ki so večkrat ocenjena negativno, se ne spreminjajo na bolje. Za primer vzemimo vprašanje aktivnosti pri gradnji kabelsko razdelilnega sistema v mestu Titovo Velenje. V mnogih stanovanjskih objektih imamo primere, da so posamezni uporabniki stanovanjskih pravic, plačali vse stroške izgradnje tega sistema — ne pa vsi. Sedaj pa gledajo satelitski program vsi nosilci stanovanjskih pravic — ne glede na to ali so plačali priključek ali ne. In tisti, ki niso plačali priključkov, pa gledajo satelitske programe, nimajo nobenega moralnega mačka do tistih, ki so denarna sredstva prispevali.
In kaj se recimo dogaja v krajevni skupnosti Desni breg, kjer zadnji urejajo kabelsko razdelilni sistem? Spet primer: upokojeni rudar koplje potrebne jarke za kabel, poravna vse potrebne denarne obveznosti in se članu gradbenega odbora pritoži z naslednjo izjavo: »Poglejte, vse sem plačal, sedaj kopljem, ko bo kabel položen, bom tudi jarke zagrnil. Sosed nad mano pa se mi smeji in pravi — ti kar kopiji, gledali bomo tako vsi!<
V gradbenem odboru pa so se odločili, da ne bo nihče, ki ni plačal potrebnih obveznosti za ta sistem, gledal satelitskih programov. In kaj se sedaj dogaja? Tisti, ki so računali na to, da bodo program gledali na račun
drugih, pa so se pri tem ušteli, so se začeli razburjati in nagajati. Ponekod ne dovolijo, da se v steno ob njegovem stanovanju karkoli vrta, niti vleče kabel, v enem stanovanjskih objektov na Tomšičevi pa so že montirani televizijski kabel prerezali.
Ko je gradbeni odbor predlagal zbore stanovalcev po posameznih stanovanjskih objektih, kjer bi pravočasno in konkretno obravnavali probleme in preprečili diferenciacijo med nosilci stanovanjskih pravic, so prišli do zaključka, da hišni sveti teh zborov ne upajo sklicati, ker bodo preveč agresivni tisti, ki računajo, da bodo lahko na stroške drugih gledali satelitski program.
Vzemimo še drug primer. Na zelenici med dvema stanovanjskima blokoma uporno vztrajajo iz enega od obeh objektov, da se tu igra nogomet. Žoge letijo tudi na balkone in stanovalci se razburjajo. Predsednik hišnega sveta tega bloka poda pismeno vlogo predsedniku drugega bloka, da prepreči igranje nogometa. Odmeva ni, ker se predsednik hišnega sveta boji teh nogometašev, zato so nekateri stanovalci iz sosednjega bloka na svoje stroške nabavili mlade smreke in jih posadili na zelenico. Nekaj časa je bil mir, zdaj pa so se nogometaši odločili in vse smreke, ki so jim napoti, izpulili.
Ta dva primera sta dovolj za razmišljanje o agresivnosti tistih, ki menijo, da so njihove pravice neomejene in ne priznavajo pravic drugih. V upanju, da bodo tiste okoli sebe prestrašili in s tem dosegli, da se njihova hotenja uresničijo, poskušajo biti tudi brezobzirni. Albin Amon
Pojasnilo
V 46. številki Našega časa je izšel moj članek z naslovom: Kdo se bo moral žrtvovati?« ki je govoril o sumu na nastale posledice Černobilske nesreče v naši dolini zaradi katastrofalnega zvišanja števila obolelih otrok in mladine za rakom v letu 1987 in kako bi vsak nov jedrski objekt (tudi jedrsko odlagališče) ustvaril novo rizično skupino ljudi ob takih katastrofah. V tem članku je bil tudi kot izziv Zelenim Slovenija stavek, da celo nekateri člani stranke Zelenih pomagajo pri iskanju lokacije za jedrsko odlagališče v Sloveniji. Na zahtevo tov. Vaneta Gošnika, predsednika Zelenih Velenje, ta stavek konkretiziram.
Z velikim zanimanjem sprejemamo stališča, programe in delo Zelenih Slovenije, ki bodo s svojimi delegati soodločali o reševanju ekoloških problemov na republiškem občinskem nivoju ali pa bodo celo pobudnik ekoloških akcij. Zato od njih pričakujemo zares radikalne in dolgoročne rešitve teh problemov. Ven-
dar se nam nekatera njihova stališča do njih zdijo premalo radikalna in premalo konkretna (do jedrskega odlagališča, odstranjevanja posebnih odpadkov, ekološkega prispevka in v naši dolini do ugreznin rudnika). Tako smo posebej skeptični o stališču do jedrskega odlagališča, saj je predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut celo član recenzijske komisije za revizijo elaborata »Metoda in kriteriji za izbor lokacije odlagališča nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov« za slovensko področje.
Pozdravljamo prizadevanje Zelenih za zaprtje Jedrske elektrarne Krško, toda ob njenem zaprtju bomo dobili takoj še viso-koradioaktivne odpadke. Kam bomo shranili nje? Članek dr. Pluta v Demokraciji (19. 12. 89) govori le o shranjevanju jedrskih odpadkov in jih ne loči. Pravi pa, da imamo samo slabe rešitve — izbiro med ekološkim imperializmom (izvoz) ali odlaganjem v domačih ali hrvaških logih. Prav tako smo imeli možnost spoznati mnenje ing. Neže Exsel (tudi članice odbora Zelenih) na sestanku ZVOS, da se moramo sprijazniti z edino realno možnostjo odlaganja jedrskih odpadkov na
slovenskih tleh. Tudi taka stališča članov Zelenih Slovenije, ki imajo velik ekološki ugled, so v pomoč iskanju lokacije Slovenije, ki imajo velik ekološki ugled, so v pomoč iskanju lokacije na domačih tleh. Tudi v programu Zelenih Velenja je napisano le to, da se bodo borili proti jedrskemu odlagališču v naši občini, kar ne izključuje lokacije v sosednjih občinah, ki še nimajo odborov Zelenih Slovenije. Kljub očitkom ekološkega agresorstva in sedaj že imperializma vztrajamo na stališču in ga predlagamo tudi Zelenim, da je najboljša rešitev za naše ljudi in ljudi sosednjih držav izvoz odpadkov v državo, ki ima za to primeren prostor — od jedrskih poskusov že kontaminirano puščavo, kjer ne bo možno življenje še vsaj milijon let, zlasti še zato, ker bomo morali shraniti tudi visokoradio-aktivne odpadke. Shraniti odpadke na naših tleh, ko nimamo zanje ustreznega koščka zemlje (brez atmosferskih voda, pred potresi varnega območja, nenaseljenega področja, brez izvirov pitne ali talne vode) je še večje agresorstvo na domače ljudi in ljudi sosednih držav, ki bi jih iz-
postavili možnim katastrofam sevanja preko tekočih voda Save in Donave ali preko zraka. To potrjuje tudi strah Avstrijcev in naše zagotovilo, da jedrskega odlagališča ne bomo gradili ob njihovi meji.
Ker imajo prav vse stranke in zveze svoje ekološke programe, bodo bodoče volivce zanimali predvsem predlogi konkretnih rešitev ekoloških in energetskih problemov bližnje in daljnje prihodnosti, ki jih bodo ponudile posamezne zveze oziroma stranke Slovenije. Prav tako kot programi strank bodo volivce zanimala tudi osebna stališča in druge kvalitete ljudi, ki bodo te stranke kot delegati zastopali; saj vemo, da se vsak bori predvsem za tisto, v kar je osebno prepričan. Zato me je presenetil tako ogorčen odziv predsednika Zelenih Velenje na izziv v članku, ker sem mnenja, da samo naziv Zeleni še ni dovolj veliko zagotovilo za zares »zelene« rešitve posameznih ekoloških problemov.
Marija Šaver, predsednica Šaleškega ekološkega društva.
Organiziranost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Kako skozi prehodno obdobje ?
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo po novem še vedno organizirana v samoupravni obliki in sicer kot samoupravna interesna skupnost ali kot druga oblika samoupravnega organiziranja. Ustavni amandmaji dopuščajo na tem področju zelo široke možnosti, dokončno pa bodo opredelila temelje organiziranja SPI Z nova ustavna dopolnila.
Ustavni zakon za izvedbo amandmajev k ustavi SR Slovenije je uredil delovanje prejšnjih samoupravnih interesnih skupnosti v prehodnem obdobju do nove zakonske ureditve teh področij z ustavo. V tem zakonu je za SPIZ pomemben 12. člen, ki določa, da SPIZ deluje še naprej na svojem področju, da pa v tej skupnosti določijo stalne delegate v njenih organih za začasno
opravljanje nalog. Na področju drugih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter gospodarske infrastrukture pa se prenese opravljanje nalog na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, na ravni občin pa na njihove izvršne svete, same pa prenehajo delovati.
Iz navedenega je razvidno, da bo od vseh SIS v prehodnem obdobju delovala le še Skupnost pokojninskega in invlaidskega zavarovanja, vendar z nekaterimi spremembami, ki bodo poenostavile samoupravno organiziranost in skrajšale postopek odločanja. V ta namen, je Skupščina SPIZ 15. 12. 1989 sprejela statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta SPIZ, s katerim je določila začasno organiziranost tako, da je določila kot organ upravljanja Skupščino, ki jo
sestavljajo stalni delegati, ki jih delegirajo dosedanji zbori delegatov enot skupnosti v občinah. Zbori delegatov v občinah pa prenehajo delovati. Skupščina skupnosti ima 13-člansko predsedstvo kot svoj izvršilni organ. Na področju uveljavljanja pravic zavarovancev so odpravljeni odbori, tako da bo strokovna služba v celoti samostojno izvajala pokojninsko in invalidsko zavarovanje na osnovi zakonov in drugih predpisov. Na ta način so bile natančneje razmejene samoupravne funkcije od izvajalskih, strokovnih in poslovodnih. Na področju SPIZ je prenehalo delovati 65 zborov delegatov, 10 najmanj 15-čIanskih odborov, okrog 200 odborov za uveljavljanje pravic in njihovo varstvo, število delegatov v skupščini pa se je prepolovilo.
V občini Velenje je imel zbor delegatov enote skupnosti zadnjo sejo 11. 12. 1989. Za stalnega delegata je imenoval Franca Lesnika, upokojenega sodnika, za njegovega namestnika pa Karla Koželja iz REK-a.
Zaradi lažjega delovanja stalnega delegata in povezovanja z občinsko skupščino je zbor imenoval tudi Odbor za področje SPIZ, v katerem so: Karel Koželj, Franc Lesnik, Anton Močil-nik, Boris Magdič in Zdenka Ja-kopanec.
Končna oblika organiziranosti SPIZ bo določena, ko bodo sprejete nove ustavne spremembe in spremembe zakonov, ki bodo odločilno vplivale tudi na bodočo vsebino statuta SPIZ.
t ; i Zdenka Jakopanec
Politična simbolika barv in kratic na Slovenskem
Človeštvo pogosto ne more shajati brez simbolov, med katere sodijo tudi barve. To velja še zlasti za politiko. Barve v političnem življenju vedno nekaj pomenijo.
Vzemimo za primer zastavo. Z njenimi barvami se identificira ves narod. Z drugimi barvami pa se poistovetijo člani nekega gibanja.
Zveza komunistov Slovenije naprimer. To je barvno najbolj izrazita politična organizacija pri nas. Vsi vemo, da so komunisti RDEČI. Kaj rdeča barva pri komunistih pomeni, ne vem več. Bržkone so me o tem poučili v šoli, a sem že pozabil. Domnevam, da gre za nekaj, kar naj bi govorilo o lepši in boljši prihodnosti. RDEČA barva pa spominja tudi na REVOLUCIJO, ki je bila glavna točka komunističnega programa. Sedaj ko zaradi REVOLUCIJE še dolgo ne bo nič z boljšo prihodnostjo, rdeča barva celo pri komunistih ni več v modi.
Sicer pa je menjanje barve prav tako značilnost RDEČIH. Natančneje povedano — v preteklosti so že velikokrat zamenjali razne odtenke rdeče barve. Tisti med njimi, ki tega niso zmogli dovolj hitro, so bili brž ob svoj delček RDEČE barve ali pa jih je doletelo še kaj hujšega.
A letos se je prvič zgodilo, da so RDEČI postali RUMENI. To pomeni, da REVOLUCIJA bledi, oziroma, da mogoče vendarle lahko računamo na lepo prihodnost. Tako menjavanje barv, kot ga opažamo pri komunistih je pravzaprav biološki pojem. Reče se mu mimikrija, služi pa prikrivanju svoje prave narave. Temu lahko rečemo tudi politični kameleoni-zem, to pa je spet pojem ki sodi v družbeno biologijo.
Zanimivo je, da naša trenutno še vodeča politična sila kdaj pa kdaj zgubi tudi rumeno barvo. Ob napadih iz Srboslavije je namreč največkrat brez besed in brez dejanj, skratka BREZBARVNA.
Druga politična stranka, ki jo spoznamo predvsem po barvi so Zeleni Slovenije, ki so torej ZELENI. Za razliko od RDEČIH, se ZELENI ne brigajo za ljudi v rdeči prihodnosti ampak za ljudi v bolj ali manj zeleni naravi. Barvno so stabilni, saj jih najbolj skrbi spreminjanje ZELENEGA v RJAVO. Nekateri jim pravijo tudi ZELENCI, kar pa nima nič opraviti s kuščarjem tega imena. ZELENI Slovenije politično niso prav nič zeleni, ampak se obnašajo spretno in zrelo.
Sicer pa je treba reči, da si take stranke kot so ZELENI lahko vsi le želimo. Zaradi industrializacije in urbanizacije, ki soju izvajali RDEČI postaja naša dežela vedno bolj žalostna in ČRNA.
Kar zamerim ZELENIM je to, da so premalo slovenski. Pravijo namreč, da smo vsi najprej ljudje, šele potem pa Slovenci, Nemci, Francozi in tako naprej vse do Bušmanov in Srbov. Ko ne bo več mitingarjev in ko se bodo vsi ljudje na svetu imeli radi, bo to krasna miselnost. Do takrat pa bi se človek najraje premazal z barvo pomladnega listja, da bi ZELENE opozoril, da smo ogroženi že tudi Slovenci in ne le smreke.
Kar pa se tiče večje ali manjše doze slovenskosti, ki jo ima kaka stranka, pa tale nasvet. Tiste, ki so bolj slovenske, začnejo svojo kratico s tem pridevnikom, Slovenska demokratična zveza na primer. Ali pa Slovenska kmečka zveza ali pa Slovenski krščanski demokrati. Zato nas ne sme čuditi, da je kratica komunistov. Zveza komunistov Slovenije. To je naj-
bolj eleganten način, da se znebiš pridevnika »slovenski«.
Nekaj podobnega je na primer tudi Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in tako naprej vse do Zveze borcev Slovenije in Zveze upokojencev Slovenije. Krivično bi bilo, če bi se komunisti imenovali recimo Slovenska zveza komunistov, ali Zveza slovenskih komunistov. Do pred kratkim so se obnašali namreč vse prej kot tako, kot bi se za Slovence spodobilo. In še sedaj, vsem mitingom navkljub in vsem grožnjam ter žalitvam hočejo ostati predvsem Jugoslovani.
Ampak prav glede tega imamo v Sloveniji še vse hujše ljudi, saj sta v Ljubljani dve zvezi, ki s Slovenijo niti tako, niti drugače nimata ničesar skupnega. Verjetno bi jo najraje kar ukinili. Na srečo imata članov približno toliko kolikor je prstov na rokah in nogah enega človeka. Dogodki ob prepovedanem mitingu v Ljubljani pa so pokazali, da je zanje najprimernejša označba petokolona-ši. To je pojem iz španske državljanske vojne, ko je Evropa spoznala ČRNO barvo. Peto-kolonaši in črna barva sta sino-
Seveda niti pri barvah niti pri kraticah ne smemo biti krivični. To velja posebej omeniti za Socialne demokrate Slovenije. Domnevam, da niso hoteli biti Slovenski socialni demokrati le zaradi dveh s-ov, ki nas, kadar sta skupaj, spominjata na ČRNE čase slovenske zgodovine. Za socialdemokrate je znano tudi, da se ne sramujejo rdeče barve, ker je nikoli niso zlorabili.
Podobno je z Zelenimi Slovenije. Čudno bi se slišalo Slovenski zeleni.
Baje so pred kratkim ustanovili SOS, za katero pa še ne vem ali je Stranka obrtnikov Slovenije ali pa Slovenska obrtniška stranka. Pametno pa je, da niso ustanovili Zvezo obrtnikov Slovenije, saj bi sicer po Mladininem receptu pristali v ZOS-u.
Kot zadnjo od kratic naj omenim še DEMOS. Že osnovnošolci vedo, da je ta beseda v grščini pomenila ljudstvo. Demokracija pa zato pomeni vladavino ljudstva. V trenutni slovenski politični terminologiji pa pomeni Demos Demokratična opozicija Slovenije. To je zveza zvez in to tistih, ki imajo skoraj vse na začetku pridevnik »slovenski«. Vodijo jo ljudje, ki vedo, da nam naša pregovorna razkropljenost in medsebojna skreganost ne bo prinesla zmage na volitvah. Tvorijo jo kmetje, demokrati, socialni demokrati, zeleni in krščanski demokrati. Izrazite barve so, v politiki vse manj priljubljene.
Težko jih je namreč zamenjati, če pa jih že, to vsi opazijo, (izjema so seveda spet Zeleni) Videti je, da si bo Demos za svoj simbol vzel lipov list, ki pa je ZELEN. Tokrat pa ta barva ne pomeni le ekologije, pa čeprav je eden voditeljev Demosa naš najbolj poznani ekolog, ki je o teh problemih napisal že nekaj knjig.
Po svoje pa je lipovega lista kar škoda. Treba bo prej ko slej razmišljati o simbolu, ki bo veljaven za vse Slovence, ne glede na barve in kratice.
Predlagam, da ga zelenega in z zlatom obrobljenega damo namesto zvezde v slovensko zastavo.
P. S. Ta članek posKusa biti objektiven do barv in kratic, nikakor pa ne do ljudi, ki se za njimi skrivajo.
Borut Korun
11. januarja 1990
KULTURA, RAZPIS
naš čas stran 7
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
11. JANUARJA
Leta 1953 so v teh dneh v velenjskem premogovniku potekali množični sestanki, »kjer se je razpravljalo o odpovedim nekaterim rudarjem. Mnogi tovariši so bili mnenja, daje treba prvenstveno dati odpovedi tistim, ki imajo posestva in se lahko preživljajo izključno od dohodkov svojega zemljišča. Taki so dosedaj slabo delali na rudniku ali pa doma pustili neobdelano zemljo. Nekateri bolj močni posestniki so si pa najeli hlapce in dekle. Seveda so zaradi tako pridobljenega izobilja bili brezbrižni do razmer v podjetju, do vsega političnega in gospodarskega življenja na rudniku.« Epilog: rudarji — kmetje so bili v tem letu v resnici odpuščeni, vendar so jih kasneje v večini ponovno sprejeli na delo.
Velenjski rudar, leto I, št. 2, Velenje 15. 2. 1953, str. 1;
Leta 1959je Slovenski poročevalec (ravno v letu 1959 seje Slovenski poročevalec preimenoval v dnevnik Delo) na današnji dan poročal o živahni dejavnosti Občinskega odbora Rdečega križa občine Šoštanj. Odbor »pridno skrbi za prirejanje tečajev o prvi pomoči, ki so namenjeni predvsem ženski mladini. Letos so v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki, Topolšici odprli prvi letnik. V tečajih ie okrog 100 deklet. V kratkem pa se bo začel tak tečaj tudi v Skalah pri Velenju.«
Slovenski poročevalec, Ljubljana 11. januarja 1959, leto XX., št. 7;
Leta 1969 pa je mariborski dnevnik Večer poročal na današnji dan o razstavni dejavnosti v velenjskem delavskem klubu. Razstavo grafik in slik, izdelanih z voskom (tehnika batik) je pripravil Milan Batista akademski slikar iz Kranja. »Batista je že razstavljal v Beogradu, Titogradu, Ljubljani in Pragi. Poleg tega so bile njegove razstave še v nekaterih drugih državah, med njimi tudi v Franciji in Avstriji.«
Večer 1. XXV. št. 8, Maribor 11. I. 1969
Pripravil Tone Ravnikar

KULTURNI C CENTER L.
IVAN ("
31-VTMTV V-
NAPOTNK
TITOVO VELENJE
PET PEDI
KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV JANUAR 1990
Četrtek, 11. januarja, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje
Dr. JOŽE PUČNIK
DEMOS IN SOCIALDEMOKRATI
Slovenski politični prostor postaja večstrankarski. Pojav DEMOS-a je sicer novo nastale stranke medsebojno povezal v prizadevanjih za vzpostavitev parlamentarne demokracije.
Posamezne stranke pa se zaradi skupnega političnega cilja svoji identiteti ne odpovedujejo. Tudi socialdemokrati ne. O tem in o najaktualnejših političnih dogodkih bo govoril prvak socialdemokratov in predsedujoči v DE-MOS-u gospod dr. Jože Pučnik.
Razgovor bo vodil Jože Huda les.
Likovniki v Zagrebu
28. decembra je skupina likovnikov Gorenja in članov Društva šaleških likovnikov (Betka Cimperc, Oskar Sovine, Viktorija Meh, Peter Petrovič, Arpad Šalamon, Stanislav Stojanovič in Jure Godec), obiskala v Zagrebu dr. Bauerja, univerzitetnega profesorja na zagrebški Likovni akademiji in enega največjih kolekcionarjev in do-natorjev na Hrvaškem. Srečanje s profesorjem je bilo za vse nas lep doživljaj.
Profesor si je vzel čas in temeljito pregledal vse slike, ki smo jih prinesli s seboj. Bilo pa jih je kar precej. Dolgo jih je ogledoval in potem rekel:
»To ni niti blizu materizmu.
Sama potreba, da se likovno izraziš negira pojem amaterizma. Slika se ocenjuje po kvaliteti in ne po statusu avtorja. Po vaših slikah se ne da niti slutiti, da ste amaterji.«
Profesor dr. Bauer v Zagrebu trenutno ustanavlja galerijo v kateri bo razstavljena zbirka neprofesionalnih slikarjev. V njej bodo tudi dela skupine likovnikov Gorenja in Društva šaleških likovnikov.
Pri dr. Bauerju je bila na obisku žena, ki kot raziskovalec dela v Amsterdamu. Navdušena nad toliko pohvalni-
Drago Šumnik-Luka razstavlja v Topolšici
V hotelu Vesna v Topolšici bo v ponedeljek, 15. januarja, otvoritev slikarske razstave Draga Šumnika iz Šoštanja. Mladi avtor, ki je imel doslej že šest samostojnih razstav v krajih severovzhodne Slovenije, se bo v Topolšici predstavil z dvajsetimi slikami. Na ogled bo 13 slik na steklu z dekorativnimi motivi, za katere uporablja slikar posebne (uvožene) raznobarvne tuše. Kot je slutiti nas bo Drago Šumnik-Luka tudi tokrat presenetil, če ne celo šokiral, s svojimi novimi motivi.
V. K.
mi besedami izrečenimi našim umetnikom, je predlagala razstavo v klubu naših delavcev v Amsterdamu.
Uspešen dan smo končali z obiskom razstave iz zbirke Ericha Tomoviča in razstave 100 grafik J. Miroa.
S. Pangeršič
Sobota, 13. januarja, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje Gledališki abonma (5) in ivzen Štefan Zweig
volpone
Gostuje S LG Celje Štefan Zweig je to brezsrčno komedijo predelal po sloviti igri Shakespearovega sodobnika in tekmeca Bena Johnsona.
Značaje je psihološko poglobil in jim dal sočnost v stilu komedije dell'arte.
Režija: Franci Križaj.
Sobota, 13. januarja, ob 19.00
dom kulture Šmartno ob Paki
Ervin Fritz:
krau malhus
Gostuje K UD Zarja Trnovlje. Zabavna farsa o človeškem napuhu bo gotovo razveseljevala in popestrila sobotni večer. Režija: Franc Zvižej.
Četrtek, 18. januarja, ob 19.30
obisk na Dunaju
Cole Porter KISS ME KATE musical
Odhod ob 5.00 izpred Rdeče dvorane, po prihodu na Dunaj ogled mestnih zanimivosti in ob 19.30 musicala Kiss me Kate v dunajski Volkso-per. Cena 315 ATS in doplačilo 115 ATS za vstopnico.
Na razpolago je omejeno število mest.
Četrtek, 25. januarja, ob 19.00
dom kulture Titovo Velenje zgodba z zahodne strani
diapozitivi
O svoji poti med Ameriškimi Slovenci ter o zanimivostih New Yorka, Washingtona, Pittsburgha, Clevelanda in o Niagarskih slapovih bo pripovedoval Marjan Marinšek, ki je z razstavo Gasparijevih razglednic mesec dni preživel v ZDA.
Fotografije: Peter Marinšek. Vstop prost.
Sobota, 27. januarja, ob 10.00 in 16.00
dom kulture Titovo Velenje kozličkove dogodivščine lutke -
Že sam naslov lutkovne igrice nam pove, kdo bo glavni junak naše nove zgodbe. Le kaj vse bo doživel. Naj vam še povemo, da je zgodbica vzeta po glasbeni pravljici Janeza Biten-ca.
Naravna pomoč
Smo tik pred razpletom dileme, ki se imenuje: kako v Evropo? Rešitve pa niso nakazali le komunisti s svojim zvenečim programom Evropa zdaj. Poleg tega ni dovolj reči samo: »Evropa zdaj!«, saj je to lahko te besedna finta, kot če rečeš, da je dinar konvertibilen. Akciji obojih, zvezne vlade in slovenskih komunistov v predvolilni borbi, sta na videz sinlironizirani, kajti vzklik »Evropa zdaj« in konvertibilen dinar ne moreta eden brez drugega. To dvoje pa ima eno skupno slabo stran. Ni dovolj samo vpiti: »Hop!« Treba bo tudi skočiti. Čas bo pokazal, kako je s konvertibilnostjo dinarja in »Evropo zdaj«. In v tem času bo treba delati. Tudi na jugovzhodu države. Ali kakor bi rekel kdo od še ustyarjalnih pripadnikov delavskega razreda: treba bo pljuniti v roke, ne na delo!
Mene vse to patetično tekanje za Evropo močno spominja na demagoško bobnanje srbskega milo ševiča, če še nimamo namena izpolniti ključnih norm, kijih v Evropi zaradi leta 1992 že uvajajo. Kajpada imam v mislih tudi ležernost pri zbiranju denarja za sanacijo ekoloških svinjarij
po vsej Sloveniji, da o Jugoslaviji sploh ne govorim.
V zavesti mi tudi ostaja sado-mazohistično veselje ognjevite-žev v elektroenergetskem gigantu naše doline, kadar se zaustavi nuklearka v Krškem. Takrat se iz šoštanjskih dimnikov kadi na vso moč. Premog na deponiji, za katerega se nikoli ne ve, čigav je, pa kopni in tako nastaja nov prostor za nove tone črnega »zlata«. Zadnje čase je takega sarkastičnega zadovoljstva kar precej, saj se je nuklearka kar dvakrat ustavila zaradi potresov.
Tla na Krškem polju se sicer umirjajo. . .
Mati narava vedno uredi tako, da je prav in lahko se zgodi, da bo izpolnila gorečo željo Slovencev. Prevrnila bo velik betonski lonec v Krškem in odpihnilo bo Slovence, za vse večne čase, ne samo v Evropo 92, ampak v Evropo 2000 in še dlje!
P.S. Nerodno je le to, da ne jaz, ne vi, ne verjamemo, da se to lahko v resnici zgodi! Koliko ljudi so že razselili po Černobilu?
Peter Rezman
Društ\o šaleških likovnikov je tudi letos pripravilo > May e rje v i vili » Šoštanju kiparski tečaj, ki ga vodi akademski kipar Ciril Cesar i/ Titovega Velenja. Kiparjenje poteka \sak petek med 16. in 19. uro.
/.. Ojsteršek
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
— Personalna uprava — objavlja razpis
za sprejem gojencev in učencev na vojaške šole v letu 1990
I	ZA GOJENCE VOJAŠKIH AKADEMIJ
1.	VOJAŠKA AKADEMIJA KOPENSKE VOJSKE V BEOGRADU
2.	VOJAŠKOTEHNIŠKA AKADEMIJA KOPENSKE VOJSKE V ZAGREBU
3.	LETALSKA' VOJAŠKA AKADEMIJA V ZEMUNIKU
4.	VOJAŠKA AKADEMIJA VOJNEGA LETALSTVA IN PROTILETALSKE OBRAMBE V RAJLOVCU
5.	MORNARIŠKA VOJAŠKA AKADEMIJA V SPLITU — POMORSKA SMER-
II	ZA GOJENCE I. IN III. LETNIKA SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL RODOV IN SLUŽB
1.	SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE V SARAJEVU
SMERI: pehota, artilerija, oklepne in mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biološka-kemična obramba in elektronsko izvidovanje ter protielektronska dejstvovanja.
2.	TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE V ZAGREBU SMERI: strojna, elektrotehniška in prometna.
3.	SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA VOJNEGA LETALSTVA IN PROTILETALSKE OBRAMBE V RAJLOVCU
SMERI: letalskotehniška, protiletalska obramba, za zveze in elektronsko izvidovanje ter protielektronska dejstvovanja.
4.	MORNARIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SPLITU
SMERI: pomorska (usmeritvi: ladijska in oborožitvena) in tehniška sjjier (usmeritve: strojna, elektro in elektronska).
5.	INTENDANTSKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SARAJEVU (samo za III. letnik).
6.	SANITETNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V NOVEM SADU
SMERI: medicinski tehniki in farmacevtski tehniki (samo za I. letnik).
7.	GLASBENA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SARAJEVU (samo za I. letnik).
III	ZA UČENCE I., II. in III., RAZREDA VOJAŠKIH GIMNAZIJ
1.	LETALSKA VOJAŠKA GIMNAZIJA »MARŠAL TITO« V MOSTARJU
2.	VOJAŠKA GIMNAZIJA »BRATSTVO-ENOTNOST« V BEOGRADU
3.	VOJAŠKA GIMNAZIJA »IVO LOLA RIBAR« V ZAGREBU
4.	VOJAŠKA GIMNAZIJA »FRANC ROZMAN-STANE« V LJUBLJANI (pouk v slovenščini)
IV	ZA UČENCE III. RAZREDA TEHNIŠKIH SREDNJIH ŠOL ZA VOJAŠKE USMERITVE
1.	TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ZA VOJAŠKOTEHNIŠKE POKLICE V ZAGREBU mehanik: za pehotno oborožitev, za artilerijsko oborožitev artilerijskoraketnih
enot protiletalske obrambe, vozila-goseničarje, strelivo in minsko-eksplozivna sredstva, hidravliko, računalnike v bojnih sredstvih, ra-diorelejne naprave in naprave z nosilno frekvenco in telefonsko-tele-grafska sredstva
2.	TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ZA LETALSKOTEHNIČNE POKLICE V RAJLOVCU poklici: letalski mehanik, letalski orožar, letalski tadarski mehanik in letalski
klepar	RAZPISNI POGOJI
Prijavijo se lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: I SPLOŠNI POGOJI
—	da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija;
—	da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče kazenski postopek, kar ugotovijo pristojni organi po uradni dolžnosti;
— da niso poročeni. II POSEBNI POGOJI
1.	ZA VOJAŠKE AKADEMIJE: '
—	da so rojeni leta 1969 ali pozneje;
—	da so končali ali so v zadnjem razredu triletne ali štiriletne srednje šole;
—	da so imeli v predzadnjem in v prvem polletju zadnjega razreda srednje šole najmanj dober splošni uspeh, oziroma da so zadnja dva razreda končali najmanj z dobrim uspehom in da so imeli v teh razredih najmanj dober uspeh iz matematike.
Za Vojaškotehniško akademijo kopenske vojske, Vojaško akademijo vojnega letalstva in protiletalske obrambe — letalskotehniška smer in smer meteorologije ter Mornariško vojaško akademijo — mornariškotehniSKa smer imajo prednost kandidati, ki so končali ali so v zadnjem razredu srednjih šol strojno-energetske, elektrotehniške, matematično-tehniške in naravoslovno-tehniške stroke in ki imajo višjo oceno iz matematike.
2.	ZA VOJAŠKE GIMNAZIJE, SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE RODOV IN SLUŽB IN TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE ZA VOJAŠKE USMERITVE:
a)	za I. razred oziroma letnik vojaških gimnazij in srednjih vojaških šol rodov in služb:
—	da so rojeni leta 1974 ali pozneje;
—	da so VII. razred in prvo polletje VIII. razreda — osnovne šole končali najmanj z dobrim uspehom oziroma, da so VII. in VIII. razred končali najmanj z dobrim uspehom;
b)	za II. razred vojaških gimnazij:
—	da so rojeni leta 1973 ali pozneje;
—	da so končali VII. razred osnovne šole in prvo polletje I. razreda srednje šole oziroma VIII. razred osnovne šole in I. razred srednje šole najmanj z dobrim uspehom;
c)	za III. razred oziroma letnik vojaških gimnazij, srednjih vojaških šol rodov in služb in tehniških srednjih šol za vojaške usmeritve:
—	da so rojeni leta 1972 ali pozneje;
—	da so končali I. razred in prvo polletje II. razreda oziroma I. in II. razred srednje šole najmanj z dobrim uspehom;
Kandidati pod a), b) in c), razen za Glasbeno srednjo vojaško šolo, morajo imeti v razredih, ki jih zahtevajo posebni pogoji natečaja, najmanj dobro oceno iz matematike in fizike.
Če kandidati, ki v času prijave obiskujejo kakšen razred osnovne oziroma srednje šole, tega razreda ne končajo najmanj z dobrim uspehom, ne bodo sprejeti na šolanje, ne glede na uspeh ob polletju.
Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti dober glasbeni posluh, glasbeni spomin in smisel za ritem.
NAČIN PRIJAVE
Kandidati vložijo prijavo pri občinskem oddelku za ljudsko obrambo občine Velenje Kopališka 3, in sicer na obrazcu prijave, ki se dobi pri tem organu. Vojaki in gojenci šol za rezervne oficirje vložijo prijavo pri občinskem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer služijo vojaški rok. K prijavi je treba priložiti:
—	overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige;
—	overjene prepise spričeval vseh poprej končanih razredov osnovne oziroma srednje šole;
—	overjen izpisek ocen iz prvega polletja zadnjega razreda (če obiskujejo zadnji razred).
Razpis je odprt do 30. marca 1990.
Kandidate za gojence — učence srednjih šol bo izbrala komisija v Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo in jih bo o izidu izbire obvestila do sredine junija 1990.
Vsa druga obvestila v zvezi z razpisom se lahko dobijo pri občinskem oddelku za ljudsko obrambo tel. 855-246 in vojaških šolah.
S/"
Se ena velika luknja v Savinji
Težko je opisati radost ribiške ekipe, ki je v četrtek, 4. januarja letos potegnila iz Savinje na Polzeli kapitalnega »ribjega kralja«, zato se raje lotimo podrobnosti. Glavne zasluge za ulov so pripadle Jožetu GORSKU-Docu (na posnetku) iz Ša-leka 97, ki je lovil sulca s partnerjem Srečkom Brajlihom in Ivanom Kraljem. Ko so uporni ribiči »usodnega« dne »pretipali« celoten sulčji revir 2, RD Šempeter, se je dan nagnil in »skrušeni« so modrovali, kako se naj »praznih rok« vrnejo v Titovo Velenje. Vrgli in povlekli so še zadnjič, vsak s svojo »gajžlo« in »nebodigatreba« je svojim letom primerno, nepremišljeno »povečerjal«. Žal je bila za 94 cm dolgega in 7,20 kg težkega sulca to zadnja večerja. Goršek, ki je na sulcu »diplomiral« že nekaj let prej, je vešče »stregel« orjaku, asistenta Kralj in Brajlih pa sta imela takorekoč polne roke dela. Plen je bil po krajšem času na suhem in ko mu je dal »odvezo« še gospodar ribiške družine, je smel na pot v našo občino.
Ko smo si radovedneži ogledovali kapitalno »mrcino«, smo si bili edini, daje v Savinji spet zazijala velika luknja. Po informaciji RD Šempeter, je to letos drugi, največji plen, na katerega so lahko velenjski ribiči zares ponosni.
Kakšna usoda je doletela sulca (na sliki), je menda odločita soproga Glavnega ribiča. Kot se tudi spodobi!
Tekst in slika: Jože MIKLA VC
Mariji Hriberšek — Jakobovi mami v spomin
V torek 19. decembra smo se v Mekinjah pri Kamniku poslovili od Jakobove mame. Njeno dobroto, pravičnost in pogum sem spoznal v času narodnoosvobodilnega boja 1943. leta. V naslednjih letih sem njeno osebnost spoznaval vedno bolj temeljito in končno ocenil, da gre pri Jakobovi mami za izjemno plemenito ženo in osebnost, kakršnih v življenju ne srečamo ravno dosti.
Pokojna Marija Hriberšek, rojena Goltnik, se je rodila v Zgornji Savinjski dolini pri Nazarjah februarja 1906. leta. Njeni starši so se preselili v Bevče pri Velenju, kjer so gospodarili na Goltnikovi kmetiji. Marija je bila med številnimi otroki v Goltnikovi družini med najstarejšimi. Na domačiji v Bevčah je živela do januarja 1943, ko se je poročila z Jože-tom Hriberškom, po domače z Jakobom, na lepo kmetijo v Kote v Silovi. K Jakobu je šla z njo hči Minka. Pri Jakobu je pokojnica postala druga skrbna mati trem otrokom svojega moža iz prvega zakona — Zofki, Poldetu in Cirilu.
Koje bila decembra 1942. leta prvič pri Jakobu na ogledih, se je tam srečala s komandantom 4. operativne cone Francem Rozmanom-Stanetom. Ta se je s svojo patruljo januarja 1943, ko je pri Jakobu že gospodinjila Marija, spet oglasil pri tej hiši.
S tem začenjam kratko pripoved o Jakobovi domačiji v času narodnoosvobodilnega boja. Ta domačija pod Sevčni-kom je bila ena najpomembnejših postojank narodnoosvobodilnega boja v Šaleški dolini.
Preveč bi bilo, če bi skušali opisati, kaj vse je Jakobova mati opravila in kaj vse je pretrpela v času boja proti nacističnemu okupatorju. Jakobova domačija je bila ena tistih kmečkih domov, ki so s svojo požrtvovalnostjo bistveno pripomogle, da je bil šentiljski okraj osvobodilne fronte ob
prehodu v čas največjega razmaha NOB v okviru šaleško-mislinjskega okrožja OF, okraj z najbolj razvitim narodnoosvobodilnim gibanjem v Šaleški dolini.
Pretežno kmečki Šentilj je ob koncu 1943. in v začetku 1944. leta postal žarišče osvobodilnega boja v Šaleški dolini. Okupator ga je začel imenovati »Banditendorf«. Prav iz Šentilja se je po hudih udarcih, ki jih je okupator zadal narodnoosvobodilnemu gibanju v Šaleški dolini v 1942. letu, pričelo širiti borbeno razpoloženje v
druge vasi in od tam tudi v središča Šaleške doline. Sredi junija 1944 je okrožni odbor Osvobodilne fronte za šaleško-mi-slinjsko območje poročal, da je šentiljski okraj OF najboljši okraj v Šaleški dolini. Pokrajinski odbor OF za Štajersko pa je malo kasneje v svojem sporočilu zapisal, da je šentiljski okraj O F stoodstotno zajel prebivalstvo v Osvobodilno fronto. Štefan Trobiš-Aleš, ki ga je vodstvo slovenskega osvobodilnega boja poslalo na Štajersko, je malo kasneje poročal tole: »Okraj Šentilj je prvi politično dobro organiziran, kar sem jih dosedaj srečal na mojem potovanju.« Trobiš je v začetku avgusta 1944 prišel v šaleško-mislinjsko okrožje. Že pred tem se je seznanil s položajem v revirskem, litijskem, savinjskem in celjskem okrožju. Vse navedeno o šentiljskem okraju OF smo povedali zato, ker sta Jakobova domačija in še posebej njena gospodinja, pokojna Marija Hriberšek, prispevala velik delež k uspešnemu razvoju osvobodilnega boja na šentiljskem območju. Jakobova domačija je bila le zgolj pomembna postojanka NOG. Bila je toplo zavetišče aktivistov OF, kurirjev in drugih partizanov. Partizani so Jakobovi domačiji pravili »Pri vseh oboroženih«. To ime je Jakobova domačija dobila na Martinovo nedeljo 1943. leta, ko je mož pokojnice pozval aktiviste OF, naj pridejo s senika v hišo, kjer se je zbralo kar dosti ljudi, vsi oboroženi, da bodo napravili večji vtis na ljudi.
Kaj vse je morala Jakobova mama prestati v času okupacije in NOB! Ob številnih nemških hajkah in preiskavah njene do-
mačije jo je trla skrb za usodo doma in družine in za partizane. Težila jo je skrb za njene brate partizane in za pastorka Poldeta, ki je tudi bil pri partizanih. Dobila je vest, da je padel njen brat Jože, zelo hraber partizan in starešina v Tomšičevi brigadi. Prinesli soji novico, da je ime njenega brata Ludvika na rdečem okupatorjevem razglasu, ki je naznanjal, da so nacisti aktivista OF Ludvika Goltnika ustrelili v Ivanj-kovcih. Zelo jo je prizadelo, ko je pri njeni domačiji padel partizan Rudi Koren in zapustil mesec dni starega otroka njene hčerke Minke. Hudi udarci, ki so jo prizadeli, pa Jakobi mami niso vzeli poguma in niso zmanjšali njene dejavnosti v boju proti nacističnemu okupatorju.
Povedati je treba še tole. Jakobova mama je bila zelo zavedna Slovenka in verna žena, ki nikdar ni tajila svojega prepričanja. Kot kristjanka je upoštevala predvsem evangelijsko naročilo, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Bila je poosebljenje take Osvobodilne fronte, ki so jo ustvarjali v hudih časih pošteni in zavedni slovenski ljudje, a smo jo po vojni žal kmalu izgubili. Zaradi svoje moralne večine je imela veliko avtoriteto pri partizanih, ki so zelo upoštevali njene nasvete, svarila in opozorila. Na žalost takih ljudi kot je bila Jakobova mama v prvih letih po vojni in še zlasti v času pritiska na kmete, niso dovolj vrednotili. Tudi Jakobova mama je morala v prvih letih po vojni marsikaj hudega preživeti. Tudi to je prestala s pokončno držo.
V času hudih preizkušenj smo imeli velike ljudi. Ena od njih je bila Jakobova mama. Naj ostane spomin nanjo in na njena dela. Za vse, ki smo Jakobovo mamo poznali, je njen odhod zelo žalosten in boleč dogodek.
dr. MILAN ŽEVART
Potrošnik ni kak neznan bedak. Potrošnik je vaša žena
t
David Ogilvy
Že od nekdaj je naš narod nekako na evropskem prepihu in skoraj smemo reči, da je v preteklosti služil velesilam kot drobiž za poplačevanje njihovih računov. To se povsem jasno odraža na cepitvah našega etničnega ozemlja, ki je po vsaki vojni postalo plen velikih. Seveda pa so naši ljudje v določenih zgodovinskih obdobjih služili velikim, pač vsakokratnim oblastnikom. Ti so naše fante in može radi uporabljali za vojake, ki so služili na vseh koncih sveta pod tujimi zastavami.
Na območju Ljubnega ob Savinji je bilo najdeno pismo Franca Detmarja, ki je 17. decembra 1897 pisal svojim domaČim iz Krete. Tam je bil kot avstrijski vojak v sestavu mednarodnih sil, ki naj bi zagotovile v tem delu sveta mir.
Kreta je bila od leta 1863 pod nadoblastjo Turčije. Vendar se s tem dejstvom niso mogli sprijazniti Grki, ki so že leta 1866 poskušali z uporom proti Turkom, ti so osvobodilna hotenja v krvi zadušili. Tako je seveda iskra upora klila dalje, zasedbene sile pa so počenjale najhujše zločine, da bi upornike pokorile. Tako so se v času, ko so Grki v vojni s Turčijo bili poraženi (1897), velesile odločile za poseg v razmere na Kreti. Tja so sklenile poslati svoje čete, ki naj bi preprečile nadaljnje krvoprelitje. Ker pa je takratna avstro-ogrska država spadala med velesile, so morale na Kreto tudi njene oborožene enote. Glavno vojaško oporišče je tedaj predstavljalo območje Soudhe, kjer je še sedaj vojaško oporišče Nato zveze.
In kaj je Ljubenski fant v svojem pismu pisal? Najprej je po-želel »to ljubo« zdravje in se zahvalil za pismo, ki da ga je z velikim veseljem sprejel. Dalje sporoča, da je do neke mere zdrav, da mu sicer ni hudo, dobro pa še najmanj. Dobesedno je zapisal: »Pa imam zaupanje v Boga, da me ne bo zapustil tudi tukaj na »Turški« zemlji in mi bo dal moč vse prestati, mir še nič ni sklenjen in tudi še mislim da ne bo kmalu ker kakor skup pridejo se koljejo in zaradi tega moramo mi tukaj biti.. i Vročina je strašna, kraj pa močno dolgočasen in nezdrav, dežja že ni bilo od 10. maja ... Po naši stari vojaški navadi smo navajeni vsega hudega ... Ko sem dobil telegram, da so oča umrli, je bil moj najhujši
dan, pa urlauba nisem mogel dobiti, saj smo šele prišli sem ... Tako močno sem trpev . ..«.
Detmar večkrat omenja Turško (Turčijo), piše ime kraja enostavno Suda, tudi naslov sporoča tako. Dejstvo je, da je Kreta takrat bila, kot že povedano, pod turško nadoblastjo, sicer pa je bil otok poseljen le z Grki in šele 1905. leta so Kreto priključili Grčiji.
Slovence mnogokje rtfc smatrajo za dobre vojake, tudi danes je to pogosto slišati. Vendar pa bi iz zgodovine lahko sklepali drugače! To je mogoče razbrati tudi iz dogodkov okoli Krete.
Ko sem pismo izpod Travnika nad Ljubnem prebiral sem dejansko naletel na vrsto ugank. Prvič, kraja z imenom Suda na območju Turčije nisem našel. Po naključju sem srečal nekega grškega turističnega vodiča, ki mi je pojasnil, da gre za vojaško oporišče na Kreti imenovano So-udha. Tam je baje še sedaj vse polno vojaštva in še obstaja velika nekdanja trdnjava. Seveda pa je ostalo vprašanje kako je naš fant z Ljubnega prišel v enoto, ki je tam pod avstrijsko zastavo delovala. Zaprosil sem dunajski vojni muzej za podatke in kmaiu sem prejel vrsto kopij listin iz tistega časa. Iz njih je bilo mogoče natančno ugotoviti potek dogodkov.
Cesar Franc Jožef je z brzoja-vom vojnemu ministrstvu Avstrije, dne 9. marca 1897 naročil poslati na Kreto 2. bataljon 87. pehotnega polka. Ta polk je bil sTiT venski in je imel sedež v Celju.
Že 23. marca 1897 sporoča poveljstvo celjskega polka na Dunaj, da bo enota v polnem bojnem sestavu v nekaj dneh pripravljena za odhod na Kreto. Iz br-zojava vojaškega poveljstva na Kreti je razbrati, da je tja prispel celjski bataljon in sicer z ladjo
Tiger, ki je izplula iz Trsta. Ladjo je spremljala vojaška ladja Elektra in je v Soudho prispela dne 29. novembra 1897. Iz raznih dopisovanj je mogoče razbrati, da je cesar zahteval za Kreto »elitno« enoto, kar pomeni, da so celjski polk smatrali za tak-
Mi}t
/</i,/f/f,< MAJ
/ffcf	/Sf? //

■tfrriinit/i /rt
/L
J'JI J**. /L/^e jO,	ji,
Jt, Jt*; Mf^vfo^yvX,	J^j
i/ll /rt-//. M f ../'i, , | , /j',	,,,, . .
f - r
šno. Tudi poveljstvo nad bataljonom je bilo poverjeno zelo sposobnemu častniku, podpolkovniku Guzek-u. Že dejstvo, da je ta častnik znal več jezikov in da je za enoto njegova častniška stopnja bila dokaj visoka, potrjuje ukrepe poveljstva na Dunaju, da gre res za izredno odgovorno nalogo, to je sicer bilo nekajkrati poudarjeno tudi v raznih sporočilih 'med odgovornimi dejavniki na Dunaju.
In ne nazadnje, celjski polk je bil izrazito slovenski. Poveljniški sestav je moral po takratnih vojaških predpisih obvladati slovenščino do mere sporazumevanja. Nižji častniki pa so morali govoriti jezik, ki je prevladoval v polku. Da je bil pehotni polk 87 že v bojih izkušen pove tudi to, da je imel častni naziv »železni polk«. Takšne nazive so podeljevali le dobrim enotam. In če se spomnimo, da je bataljonu na Kreti poveljeval Guzek, kaj lahko ugotovimo, da gre po vsej verjetnosti za Slovenca z imenom Guček. Še ena zanimivost ob tem. Cesar je v svojem povelju odločno zahteval »odlične« vojake, pa tudi če bi jih bilo treba iz sestava rezerve vpoklicati.
Vsekakor je podobno trnjevo pot moral prehoditi marsikateri naš sonarodnjak, saj je znano, da so se naši fantje borili po Italiji, po vsej Evropi in celo v Rusiji. Skratka povsod so krvaveli, bili najbolj izpostavljeni ; le če pomislimo na prvo svetovno vojno, ko so množično umirali na italijanski fronti.
Malemu narodu pač nikoli ni lahko.
A. Videčnik
Brzoja t cesarja branca Jožefa. i katerem odreja del celjskega pehotnega polka t sesta \ mednarodnih mi-rovnih sil na k reti. Datum oddaje br/oja\a je 9. J. IS97
Razgibajte življenje — vabi vas ŠŠK
Zdi se, da je že čas, da šaleške študente prebudimo iz večletnega spanja in jih malo razgibamo. Predvsem jih je treba spomniti, da obstaja Šaleški študentski klub (ŠŠK), ki ima za vse študente odprta vrata in jih vabi k sodelovanju. ŠŠK zna vedno odgovoriti na vprašanje kako zapolniti neizkoriščen čas, kako premagati dolgčas, ŠŠK je vesel vsake pobude in predloga, ŠŠK skuša pomagati študentom na vseh področjih, ŠŠK se trudi uresničiti vaše interese in, kar je najpomembnejše — ŠŠK je vedno dobre volje.
Končno je ŠŠK dobil tudi svoje prostore in sicer v kleti Kulturnega doma, pri Stiskami. Tako se zdaj odpirajo nove možnosti za njegovo delovanje. V omenjenih prostorih pa lahko vsak petek ob 19. uri dobite tudi članske izkaznice ŠŠK (potrjen indeks ni potreben). Taka članska izkaznica je sploh zelo koristna stvar in jo je dobro imeti vedno pri roki. Z njo lahko greste na akademski ples, če ste njen lastnik lahko vsako nedeljo dopoldan zastonj plavate oziroma se namakate v velenjskem bazenu, odvijajo pa se tudi po-
gajanja ŠŠK in Kulturnega centra, da bi dobili študentje za ogled kulturnih prireditev povrnjene stroške (50% !) in lahko vam prišepnemo, da SŠK-ju zelo dobro kaže. Če še ne veste (in po udeležbi sodeč to drži), boste izvedeli zdaj. Vsako soboto imajo študentje od 10. do 12. ure na OŠ Bratov Mravljak organizirano rekreacijo. Škoda bi bilo, če bi ostala telovadnica neizkoriščena, ko je že na razpolago, zato ste vsi toplo vabljeni. Se posebno študentke, ki so bile do zdaj na rekreativnih prireditvah izredno slabo zastopane.
To pa seveda še ni vse, kar se dogaja v ŠŠK. Poleg organiziranja raznih zabavnih prireditev (brucovanje, akademski ples, študentski ples...) brez katerih pri študentih ne gre, ŠŠK izdaja tudi svoje glasilo Racionalno izbrane teme (krajše RIT) in vsak petek ob 17.30 na valovih velenjskega radia pripravlja študentsko oddajo V imenu sove. Letos bodo v SŠK tudi popisali vse študente in sploh — vse postaja vedno bolj zanimivo in živahno. Torej študentje, ne dajte se prositi in storite nekaj zase — poiščite ŠŠK!
Jmmm
Novoletna nagradna križanka »Nama«
V ponedeljek smo v restavraciji veleblagovnice Nama javno žrebali novoletne nagradne križanke NAMA, objavljene v Našem času. Med 173 rešitvami so gostje restavracije izžrebali pet nagrajencev. Komisija je pregledala križanke in v imenu veleblagovnice Nama Titovo Velenje podelila pet nagrad.
Prvo nagrado prejme ANTON GJERKEŠ, Tekavčeva 5 iz Šoštanja, kostim MURE iz Murske Sobote. Drugo nagrado bo prejela ALENKA BERGANT iz Ljubljane, Bitenčeva 9, posteljnino TEKSTIL COMMERCE Ljubljana, tretjo nagrado MARTIN TURNEK, Gregorčičeva 28 iz T. Velenja darilni paket FRUCTAL Ajdovščina, četrto nagrado, darilni paket ZLATO-ROG Maribor prejme SLAVKA ŠENTJURC, Cesta III/ll, Titovo Velenje in peto nagrado pecivo slaščičarstva veleblagovnice Nama v Titovem Velenju prejme LIJA MODRIJAN iz Šmartnega ob Paki 30.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Vse nagrade boste dobili na kreditnem oddelku veleblagovnice Nama v Titovem Velenju.
mHHNBNHnMN
» V
BBHMMMMMBMMMMWWM
■■■■ V
casi se vračajo
Sveti trije kralji spet obiskujejo domačije. Ja, stari običaji in šege se počasi spet vračajo med Slovence. Starejši to komentirajo takole: pa smo le dočakali...
L.O.
NOVOLETNA SREČANJA
ŠOŠTANJ
Pred dnevi so se v Kajuhovem domu v Šoštanju zbrali krajani Šoštanja, stari nad 70 let. Na že tradicionalno srečanje jih je prišlo okoli sto. V imenu organizatorja jih je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik mestnega odbora Rdečega križa Ivan Medved. Za srečanje so pripravili prisrčen kulturni program učenci šole Biba Röck pod vodstvom Nade Požun, za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela člana ansambla Labod iz Titovega Velenja, pevka Štefka Ko-željnik in harmonikar Branko Paternež.
Starejši krajani so se kljub letom korajžno zavrteli v ritmu domačih valčkov in polk. Med krajani so bili tudi najstarejši: Martin Türk 90 let, Ivan Stropnik, Hubert Jaki, Jože Ježovnik, Greti Stopar, Gizela Natek, Justa Uranič, ki že preko dvajset let dela pri Rdečem križu in znani kovaški mojster Ivan Šoln z obvezno kitaro.
Da so takšna srečanja potrebna in zaželjena priča dejstvo, da se je skozi ves popoldan zavleklo še v večerne ure. Pa nasvidenje tudi ob letošnjem koncu le'a.
Viktor Kojc
SLAVJE ZA UPOKOJENE KMEČKE KOOPERANTE
V	pričakovnaju novega leta so si malo slavja privoščili tudi upokojeni kmečki kooperantje združeni v Erini kooperaciji. Trenutno je v to kooperacijo združenih 620 kmetij iz cele občine. Kmečko je upokojenih 240 kmetov. Predno so se poveselili, so si ogledali v rudarskem muzeju na gradu postavljene eksponate in zbirke. Od tu pa so pot nadaljevali do velenjskega gasilskega doma.
V	občini Velenje največ mleka pridela Alojz Rožič iz Topolšice — 164 tisoč litrov, po 138 tisoč litrov pa ga pridelata še Franc Rotnik iz Raven in Miran Tekavc iz Topoščice. Tu pa je še pet kmetij, ki pridelajo okoli 130 tisoč litrov mleka, je povedal direktor Erinih kooperantov Marjan Jakob. Prav njemu in mladim kmetovalcem pa gre zahvala, da je za upokojene kmetovalce, ki počasi spregajo z delom, to slavje tako uspelo.
Čisto na koncu pa smo zvedeli tudi, da se pripravlja ustanovitev kmečke zveze tudi v občini Velenje — v dvorani kulturnega doma v Šoštanju bi naj bilo 2. februarja.
L. Ojsteršek
Požarna varnost v letu 1989
Malomarnost, neprevidnost, otroške igre...
OBČINA VELENJE
Požarna varnost v občinah Velenje in Mozirje je tudi v letošnjem letu zaskrbljujoča. Število požarov v občini Velenje se je sicer zmanjšalo, v mozirski občutno povečalo, v obeh primerih pa je veliko večja materialna škoda. Še bolj resno je dejstvo, da je v vse večji meri človek tisti, ki je kriv za večino požarov, sicer pa več podatkov v naslednjih prispevkih.
zamisliti nad takim stanjem, na katerega lahko vplivamo tudi in predvsem sami z upoštevanjem osnovnih požarnovarnostnih predpisov in navodil ter da smo dosledni pri delu, ki lahko povzroči požar. To velja za gospodinjska opravila, pri katerih uporabljamo električne aparate in za vsa grelna telesa.
Tudi v prihodnje si bodo vsa gasilska društva v Šaleški dolini prizadevala, da bodo občani čim bolj seznanjeni s požarnimi nevarnostmi, kar pomeni, da bo njihovo delo temeljilo zlasti na preventivni dejavnosti in usposabljanju.
V letošnjem letu je bilo v občini Velenje 51 požarov. V primerjavi z lanskim letom se je število požarov sicer zmanjšalo, povečala pa se je materialna škoda, ki jo je pravzaprav težko oceniti. Res je, da je bilo precej požarov manjšega obsega, zlasti v stanovanjih, bilo pa je tudi nekaj večjih na gospodarskih in stanovanjskih objektih. Žal ob tem znova ugotavljamo, da je še vedno človek tisti, ki povzroči največ požarov, predvsem zaradi malomarnosti, nepazljivosti in neupoštevanja osnovnih požarno-var-nostnih predpisov. Primer za to je tudi povečanje števila požarov na avtomobilih, pa naj bo to med vožnjo, ali pri popravilu.
Pri požarih v stanovanjih, ki so se po številu v primerjavi s prejšnjimi leti najbolj povečali, je vzrok predvsem neprevidnost, ki ji botruje malomarnost. Ti požari so povzročili precejšnjo materialno škodo, na srečo pa ni bilo poškodovanih ljudi. Zgovoren je primer, ko je požar nastal zaradi prižganega električnega štedilnika, na katerem se je brez nadzorstva pogrevala hrana.
Če bi imeli realni izračun materialne škode zaradi požarov preko vsega leta, bi bila ta številka izredno visoka. Zato bi se morali vsi občani doma in na delovnem mestu
OBČINA MOZIRJE
Na področju mozirske občine se je število požarov v
letošnjem letu precej povečalo. Letos jih je bilo 15, lani pa samo 7. Škoda v družbenem sektorju je skoraj zanemarljiva, v zasebnem pa je presegla 1,2 milijardi dinarjev. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je večini požarov botroval človek, saj med vzroke sodijo otroška igra, malomarnost in neprevidnost ljudi, slaba električna napeljava, v štirih primerih pa je udarila strela. Ob ognjeni stihiji je bilo na področju občine letos tudi veliko poplav z ogromno materialno škodo.
Tako je na Dreti voda odnesla dva mostova in jih nekaj poškodovala, uničenih in poškodovanih je bilo 88 hektarjev posejanih površin in 230 hektarjev travnikov, plazovi so uničili 9 hektarjev površin, zelo poškodovanih je bilo veliko kilometrov krajevnih in gozdnih cest, poplavljenih pa je bilo tudi 32 stanovanjskih in drugih poslopij. Seveda je razumljivo, da je bil tudi pri poplavah delež gasilcev izredno velik pri reševanju premoženja in od-
pravljanju posledic. Škoda bi bila gotovo še veliko večja, če gasilci z velikimi napori in nesebičnostjo podnevi in ponoči ne bi reševali družbenega in zasebnega premoženja.
Žal tudi v mozirski občini ugotavljajo, da je človek za požare kriv kar v 80 odstotkih in nosi vso odgovornost za posledice. Kljub vsem preventivnim naporom na delovnih mestih in na domovih je osveščenost občanov še vedno premajhna. Res je sicer, da zavesti ljudi, delovnih kolektivov in celotne družbe ni moč doseči preko noči in z enkratnimi akcijami, res pa je tudi, da gasilska organizacija kljub svoji številčnosti in nenehnimi napori ter velikim prispevkom pri varovanju premoženja, sama vsega ne zmore. Vsekakor je potrebna in nujna širša pomoč, pa tudi večja odgovornost, vse od krajevne skupnosti, do delovnih in družbenih organizacij. Tudi to je prispevek k stabilizaciji.
B. M., j. p.
STARA VAS
Krajevna skupnost Stara vas je pripravila pred novim letom že tradicionalno srečanje najstarejših krajanov Stare vasi. Organizatorji so bili posebej veseli, da je tudi na letošnje srečanje prišla najstarejša krajanka Stare vasi, Jera Mori, ki bo marca slavila že 98. rojstni dan.
Srečanja najstarejših krajanov Stare vasi so priložnost za obujanje spominov na prehojeno življenjsko pot slehernega, za izmenjavo življenjskih izkušenj in pa za spodbudne želje, da se ob letu dni spet srečajo. So pa tradicionalna novoletna srečanja tudi prilika, da predstavniki krajevne skupnosti Stara vas najstarejšim krajanom na prehodu iz starega v novo leto zaželijo za naslednjih 365 dni kar največ zdravja in zadovoljstva v krogu njihovih najbližjih.
(rj)
UPOKOJENCI SE ZAHVALJUJEMO
Vsem upokojencem teče čas s počasnejšim in enakomernejšim tempom kot aktivnim delavcem. Zato pa se še toliko bolj razveselimo vsakšnih sprememb, ki nam popestrijo dneve. Prav takšno prijetno presenečenje pa so nam pripravili 19. decembra letos naši bivši sodelavci Gorenja — delavci Pralno pomivalne tehnike.
Vsi povabljeni upokojenci smo bili naravnost ganjeni ob tako prijetnem sprejemu, še bolj pa, da ste si delavci, kljub svojemu napornemu delavniku vzeli čas in z nami preživeli to popoldne, poleg tega pa ste nam pripravili tudi prijetno glasbeno poživitev z ansamblom »Podkrajčani^. Izredno se zahvaljujemo tudi kolektivu kuhinje, ki je za nas pripravil izredno dobro jedačo in poskrbel za pravo domačnost.	1
Težko najdemo prave besede, s katerimi bi vam izrazili vso hvaležnost za našei' nadvse prijetno snidenje z vami, še bolj pa vaši miselnosti, da nas kljub temu, da nismo več vaši sodelavci niste pozabili.
Se enkrat se najtopleje zahvaljujemo vsem organizatorjem našega srečanja, vsem delavcem Pralno pomivalne tehnike, kolektivu kuhinje in seveda veselim »Podkrajčanom«, katere bi radi poslušali tudi v prihodnjem letu, če se bomo le še sestali.
Vsem skupaj pa želimo v novem letu 1990 obilo poslovnih uspehov, veliko zdravja in sreče ter uresničitev vseh vaših načrtov tako v poslovnem kot v osebnem življenju.
Upokojenci
pralno-pomivalne tehnike
zapisala
Marija Kovše
NISO NAS POZABILI
Novo leto! Stiskamo si roke in pišemo voščilnice in s tem želimo vsakemu najlepše. Marsikdo se vpraša, kaj nam bo prineslo novo leto.
Kaj si želimo upokojenci? Mir na svetu, zdravja in ničesar drugega. Morda pa le. Moje besede so namenjene v zahvalo kolektivu Gostinstvo Paka Titovo Velenje, za čestitko in vabilo na srečanje, ki se je po kosilu nadaljevalo v vedrem razpoloženju, kramljanju in obujanju spominov na leta, ko smo skupaj delali. Iskrica sreče in veselja me je prevzela, da so še ljudje, ki ne pozabijo na nas, upokojence.
Ne najdem pravih besed, zato jim želim le srečo in veliko delovnih uspehov.
Marica Žagar
10. stran naà čas
ZA RAZVEDRILO
11. januarja 1990
podjetje Tiskarna
Rešitve pošljite najkasneje do ponedeljka, 22. januarja, na naslov: Naš čas, Foitova 10, Titovo Velenje z oznako »nagradna križanka«.
1.	nagrada: 150 din
2.	nagrada: 100 din
3.	in 4. nagrada: komplet izdelkov podjetja Tiskarna
r
velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p.
titovo velenje. stan trg 36
NOVO!
POSEBNA PONUDBA !
ELEKTROMOTORNE PIPE za hišne interne toplotne postaje centralnega ogrevanja ali ON-OFF regulacijo kakršnih koli tekočih ali plinastih medijev sedaj tudi iz domače proizvodnje — nadomestilo uvoza Honeywell! Do 15. februarja 1990 jih lahko dobite PO REKLANIH CENAH, ki so DO 40 % NIŽJE od uvoznih!
Omejene količine so na razpolago na OBRTNI ZADRUGI VEKO VELENJE, STARI TRG 36 po reklamnih cenah, ki so:
—	elektromotorna pipa (NO 15) 615,00 din + PD
—	elektromotorna pipa (NO 20) 647,00 din + PD
—	elektromotorna pipa (NO 25) 710,00 din + PD
Izkoristite izredno priložnost!
Svet šole-
TOZD OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH, Vodnikova 3, Titovo Velenje,
objavlja razpis za imenovanje
— vodje podružnične šole Paka.
Za vodjo podružnične šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli ter ima vsaj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit ter naziv učitelj razrednega pouka.
Drugi pogoji za imenovanje so kandidatove strokovne in organizacijske sposobnosti ter aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in pridobitev NOB.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave, o izbiri pa bodo kandidati prejeli obvestilo v 30. dneh po imenovanju.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje štiri leta.
Vloga naj bo v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo«.
Seminar o preroku Danielu
Vljudno vabljeni vsako soboto ob 18. uri v dvorano Krščanske adventistične cerkve v Titovem Velenju na Cesti talcev 17. Seminar bo vodil evangelist Rafael Bauer.
Seminar bo vsako soboto ob 18. uri od 13. januarja dalje. Vstop prost!
Po poteh Pohorskega bataljona
V osrčju pohorskih gozdov je 8. januarja 1943 junaško padel 1. Pohorski bataljon. V spomin na ta dogodek pri Treh žebljih na Osankarici planinci že več let zapored prirejajo pohod Po poteh Pohorskega bataljona. Letošnjega pohoda, v nedeljo, 7. januarja, se je udeležilo veliko velenjskih planincev, prvič pa tudi ljubitelji planin Gorenja Servis, ki so v svoj avtobus povabili tudi člane planinskega društva Šoštanj in skupino mladih planincev osnovne šole bratov Mravljakov Titovo Velenje. Skupaj so preživeli lep sončen dan in njihova doživetja smo strnili v naši anketi.
Franc Les-
jak: »Izlet je bil zelo lep in tudi hoje je bilo za razgibavanje. Udeleženci ob spoznavanju lepe naše Slovenije krepimo medsebojno tovarištvo. Čeprav bo kmalu poteklo 30 let, od kar sem se zaposlil v Gorenju, pa je to bil moj tretji izlet v planine. Lani sem bil na Uršlji in na Vogarju. O današnjem pohodu pa še tole: Presuni-lo meje, ko sem stal ob spomeniku borcem Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, na kraju, kjer je izkrvavelo 69 junakov naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe.«
Jožica Meh: »Kdor ne vzljubi narave — gora, je v življenju prikrajšan za najlepše. To je moje mnenje in po 25 letih hoje v planine mi izleti pomenijo vedno več. Letos sem petič na tem pohodu na Pohorju in imeli smo tudi že tako sončne dneve, a tudi že snega do kolen. Pohod od Rogle do Osankarice je vedno novo doživetje in tu se srečujejo dobro misleči ljudje.«
Todor Dmi-trovič: »Ta način življenja, ko se oziram k Evropi in v leto 1992, zahteva od človeka, da ob pridobivanju več znanja poskrbi tudi za svoje fizično in psihično počutje. Tega ne moremo uresničevati na delovnem mestu, temveč si lahko to privoščimo le v pristnem stiku z naravo. Prepričan sem, da so ti ljudje, ki jih srečujemo v hribih, na svojih delovnih mestih pridni delavci in sposobni prenašati več naporov. Obenem pa bodo prav ti nosili glavno breme pri razreševanju perečega problema ekologije. Tisti, ki ne skrbi za zdrav način življenja in tega ne išče v naravi, se bo verjetno zadovoljil le z deklarativnimi zahtevami za varstvo okolja, kar je seveda zdaj, ko je doseglo kritično točko, premalo.
Kot dolgoletni poslovodni delavec ocenjujem, da brez zbiranja moči v naravi, od hoje v planine, kolesarjenje, pa tudi lovstva in do vsakdanje nekajminutne telovadbe, ne bi mogel v zadovoljivi obliki opravljati svojega dela, ki traja dnevno tudi do 12 ur.«
Nikola Bula-jič: »Sem učenec 6. a razreda osnovne šole bratov Mra-vljak, nad katero ima pokroviteljstvo podjetje Gorenje Servis. Rad hodim v planine in zato obiskujem tudi planinski krožek. Dvakrat sem bil že v planinski šoli na Kozjaku. Današnji pohod mi je bil zelo všeč tudi zaradi slikovite poti. Videl sem tudi bojišče Pohorskega bataljona, kjer je s svojimi sinovi padel narodni heroj Alfonz Šarh. Življenje so izgubili v bitki proti tridesetkrat močnejšemu sovražniku.«
Slike in besedilo Hinko Jerčič
[MUMìmM) mMmm
TONE GRLICA
Hofbaverjeva 1, Mozirje	*f«
Tel.: 063/831-203	%
I
10 Iskra •
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
BLACK & DECKER
elma J {gorenje
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
jj^Dc
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
1
I I
I
I
J
..................................................
ZŠAM TITOVO VELENJE
čestita
poklicnim voznikom in vsem članom ZŠAM Titovo Velenje ob DNEVU VOZNIKOV JUGOSLAVIJE, 15. januarju ter jim želi SREČNO v letu 1990 ter SREČNO VOŽNJO! poveljnik »uniformirancev« Miha Valenci in Izvršilni odbor ZŠAM Titovo Velenje
Košarka
Prvi poraz Elektre
ELEKTRA:BISTRICA 76:81 (28:46)
Šoštanjski košarkarji so v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva prvič izgubili, vendar so se že uvrstili v sklepni del. V prvem polčasu gostiteljev ni bilo prepoznati. Igrali so sicer borbeno, vendar jim ni nič uspevalo. Na drugi strani so gostje prikazali zelo zanesljivo in učinkovito igro in prvi polčas dobili z 18 točkami razlike. Pravi boj za vsak koš seje pričel šele po odmoru, ko so domačini prikazali mnogo boljšo igro in se gostom v 18. minuti približali na vsega 3 točke, vendar so gostje z umirjeno igro in z malo sreče zadržali prednost in zasluženo osvojili obe točki.
V naslednjem kolu gostujejo košarkarji Elektre v Radgoni, ne glede na izzid srečanja pa so se že uvrstili v sklepni del. O drugem udeležencu sklepnega dela iz vzhodne skupine bo odločala tekma med Bistrico in Miklavžem.
5. B.
KMN Titovo Velenje
Uspeh in lepa gesta
Konec tedna je bil v avstrijskem St. Veitu tretji mednarodni turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 24 ekip iz ZR Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije in jugoslavije, v njihovih vrstah pa so igrali številni prvoligaški igralci in reprezentanti. Veliko in presenetljivo zmago v tako močni konkurenci so slavili igralci KMN Titovo Velenje.
Ekipe so bile najprej razdeljene v šest skupin. Velenjčani so najprej izgubili z avstrijsko ekipo, nato pa premagali nemškega in češkega predstavnika in se uvrstili v drugi krog tekmovanja. Tu so igrali neodločeno z avstrijsko ekipo, nato pa pripravili veliko presenečenje in kar s 6:2 premagali dunajsko Avstrijo ter se uvrstili med štiri najboljše ekipe. Igrale so vsaka z vsako, rezultati velenjskih igralcev pa so naslednji: Loibneger (A) : KMN 2:2, KMN:Ljubljana 3:0, KMN:SI-OTS (A) 2:1.
Najboljši igralec turnirja je bil Boris Tomažič (KMN). Za zmagovalno ekipo so igrali: Žižek, Tomažič, Radivojevič, Aljaž, Biščič, Hu-selja, Brdžanovič in Čosič.
Za prvo mesto so dobili 15.000 šilingov in jih namenili družini nedavno preminulega soigralca Stanka Cvijetkoviča.
Boštjan Aljaž
Strelski šport'
»Prvi zmagovalec 90«
Strelska družina Mrož je na svojem strelišču izvedla vsakoletno tekmovanje za vse kategorije z imenom »Prvi zmagovalec 90«. Največ uspeha je imel Šterman z 276 krogi, z drugim mestom je presenetila članica Vlasta Petek z 267, z enakim izzidom pa je bil tretji Rek.
V republiški strelski ligi invalidov nastopata tudi moška in ženska ekipa društva invalidov iz Titovega Velenja. Prva ekipa je po štirih kolih na drugem mestu, v posamični konkurenci pa pri paraplegi-kih premočno vodi Tone Tratnik.
Občinsko strelsko prvenstvo za invalide bo na strelišču Mroža v soboto, 13. januarja. To bo prvi del prvenstva, potekal pa bo od 16. do 20. ure.
F. Ž
5. novoletni tek v Topolšici
Množičnost in dobri dosežki
O uspelem novoletnem teku v Topolšici smo že poročali, omembe vredni pa so tudi najboljši med aktivnimi atleti in rekreativci, saj so tudi v tekmovalnem pogledu dosegli lepe rezultate.
Mlajše pionirke — 800 m : 1. Pugelj, 2. Tanja Ravljen, 3. Lidija Ravljen (vse TV); mL Pioairji: I. Lozič (TV), 2. Rek, 3. Kranc (oba Zreče); mL pionirji B: 1. Sodin, 2. Jakob, 3. Kreže (vsi Zreče)... 5. Pugelj (TV; st. pionirji — 1.600 m: 1. Kuzman (Zreče), 2. Glavnik (Polzela), 3. Gorenjak (Zreče), 4. Kos (TV);
5. novoletni tek —0 10.800 m: mladinke: 1. Stergar (Gaber-ke);mladinci: 1. NovkoviČ (Vino Šmartno), 2. Jevšenak (Zreče), 3. Dečar (Zreče), 6. Jerčič (Gorenje); člani A: 1. Kejžar (ŽAK Ljubljana), 2. Krajnc (TV), 3..Robač (Prevalje); članice A: I. Škapin (Celje); člani B: 1. Lah (Celje), 2. Vujasin (ŽAK Ljubljana), 3. Djuričič (Dravograd), 4. Plešnik (Topolšica) r.. 7. Hojan, 8. Lah (oba Gorenje); članice B: 1. Blatnik (Mežica), 2. Konečnik (Dravograd), 3. Pugelj (TV), 4. Jerčič (Gorenje,. . 6. Grudnik (Šoštanj); veterani A: 1. Poverini k (Dravograd), 2. Uranjek (Ty), 3. Blatnik (Mežica); veteranke A: 1. Rozman (Kranj), 2. Lampe (Ljubljana), 3. Bedekovič (Polzela), 4. Haramija (Kotlje), 5. Mijoč, 6. Smon (obe Gorenje); veterani B: 1. Rant (Kranj), 2. Lampe (Ljubljana), 3. Ibraimov (Celje), 4. Katic (Šmartno ob Paki).
H. J.
Tenis
Tečaj za začetnike
Šaleški teniški klub bo od 29. 1. do 3. 2. 1990 organiziral začetni in nadaljevalni tečaj za otroke od 5. do 14. leta starosti. Cena tečaja je 210 dinarjev, naslov in telefonsko številko pa pošljite na naslov: pp 83, Titovo Velenje do 16. januarja.
■■■■^■■■■■MMMHMHMMHHMMHHj
Vadba za starejše
občane
K I
Zveza telesno-kultumih organizacij občine Velenje vabi vse starejše občane na rekreacijsko vadbo, ki se na osnovni šoli Veljka Vlahoviča prične vsak petek ob 17. ori in 30 »innt. Vsi starejši ljubitelji zmerne in strokovno vodene rekreacije naj izkoristijo to priložnost.
■ ■ -	y»
1 2. Stran naà ÖEkS
TV PROGRAM
11. januarja 1990
ČETRTEK 11. JANUAR
PETEK
12. JANUAR
SOBOTA 13. JANUAR
NEDELJA 14. JANUAR
PONEDELJEK 15. JANUAR
16. JANUAR
TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA I TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA 1
8.50 Video strani
9-00 Mozaik, ponovite» — Spored za otroke in mlade — Indijanske legende 9.25 Šolska TV: Slovenska mesta:
tdrija. Govorica rož I0.2S Mozaik, ponovitev — Slovenci
v zamejstvu 10.55 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Mozaik, ponovitev — Slovenci
v zamejstvu 15.55 Žarišče, ponovitev 16JO TV dnevnik 1 >6.45 Mozaik, ponovitev — Šolska TV
18.50 TV okno
fi 8.00 Spored za otroke in mlade — Mladi Sheriock, 1. del angleške nadaljevanke, Ciciban, dober dan: V zasneženi deželi 18.50 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 2 20.05 E. Reittz: Domovina, 11., zadnji del nemške nadaljevanke 21.55 Tednik 23.00 TV dnevnik 3 23.20 Retrospektiva — Komedija na slovenskem odru: G. Feydeau: Bolha v ušesu 1.10 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi poskusni prenosi. 17.2S Teleski 90, pripravimo se na smučanje 18J0 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, zabavno-humo-ristična oddaja 19.30 TV dnevnik L90 Žarišče 20.30 Mali koncert: 415 International 20.45 Košarka — pokal evropskih prvakov Commodo-reiJugoplastika, prenos 1. polčasa. 21 JO Svet na zaslonu 22.00 V hribih se dela dan: Urši ja gora in Robanov kot, dokumentarna seri-
fja. 77 30 Prepovedane igre. dokumentarna oddaja.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 12-35). 1SJ0 Poročila 15.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Stare obrti: medlčar-stvo in svečarstvo. 17.50 Sončnica, nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored iz ekologije 19.15 Vreme 1SJ0 Tv dnevnik. 20.00 ZIP. politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22-20 Tv dnevnik. 22-40 Poročila y angleščini Noč in dan. nočni spored. 1-00 Poroči-
SATELITSKA TV SAT 1
8.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Kitare v noči, avstrijski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Penine, Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.00 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 □uki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Hunter 21.00 Bog odpušča, jaz ne, italijanski vestem, 1967 (Terence Hill, Bud Spencer). 23.00 Pozor, visoka napetost 0.05 Zgodovina filma.
6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Rash Gar-don, čb senta, 1936 (Buster Crabbe). 11.00 Explosiv. 11.45 Equalizer. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 154.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Igranje, kratke zgodbe. 15.45 Go
16.00 Hitchock prikazuje: Smrtno bolan bolnik. 1987 (E. G. Marshall). 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer. 18.35 Poročila. 19.15 Bion-ska ženska. 20.15 Airwolf. 21.10 Tu-
da). lanev, Kinski). 0.
i vestem, 1971 (Klaus Trop črnih ovc, serija.
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev — spored
za otroke in mlade 9.30 V hribih se dela dan: Uršlja gora in Robanov kot, dokumentarna serija 10.00 Prepovedane igre, dokumentarna oddaja 10.55 E. Rettz: Domovina, nemška
nadaljevanka, 9. del 13.10 Video strani 14.50 Teleski 90, pripravimo se na
smučanje, ponovitev 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Tednik 18.00 Spored za otroke in mlade — Pojdi nekam, ne ve se kam: Vražji palici, A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka 18.50 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nafta, angleška dokumentarna serija 21.20 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 22.15 TV dnevnik 3 23.30 Cestne igre, avstralski film 8.50 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.36 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.60 Regionalni programi — IV Ljubljana — studio Maribor. 19.00 Domači ansambli: Fantje s Krasa. 19.3S TV dnevnik. 20.86 Žarišče. 20.30 Vladimir Horowitz: Zadnji romantik. 22.06 Videonoč.
TV ZAGREB f
9.60 Zimski šolski spored (do 12-35). 15.30 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Noč im dan 17JB T* dnevnik. 17-26 Raziskovanje vesolja, znanstveni spored. 17.5B Saram, ba-ram, oddaja za otroke. 18.26 Številke in črke. 18.46 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.15 Risanka. 19.17 Vreme. 19.30 Tv dnevnik. 2B.Q0 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 21.00 Domači show program. 21.46 Tv dnevnik. 22.16 Kulturni magazin 23.16 Poročila v angleščini. 23.15 Nočni spored. 1.30 Poročila 1.35 Video noč.
TV ZAGREB 2
26.55 Skupščinska kronika. 21.25 En avtor, en film. 21.45 Pridi in vzami, ameriški fünt.
SATELITSKA TV
8.50 9.06
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.3S Sosedje, Bolnišnica, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 To sem se naučil od očeta, nemška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbu-sters. Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trije angelčki za Charfieja. 21.00 Kdo pa se gre na univerzo, ameriško-nem-ška komedija, 1979 (Miles Chapin. Debra Winger). 22 50 Poročila. 23.00 Gostilna grešnih hčera, nemška erotična komedija, 1978 (Gina Janssen).
RTL PLUS
6.00 Hitccock prikazuje. 6.25 Hak>, 10.05 Cena ie vroča. 10.35 Tujec i
ameriška komedija. 13.00 Tv buti
Evropa. Flash G
Gordon. 11.00 '
i-'.30
13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfiel dova zgodba. 15.00 Kulinarilta. 15 3-Lepi in zdravi. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.20 Za otroke. 16.35 Transformers. 16.55 Dennis. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer. 18.45 Poročila 19.15 Morski volkovi o, angleški vojni film, 1979
Roger Moore. David Ntven). 21.15 Hrošč (VW) na posebni vožnji, nemška komedija, 1973 (Robert Mark). 22.50 Poročila. 23.00 Krvavi šport, ameriški agentski film, 1987 (Ray Jackson). 0.35 Magazin za moške. 1.10 Equalizer, ponovitev.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 10.00 Biljard. 11.00 Sankanje. 11.30 Teniške legende. 12.00 Odbojka (m). 13.00 Namizni tenis. 14.00 Nogomet 15.00 Sanc-hez—Graf. 16.0017.00 Košarka 1989.
18.00 Gimnastika. 19.00 Moto šport. 19.30 Magazin za deskarje. 20.00 Namizni tenis. 21.00 Pariz—Dakar 22.00 Golf. 23.00 Pariz—Dakar. 23.15 Košarka.
SUPER CHANNEL
7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue NighL 19.30 Time Warp. 20.00 Kraljica in kralj, nizozemski film. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 Klasični vester-ni: Santa Fe Tra«, ameriški film, 1940 <Errol Flynn, Olivia de Havilland). 0.10 Poročila.
6.00 Poslovni raport 6.20 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 10.00 Biljard. 11.00 Moto šport. 11.30 Magazin za deskarje. 12.00 Golf 1989. 13.00 Namizni tenis. 14.00 Pariz—Dakar. 15.00 Charg—Lendl. 16.00 Evropska košarka. 18.00 Gimnastika. 19.00 Umetnostno drsanje. 20.00 Rugby. 21.30 Teniške legende. 22.00 Ford ski raport. 23.00 Pariz—Dakar. 23.15 Motocikli-zem. 0.15 Biljard. 1.15 Pariz—Dakar.
12.00 13.30 13.2S
13.55
15.55 16.30 16.45 16.55 18.30
19.06 19.20 19.30 19.59 20.20 20.30
22.25
23.16 1.10
Video strani
Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Kamen, Mali povirek, ZBIS: Začarane uganke, Ciciban, dober dan: V zasneženi deželi. Zgodbe. 8. oddaja, Pojdi nekam, ne ve se kam: Vražji palici, Mladi Sheriock, 1. del angleške nadaljevanke, Periskop: Triglavski narodni park Video strani Video strani
Pesem je — New Swing Qu-artet, ponovitev
Pogumen kot Lassie, igrani film
Žarišče, ponovitev TV dnevnik 1
Spored za otroke in mlade
Športni dogodek
Iz tropskega deževnega
gozda : Življenjski krogi,
dokumentarna serija
Risanka
Dobro je vedeti
TV dnevnik 2
Utrip
Žrebanje 3x3 Križkraž TV dnevnik 3
D. Mariowe: D. Wiekes: Jack Razparač, 4-, zadnji del angleške nadaljevanke Sloviti primer, angleški film
Video strani
8.45 8.55
16.10
11.00
11.30 12.00 13.00
Video strani
Otroška matineja — Živ žav — A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka D. Marlowe: D. Wiekes: Jack Razparač, ponovitev 4., zadnjega dela angleške nadaljevanke
Alo, alo, zabavnohumoristična oddaja, ponovitev Videomah
Kmetijska oddaja TV Beograd Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka, 2. del
Video strani Kolo sreče TV dnevnik 1
Superman II, ameriški film
Risanka
TV dnevnik 2
Miroslav Krleža: Glambaje-vi, nadaljevanka TV Zagreb
Zdravo TV dnevnik 3 Video strani
13.45 14.55 16.30 16.45 18.50 19.30 20.05
21.25 22.45 23.05
TV LJUBLJANA 2
10.00 Oddaje za JLA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Mama. boli me!, 2. del 19.30 TV dnevnik 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dokumentarna serija. 20.50 Brata Gorišek, dokumentarne iveri. 21.50 Športni pregled. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV LJUBLJANA 2 jy ZAGREB 1
Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.00 Skupščinska kronika. 19.38 TV dnevnik. 20.10 Tv okno 26.15 Filmske uspešnice — Smaragdni gozd, ameriški film. 21.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 13.35). 14.30 Ciklus filmov Walta Disneya. 16.60 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.60 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Maček pod čelado ponovitev dramske nanizanke 18.30 Živeti z naravo. 19.10 Čeveljci, nsani film. 19.30 Tv dnevnik
26.15	Dva filma za groš, dolgometra-žni film. 21.55 Tv dnevnik. 22.10 Sme-hotvoret, humoristična nanizanka.
23.16	Športna sobota. 23.30 Poročila v angleščini 23.35 Nočni spored. 1.50 Poročila.
SATELITSKA TV SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.25 Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters, Vrt 11.00 Poljubi me, doktor, ameriška komedija, 1982. 12.45 Moda. 12.55 Kremenčkovi. 13.25 Mister Ed, Naša mala farma. Kuhajte. 14.50 Z vsemi se ne morem poročiti, nemški film, 1952 (Hardy Kruger, Sonja Ziemann). 16.25 Poročila. 16.40 Glasbene novice. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.45 Dobitek na Sat 1. 17,50 Colbyjevi. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Mac-Gyver. 20.55 Šport. 21.00 MacGruder in Lo-ud, prvi del ameriške serijske kriminale (John Getz, Kathryn Harrold). 21.55 Poročila. 22.05 Zadnji račun poplačaš sam, italijansko-nemški vestem, 1968 (Lee van Cleef). 23.30 Pet pred dvanajsto v Karakasu, nemško-italiianski film, 1966 (Giorgio Ardis-son).
RTL PLUS
8.05 Gadget, Diplods, Nozzles. 9.20 Jetsonsi. $.45 Za otroke. 10.30 Tv bu-tik. 11.00 Cas nedolžnih, nemški film, 1964 (Erik Schuman). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Glasba za mlade. 14.15 Baxter, angleški film, 1973 (Patricia Seal) 16.00 Coach. 16.30 Šerif iz New Yorka. 17.45 Dirty Dancing, osmi del. 18.15 Tihotapec zlata, ameriški akcijski film, 1982 (Richard Losee). 19.45 Poročila. 20.15 Bobnenje valov, angleški film, 1968 (Elizabeth Taylor, Richard Burton). 22.00 Pogovor. 23.00 Hot Summer, italijanski erotični film. 1974 (Robert Wood). 0.35 Tobruk, italijanski vojni film, 1969 (Dale Cumminqs).
EUROSPORT
&.00 Za otroke. 10.00 Menu. 10.30 Teniške legende. 11.00 Ford Ski Report. 12.00 Smučanje. 13.30 Sankanje. 14.00 Preskakovanje ovir. 15.00 Tenis: Lendl—Mecir. 16.00 Motocikli-zem. 17.00 Biljard. 18.00 Smučanje. 19.00 Svetovni šport. 20.00 Hartem Globrotters. 21.00 Umetnostno drsanje. Nemčija. 22.00 Rugby. 23.00 Rally Pariz—Dakar. 23.15 Smučanje. 1.15 Biljard.
SUPER CHANNEL SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio international. 19.30 Time Warp. 20.00 Yes live, koncert 21.00 Underground U.S.A 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Blue night. 0.10 Poročila. 0.20 Mix.
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 15.30 Dundee in Culhane. 16.30 Dick Powell. 17.30 Eurochart. 18.30 Ultra šport. 20.30 Biljard. 21.30 Hi Diddle Diddle. 22.50 Ljudje mačke. film.
7.55 Kronika Čehov in Slovakov. 8.15 Poročila 8.20 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 9.38 Rakuni, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Roanoak, filmska nanizanka 13.50 Poročila. 13.55 Nedeljsko popoldne. 16.15 Po dvatisočem letu, poljudnoznanstvena nanizanka 17.05 Fathers Little Dividend, ameriški film 18.45 Rakuni, risana nanizanka 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glembajevi, dramska nanizanka. 20.45 Zabavna glasba. 21.15 Tv dnevnik 21.35 Športni pregled 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Noč in dan. nočni spored. 0.10 Poročila
TV ZAGREB 2
9.45 Tv koledar 0.55 Poročila 10.00 Danes za jutri: Kapelski kresovi, dramska nanizanka. 13.00 Športno popoldne: Posnetek 1. in 2. teka slaloma za ženske iz Haus Ennstala, posnetek 1. in 2. teka slaloma za moške v Bad Wieseu. vaterpolo: Mladost—Partizan rokomet: Olimpija—Volan, rokomet Radnički— Debrecen. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iskanje, tuja dokumentarna nanizanka. 20.50 Tv mix. 21.05 Argumenti. 21.45 Politični spopadi v Jugoslaviji med dvema vojnama, dokumentarni spored.
SATELITSKA TV SAT 1
8.05 Kremenčkovi, Mister Ed. 9.00 Batman, Kuhajte. 10.00 Sport. 11.00 Nasilje ob Rio Grande, ameriški vestem, 1952.12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Kviz. 13.20 Naša mala farma, Ljudje in živali. 14.35 Hokej: Schwenninger—Rosenheim. 17.00 Samotni moški, ameriški film, 1955 (Raymond Burr, Ray Milland). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Srečen konec ob Vrbskem jezeru, avstrijska kqmedija. 1964 (Paul Horbiger). 21.35 Šport. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu.
RTL PLUS
13.30 Jetsonsi. 14.00 Dr. Who. 14.25 Ženske predzgodovinskega planeta, fantastični film, 1966 (Irene Tsu). 16.00 Rocket Man, ameriška komedija, 1966 (Robin Williams, Kurt Russell. 17.50 Glasbena reviia. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Pozdravi iz Merana, nemška komedija, 1964 (Heidelinde Weis). 21.45 Magazin. 22.20 Vrata, kanadska grozljivka, 1987 (Steohen Dorff). 23.50 Sexy Clips. 0.00 Australian Open, prenos.
EUROSPORT
8.00 Za otroke. 10.00 Menu. 10.30 Smučanje. 11.30 Hartem Globtrot-ters. 12.30 Smučanje. 14.00 Rugby. 15.00 Košarka, 1989. 16.00 Gimnastika. 17.00 Biljard. 18.00 Smučanje. 19.00 Veronica Beac Races. 20,00 Košarka, 1989. 21.00 Umetnostno drsanje. 22.00 Nogomet. 23.00 Pariz— Dakar. 23.15 Smučanje. 0.15 Biljard.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Eurochart '12.00 Mix. 13.30 Mix. 16.30 Biljard. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Hit Studio. 19.30 Burkejev zakon, serija. 20.30 Med dvema ženskama, ameriški film, 1986 (Farrah Faw-cett). 22.10 Bamaby Jones. 23.00 Mix.
8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored 9.50 Mozaik, ponovitev — glasbena, folklorna oddaja 10.20 Mozaik, ponovitev, Utrip, Zrcalo, Mernik 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik — ponovitev — Zdravo
18.10 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček 18.50 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 K. Apostolova: Navzkrižja,
bolgarska drama 21.35 Osmi dan 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Človek in glasba, 7. oddaja 23.40 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 S poti po Indiji: Rajska dolina. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Super prevodnost, 2., zadnji del angleške znanstvene oddaje. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 15.30 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Alica v deželi risb, oddaja za otroke. 18.05 Radovedni zdravo, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Moša Pijade, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Maistrova najdaljša mariborska noč, tv drama. 21.40 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 22.10 Tv dnevnik 22.30 Poročila v angleščini. 22.35 Noč in dan, nočni spored 0.50 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.10 Poročila. 16.15 Tv koledar 16.25 Boljše življenje, humoristična dramska nanizanka" 17.20 Celovečerni film 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Fluid, zabavni spored. 20.45 Tv-mix. 21.00 Na samem z vsemi 22.00 Naključni partnerji. filmska nanizanka.
SATELITSKA TV SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Potovanje. 10.05 Glasbene novice. 10.30 Kralj piratov, ameriški film. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Gospodinjstvo. 14.40 Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Carson proti Carson, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Noro in zašito, nemška
komedija, 1962 (Vivi Bach). 22.50 Poročila. 23.00 Magazin. 23.40 Sanjuro, iaoonski film, 1962 (Toshiro Mifune).
RTL PLUS
Ò.Ò0 Australian Open. 6.30 Halo, Evropa. 9.30 Australian Open, prenos. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 14.15 Australian Open, povzetek. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Partnerja. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baret-ta. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Samo vampirji poljubljajo krvavo, angleška grozljivka, 1970 (Ralph Bates). 21.50 Australian Open. 22.30 Pošasti, ameriška serijska grozljivka, 1988. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Australian Open.
EUROSPORT
6.30 Pcfslovni kanal. 9.30 Menu. 10.00 Smučanje. 11.00 Biljard. 12.00 Veronica Beach Races. 13.00 Košarka, 1989. 14.00 Nogomet. 15.00 Biljard. 16.00 Rally Pariz—Dakar. 17.00 Australian Open. 19.00 Hokej. 21.00 Športni pregled. 22.00 Moto šport.. 23.00 Norton — Ali. 0.00 Hokej.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Super pocitnice. 20.30 Potovanje na Japonsko. 21.00 Perspektive. 21.30 Q. E. D. 22.00 Poročila. 22.10 Sulavezi, dokumentarec. 22.40 Tajska. 23.10 Kraljestvo belega medveda. 0.10 Poročila in vreme. 0.20 Euroschart.
8.50 9.00
10.50
11.05 15.45 15.55 16.30 16.45 17.40
18.50 19.20 19.30 20.05
21.05
22.10 22.30
Video strani
Zimski počitniški spored —
Zgodbe iz školjke, 3. oddaja
Mozaik, ponovitev — Športna
oddaja
Video strani
Video strani
Žarišče, ponovitev
Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev
Spored za otroke in mlade —
Govorica telesa: Nocoj, nocoj,
Po sledi ptice Dodo, oddaja TV
Sarajevo
Risanka
Dobro je vedeti
Tv dnevnik 2
G. Kelly: Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka, 2. del
Aktualno: Zakaj jemo tako drago hrano
Tv dnevnik 3 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.25 Teleski 90. pripravimo se na smučanje 19.00 Folklorni ansambel Pirin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Veliki nemi filmi — Zlomljeni cvetovi, ameriški čb film. 22.15 Svet športa, oddaja TV Zagreb 23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 15.30 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna nanizanka. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Festove premiere: Misija, ameriški film. 21.40 V velikem planu, kontaktni magazin. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Nočni spored kulture 0.15 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.55 Poročila. 17.00 Tv koledar 17.10 Kitzbuehel: SSP, supervelesla-lom za ženske 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje 19.30 Tv dnevnik 20.00 Svet športa 20.05 Tv mix. 21.05 Videobum, dokumentarna oddaja. 21.35 Zabavni torek 22.35 Beli pes., ameriški film.
SATELITSKA TV SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Otrok na ladji, angleška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, začetek risane serije. Bolnišnica. Happy Days. 16.05 Bo-nanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Veselo dalje, kviz. 20.30 Male sodbe, nemška serija. 21.00 Vroči veter, av-strijsko-nemški vestem, 1964 jTho-
nemška serija. 21.00 Vroči veter, av-strijsko-nemški vestem, 1964 (Thomas Fritsch). 22.50 Poročila. 23.00 Profesionalci.
RTL PLUS
6.30 Halo. Evropa. 9.30 Australian Open. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman (Jerry O'Connell). 16.30 Računalniški otroci. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baratta. 18.45 Poročita. 19.15 Knight Rider (David Hasselhoff). 20.15 Kriminalistične zgodbe, ponovitev. 21.50 Australian Open.	~
Pošasti, --
retta. 18.45 Poročil
je vre la. 19
15 Knight Ri-
23.25
22.30 serijska g Australi;
grozljivka.
23.50 Poročila. 0.00 Australian Open.
Exploziv. :ljiv' Op
EUROSPORT
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Hokej. 12.00 Sankanje. 12.30 Smučanje. 13.00 Moto
šport. 14.00 Boks. 15.00 Dviganje uteži, SP za ženske. 17.00 Rally Pariz—Dakar. 18.00 Australian Open. 19.00 Športni pregled. 20.00 Smučanje. 20.30 Magazin za deskarje. 21.00 Biljard. 22.00 Australian Open. 23.00 Wrestling. 0.00 Formula ena v letu 1989.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak, 8.00 Mix. 16.00 Hotline. .17.00 On the Air. 18.30 Blue
Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Ultra Šport. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Ultra šport. 0.10 Poročila in vreme. 0.20 Mix. 1.20 Time Warp.
SREDA 17. JANUAR
TV LJUBLJANA 1
8.50 Video strani
9.06 Zimski počitniški spored — Spored za otroke in mlade — G. Kelly: Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka 11.25 Video strani
15.20 Teleski 90, pripravimo se na
smučanje, ponovitev 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16 JO TV dnevnik i
16.45 Mozaik, ponovitev — Brata Gorišek, Dokumentarne iveri. Super prevodnost, angleška znanstvena dddaja 18.65 Spored za otroke in mlade — ZBIS: L Zorman: Storžkovo popoldne, 1. del, Hiša s pelinom, posnetek gledališke predstave 18.50 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Film tedna — Ime rože, ita-lijansko-nemško-francoski film 21.36 TV okno 21.45 TV dnevnik 3 22.05 Zvezdni prah, zabavnoglas-
bena oddaja TV Beograd 22.55 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Mostovi 19.00 Skrivnostni svet, ameriška dokumentarna serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 A. Foerster: Gorenjski slav-ček, opera. 21.45 Svet poroča. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 15.30 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda kulture. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja: Krsto Hegedušič. 17.50 Pika Nogavička, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka. 18.45 Potopis.
19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Telekino: Priča, ameriški film. 22.35 Tv dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Noč in dan. nočni spored. 1.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored skupnosti občin Kar-lovac. Sisak. Osijek in Varaždin 19.30 Tv dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Tv-mix. 21.40 Znanstveni forum.
SATELITSKA TV SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Gospodinjstvo. 10.05
Teleshop. 10.30 Dva, ki ju je ugriznila opica, italijanski vestem, 1967 (Terence Hill). 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Niklaas, Zdravje, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Nihče ne ubija tako slabo, ameriška komedija, 1970 (Walter Matthau). 22.50 Poročila. 23.00 Kot mož mozu, italijanski vestem, 1967 (Lee van Cleef, John Philip Law).
RTL PLUS
15.45 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, 130. nadaljevanje. 16.30 Usodno leto, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer, serija (Edward Woodward). 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serijska kriminalka, 1983 (Larry Wil-
cox). 20.15 Banzai, francoska komedija. 1983 (Michel Coluche). 21.50 Australian Open. 22.30 Tednik. 23.25 Pošasti, serijska grozljivka. 23.50 Poročila. 0.00 Australian Open.
EUROSPORT
14.00 Wrestling. 19.00 Svetovni šport. 20.00 Umetnostno drsanje. 2i 00 Biljard. 22.00 Australian Open. 23.00 Nogomet. 0.00 Dviganje uteži. SP za ženske.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Repor-taze. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Evropski dokumentarec. 21.30 Financial Times, 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Reportaže. 22.40 Perspektive. 23.10 Der Spiegel, ponovitev.
1. januarja 1990
NAGRADNA ANKETA
Spoštovani bralci, poslušalci!
Rdeča nit našega dela je biti čim bolj vaši. Zato smo se odločili, da vas v večjem številu pritegnemo k snovanju našega programa v letu 1990. S pomočjo ankete želimo videti, kakšne so vaše želje. Mi pa se bomo potrudili in danih možnosti kar najbolj upoštevali. Seveda za to potrebujemo čim več vaših odgovorov. Zato vas prosimo, vzemite si nekaj minut časa, sedite in izpolnite anketo in nam jo pošljite, prosimo čim prej oziroma najkasneje do 22. januarja 1990, na naslov: UREDNIŠTVO NAŠ ČAS FOITOVA 10, 63320 TITOVO VELENJE S PRIPISOM ANKETA.
Pri žrebanju bomo upoštevali le ankete s polnim vašim naslovom.
HVALA ZA SODELOVANJE!
1.	ALI STE NAROČNIK NAŠEGA CASA?
a.	kolektivni (v delovni organizaciji)
b.	naročnik sem sam
c.	kupujem ga
č. izposojam si ga
2.	ODGOVARJAJO KOLEKTIVNI NAROČNIKI: Bi bili naročnik
Našega časa, če ne bi bilo kolektivne naročnine?
a.	da
b.	ne
3.	NAŠ CAS BEREM:
a.	redno
b.	občasno
4.	KOLIKO OSEB ŠE BERE VAŠ NAŠ ČAS? število:_
5.	NAŠ ČAS ME ZADOVOLJIVO OBVEŠČA O DOGAJANJU NA OBMOČJU, KI GA »POKRIVA«?
a.	da
b.	delno
6. KAKŠNA JE ZASTOPANOST POSAMEZNIH PODROČIJ?
preveč ravno prav premalo
a.	gospodarstvo in
kmetijstvo	I	2	3
b.	družbenopolitično
dogajanje	I	2	3
c.	reportažni zapisi in
pogovori z ljudmi	I	2	3
č. ekologija	1	2	3
d.	kultura	I	2	3
e.	šport	1	2	3
f.	šolstvo	1	2	3
g.	zdravstvo	I	2	3
h.	Optometer (humor)	1	2	3
i.	celjsko območje	1	2	3 j. emona ekspres	1	2	3 k. križanke	1	2	3 I. miličniki so zapisali	1	2	3 m. mali oglasi	I	2	3 n. gibanje prebivalstva
drugo_,_ 1	2	3
7. KAKŠNI SO SESTAVKI
a) aktualni
b.	neaktualni
c.	pristranski
č.	nepristranski
d.	razumljivi
e.	nerazumljivi
da
f. preobsežni
1
- kakor kdaj
2 2 2 2 2 2 2
8. KAKŠEN NAČIN PISANJA JE NAJBOLJ PRIVLAČEN? (obkrožite tri odgovore)
a.	kratke novice
b.	daljša poročila z veliko informacijami o dogajanju
c.	komentiranje dogajanja č. reportažni stil pisanja
d.	analitično pisanje
e.	zabavno in razvedrilno pisanje o dogodkih kombinacija različnih zvrsti
9. GRAFIČNA PODOBA GLASILA JE:
a.	primerna
b.	predlagam spremembo oblikovne zasnove besedila
c.	premajhna razgibanost besedil č. prenatrpana besedila
d.	premalo fotografij
e.	manjka kratek uvod v povzetek članka pod naslovom premalo fotografij
preveč tiskarskih napak
da
da da da da
da da da
ne ne ne ne
ne ne ne
Nagrade ra
L Tekaške smuči in palice
1.	Tekaške smuči in palice (darilo veleblagovnice Nama Titovo Velenje)
2.	Obisk kulturne prireditve z avtobusom (darilo Kulturnega centra)
3.	Mali gospodinjski aparat (darilo Gorenja)
4.	Mali gospodinjski aparat (darilo Gorenja)
5.	Darilna košarica (veleblagovnica Nama Titovo Velenje
6.	Darilni paket ZLATO-ROG Maribor (darilo veleblagovnice Nama T. Velenje)
gorenje
7.	Kosilo za dve osebi (v restavraciji veleblagovnice Nama Titovo Velenje)
8.	Čestitka (Radiu Velenje)
9.	Čestitka (Radiu Velenje)
m. drugo lokalno glasilo n. glasilo OZD o. časopisi in revije iz drugih
republik p. tuje časopise in revije
11.	KAJ MENITE O NASLEDNJIH TRDITVAH?
da
a.	Naš čas je vedno boljši	I
b.	Naš čas v zadostni meri spremlja in obvešča o vprašanjih, s katerimi se srečujejo krajani in občani območja, ki ga »pokriva«	1
c.	V njem je preveč
političnih sestavkov	I
d.	V njem je premalo
lahkotnega branja	1
e.	Je svoboda tiska	1
f.	Naš čas je potreben	I
12.	NAŠ ČAS NAJ OBJAVUA TV PROGRAM?
a.	da
b.	ne
13.	ŽELITE ŠE KAJ POVEDATI, PREDLAGATI?
1.	POSLUŠATE RADIO (katerikoli)
a.	redno
b.	občasno
c.	ne
2.	KJE POSLUŠATE RADIO (katerikoli)
a.	doma
b.	v službi
c.	drugje (navedite kje)_
da da
da da
ne ne
ne ne
delno ne
3. KDAJ POSLUŠATE RADIO (katerikoli) IN KAKO POGOSTO?
a.	od 5. do 9. ure
b.	od 12. do 15. ure
c.	od 15.30 dalje
redno (skoraj vsak dan) I I 1
pogosto (večkrat v tednu)
2 2 2
včasih (enkrat na teden)
3 3 3
4. POSLUŠATE RADIO VELENJE (RV)
a.	redno
b.	občasno
5. KAKŠNO JE RAZMERJE MED GOVORNIM IN GLASBENIM PROGRAMOM?
a.	preveč je glasbe
b.	preveč je govorjenja
c.	glasba in govorjenje sta v pravem razmerju č. ne vem se ne morem odločiti
d.	se ne morem odločiti
6. KAKO RADI POSLUŠATE ODDAJE RV?
redno	pogosto
a.	poročila (od Hude
luknje do Rinke)	I	2
b.	oddaje v živo	I	2
c.	neposredno javljanje
s terena	I	2 č. neposredni pogovori
s poslušalci	I	2
d.	kdaj, kje, kaj	1	2
e.	od vrat do vrat	I	2
f.	v imenu sove	1	2
g.	minute z	I	2
h.	vi izbirate mi vrtimo	I	2
i.	voščila	I	2
občasno nikoli
4
4
10. KATERE IZ.MED NAŠTETIH ČASOPISOV IN REVIJ BERETE?
a.	Večer	— da	—	ne
b.	Delo	— da	—	ne
c.	Dnevnik	— da	—	ne č. Nedeljski dnevnik	— da	— ne
d.	7 dni	— da	—	ne
e.	Jana	— da	—	ne
f.	Teleks	— da	—	ne
g.	Naša žena	— da	—	ne
h.	Antena	— da	—ne
i.	Stop	— da	—	ne j. Kmečki glas	— da	—	ne k. Komunist	— da	—	ne I. Družina, Ognjišče ali
drug verski časopis	— da	—	ne f- drugo
J-
7. RAZMERJE GLASBENIH ZVRSTI
ravno prav preveč
premalo ne vem
a.	narodna
b.	disko
c.	pop č. rok
d.	klasika
e.
8. JE RV?
a.	aktualen
b.	kritičen
c.	neposreden
d.	kontakten
e.	pester, zanimiv
4 4 4 4 4
dovolj
delno
2 2 2 2 2 2
3 3 3 3 3 3
EKONOMSKO PROPA-
9. KAKO SPREMLJATE (poslušate) GANDNI PROGRAM RV?
a.	redno
b.	pogosto
c.	občasno č. nikoli
10.	STE SE KDAJ ZARADI TEH ODDAJ ODLOČILI ZA NAKURt** OZIROMA OBISK?	*
a.	da	.v
b.	ne
11.	NAJUSTREZNEJŠI ČAS ODDAJANJA RV?
a.	od 6. do 10. ure
b.	od 10. do 15. ure
c.	od 15. ure dalje
*
č. drugače___
12.	SEDAJ RV ODDAJA V PONEDELJKIH, SREDAH, PETKIH IN NEDELJAH? BI MORAL ODDAJATI VSAK DAN?
a.	da
b.	ne
13. DRUGI VAŠI PREDLOGI IN PRIPOMBE:
14.	IMATE TELETEKST?
a.	da
b.	ne
15.	VAS ZANIMAJO LOKALNE VIDEOSTRANI? a. da
h. ne
16.	VAS ZANIMA LOKALNI TELETEKST?
a.	da
b.	ne
17.	LOKALNI TV PROGRAM POTREBUJEMO?
a.	da
b.	ne
18.	KATERI MEDIJ VAM JE PRIVLAČNEJŠI?
a.	Naš čas
b.	Radio Velenje
c.	lokalno TV obveščanje
19.	STE PRIPRAVLJENI PLAČEVATI NAROČNINO TUDI ZA ODDAJANJE LOKALNEGA TV PROGRAMA?
a.	da
b.	ne
PODATKI O ANKETIRANEM spol	a. moški
b. ženski
leto rojstva: IZOBRAZBA:
POKLIC:
a.	nedokončana osnovna šola
b.	končana osnovna šola
c.	strokovna šola č. srednja šola
e. višja in visoka šola
a.	delavec (NKV, PKV, KV,
b.	uslužbenec
c.	kmetovalec č. upokojenec
d.	obrtnik
e.	gospodinja
f.	dijak, študent
g.	drugo
VKV)
Kraj: Datum :
Če želite sodelovati pri žrebanju, napišite vaš točen naslov
Hvala?
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredrffštvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, trimesečna naročnina 65,10 din, trim.esečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. -
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. debruarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
REK Elektrostrojna oprema
' Titovo Velenje.
ELEKTROSTROJNA OPREMA, p o
Preloška cesta 1 TITOVO VELENJE
Elektrostrojna oprema Je družbeno podjetje, katere dejavnost obsega — proizvodnjo in montažo rudarskih, gradbenih ter drugih strojev in naprav tudi v eksplozijsko varni izvedbi za potrebe industrije in rudarstva,
—	inženiring, ki obsega organizacijo in posredovanje pri gradnji kompleksnih objektov in izdelavo tehnične dokumentacije
—	proizvodnjo in montažo električnih razdelilnih naprav
< — proizvodnjo kovinskih in drugih konstrukcij, proizvodnjo kotlov, tlačnih posod in čistem, krovsko kleparska dela ter opravljanje gradbenih del manjšega obsega.
Podjetje opravlja tudi naslednjo zunanjetrgovinsko dejavnost:
—	izvoz proizvodov in blaga oz. storitev
—	uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in. opreme za potrebe lastne proizvodnje
—	zastopanje tujih firm.
Za uspešno vodenje družbenega podjetja delavski svet ESO razpisuje prosta dela in naloge GLAVNEGA DIREKTORJA za obdobje štirih (4) let z možnostjo ponovnega imenovanja. Glavni direktor mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima strokovno izobrazbo VII. stopnje,
2.	da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja,
3.	da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem obdobju.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: REK Elektrostrojna oprema Preloška cesta 1
63320 TITOVO VELENJE, Kadrovsko splošno področje
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZPISUJE NATEČAJ
ZA PODELITEV PRIZNANJ S PODROČJA KULTURE ZA LETO 1989
/. NAPOTNiKOVO PRIZNANJE
2.	NAPOTNIKOVA DIPLOMA
3.	NAPOTNIKOVA PLAKETA
Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini.
RAZPISNI POGOJI: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE
se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture.
NAPOTNIKOVA DIPLOMA
se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posameznikom.
NAPOTNIKOVA PLAKETA
se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo: Utemeljene predloge za podelitev priznanj pošljite na naslov: Skupščina občine Velenje, Komite za družbene dejavnosti, Etenkova 61 s pripisom: za kulturo.
Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo prispeli do 26 januarja 1990
r*Ti
ZTKO občine VELENJE vabi na
19. januarja ob 20. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
PROGRAM:
■
-	proglasitev najboljših športnikov občine Velenje za leto 1989
—	za ples bo igral ansambel FANTJE TREH DOLIN
-	MOPED SHOW (Tot in druščina)
—	bogat srečolov
GIP VEGRAD p. o.
Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje Prešernova 9 a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Vodenje oddelka razvoja informatike v službi za razvoj informatike in AOP
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje
—	visoka ali višja izobrazba tehniške ali družboslovne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju software in usposobljenost za delo z osebnimi računalniki XT-AT na poslovnem in tehniškem področju
—	znanje angleškega jezika
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas z obveznim poiz-kusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
I
I I I
L
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
VŠ9E0 S09ÈÌ€K
Pri JOKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627.855-999
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.
J
IS let
Velenje
K*a gostinsko ponudbo bo poskrbel REK-Družbeni | standard. Vstopnice po 40 dinarjev v predprodaji I lahko dobite vsak delovni dan na ZTKO občine g Velenje od 8. do 17. ure, Foitova 2.
tmm
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 12. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 14. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami 12 00 Od Vrat do vrat (Najprej bomo odgovorili na vaša vprašanja, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovora); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14 45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 15. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 17. januarja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo posvetili ZSMS. Naši gostje bodo Milan Kopušar (Velenje), Mitja Hlastec (medobčinski svet ZSMS Celje), Robert Polnar (Celje), Gregor Vovk (Žalec) in Bojan Sevšek (Mozirje).
I l'I Mol »lil
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 11. 1. ob 18. uri KARATE POLICAJ - ameriški, akcijska komedija. Vloga: Jackie Chan.
Petek, 12. I. ob 18. in 20. uri IZGUBLJENI FANTJE - ameriški, grozljivka. Vloga; Jason Patri.
Petek, 12. I. ob 10. uri, sobota,
13,	1, ob 18. in 20. uri ter nedelja,
14.	I. eb 16., 18. in 20. uri GOLA PIŠTOLA — ameriški, komedija. Vloga: Lesly Nilsen.
Ponedeljek, 15. 1. ob 18. uri IZGUBLJENI FANTJE - ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 15. 1. ob 10. uri ter torek in sreda, 16. in 17. 1. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN V MINUSU — ameriški, mlad. drama. VI./ Andrew McCarthy.
Sreda, 17. 1. ob 10. uri NADINA — ameriški, krimin. komedija. Vloga: Kim Basinger.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 11. I. ob 20. uri, petek, 12. 1. in nedelja, 14. 1. ob 22. uri SEX LAŽI IN VIDEOTRAK — ameriški erotski. Vloga: Andy Mac Dowell.
Sobota, 13. ) ob 22 uri in ponedeljek, 15. 1. ob 20. uri GRA-FENBERGOVA TOČKA II. -ameriški, trda erotika.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 11. 1. ob 20. uri GOLA PIŠTOLA - ameriški, komedija.
Nedelja, 14. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: AMERIŠKA BAJKA - ameriški, risanka.
Ponedeljek, 15. 1. ob 20. uri LJUBEZEN V MINUSU -ameriški, mlad. drama.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: AMERIŠKA BAJKA - ameriški, risanka, ob 20. uri NOČNI KINO: SEKS LAŽI IN VIDEOTRAK — ameriški, erotski.
Nede/ja, 14. I. ob 18. uri IZGUBLJENI FANTJE - /AMERIŠKI, GROZLJIVKA.
Ponedeljek, 15. 1. ob 19. uri GOLA PIŠTOLA - ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 12. 1. ob 19. uri GOLA PIŠTOLA — ameriški, komedija.
Nedelja, 14. 1. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA: AMERIŠKA BAJKA — ameriški, risanka, ob 20. uri NOČNI KINO: SEKS LAŽI IN VIDEOTRAK — amer. trda erotika.
Torek, 16. 1. ob 19. uri IZGUBLJENI FANTJE — ameriški, grozljivka.
KINO VELENJE SI PRIDR ŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO DOM MOZIRJE
11. 1. — ČUDEŽNA DEKLICA, ameriški vohunski.
13. 1. in 14. 1. NEDOTAKLJIVI, ameriški akcijski.
18. 1. - CIVILNA PATRO-LA, ameriški akcijski.
KINO JELKA NAZARJE
13. in 14. 1. - JAZ SEM KONTROLA, ameriška krimi-nalka.
17. I. - BABY BUM, ameriška komedija.
KINO LJUBNO
13. in 14. 1. - SARTANA PROSI ZA SMRT, ameriški western.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL. IZK.	NČ DČ	ROK P.	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
CENTER SREDNJIH ŠOL	profesor angleškega in	— učitelj angleškega in nemškega je-					
	nemškega jezika	zika	X	nč	8	5000 KD	1
GORENJE SERVIS	ing. elektrotehnike ali						
	ing. strojništva	— višji standardizer	3	nč	8	5500 KD	1
GORENJE SERVIS	ekonomski tehnik	— samostojni knjigovodja stroškov in					
		uspeha	6m	dč	8	3950 KD	1
GORENJE SERVIS	ekonomski tehnik	— referent plačilnih instrumentov	6m	dč	8	3760 KD	1
snalo okleni
Tel. št.: 853 451 _855 450_
m
FIAT—126, obnovljen in dele za zastavo 101 prodam Maks Cestnik Arnače 19, Titovo Velenje.
KRZNENO JAKNO, nenošeno, prodam, (št. 38). © 855-775.
SINTES1ZER JAMAHA PSS
570, ozvočenje solist 50, ZX spectrum in mikrofon prodam. © 853-124 po 20 uri.
GORSKO KOLO PRODAM
© 854-433.
SCHNINZEL TOPLOTNI ŠTEVEC 3/4 cole, prodam. © 853-087.
ZAKQNCA BREZ OTROK iščeta sobo ali garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. © 853-323.
SEDEŽNO GARNITURO,
ugodno prodam. © 857-515 zvečer.
PRODAM OTROŠKI VOZIČEK, zibelko in črno bel televizor Gorenje. © 858-226.
Iščemo primerno osebo za RAZNAŠANJE PLAKATOV. Nastop dela takoj. Kulturni center Ivan Napo-tnik, tel. 853-574.
PRALNI STROJ, šivalni stroj, kontinirano hladilno omaro in sedežno garnituro, prodam. © 853-078.
PRODAM DVE TELIČKI iz A
kontrole. Ena je težka 150 kg, druga pa 180 kg. © 856-055.
KMETIJO 5 ha z gospodarskim poslopjem na mirni sončni legi, prodam, ogrožencu rudarskih škod. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro Ogrože-nec.
RAČUNALNIK AT KOMPATI-BILNI, prodam. © 853-911.
ŠIVALNI STROJ Bagat, nov, akvarij z ribicami, termostat, tri črpalke itd . .. prodam. © 858-810 po 14. uri.
NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL, poceni prodam. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje. © 858-715.
KMETIJO 22 ha, od tega 12 ha gozda, zamenjam za manjšo z novim poslopjem. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »ZAMENJAVA«.
STANOVANJE V INDIVIDUALNI hiši v Titovem Velenju, prodam. Mestni toplovod, telefon, kabelska TV, sončna lega. © 27-256, zvečer.
TAUNUS 17 m, registriran do maja 1990, ugodno prodam. © 858-447.
BTV MARATON, 66 cm in hladilnik 170 1, nov, prodam. © 855-397.
POMIVALNI STROJ, BTV, dva stoječa kopalniška elementa, ugodno prodam. © 888-229.
MLAD iZOBRAŽEN PAR išče sobo v Titovem Velenju. Možnost plačila v naprej. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Upanje«.
GARSONJERO VZAMEM V NAJEM. © 853-231, interna 244, dopoldne.
VIKEND PARCELO, 1500 m , na lepi sončni legi, v okolici Velenja prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Sončna lega«.
ZAKONSKI PAR najame tro ali dvosobno stanovanje v Titovem Velenju, možnost predplačila. © 858-049.
JUGO 55 E, registriran do 20. 10. 1990, prodam. Informacije po telefonu 853-321, interna 335 dopoldan.
MENJAM GARSONJERO ZA VEČJE STANOVANJE. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Nagrada«.
DVOSOBNO DRUŽB ENO STANOVANJE, 56 m2, 3. nadstropje, SATV, garaža, zamenjam za večje. © 857-003 od 18. do 20. ure.
DEŽURSTVA
f

ZAHVALA
Dne 19. 11. 1989 nas je za vedno zapustila draga mama in babica
Fanika Meh
rojena 1. 11. 1927, iz Skornega 6
3b boleči izgubi se zahvaljujemo bližnjim sosedom, župniku Napretu, govornici in vsem znancem, ki so nam stali ob strani. Posebna hvala tudi obrtniku Irmanu in Lesni Vegrad.
Žalujoči: hčerka Nada z družino, sin Jože z družino, sin Vlado ter vnuka Tomaž in Mojca.
ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustil
w
Miran Svab
iz Završ 61
Kol prej čakamo, da boš prišel, a lebe ni . . .
Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali.
VSI NJEGOVI.
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 11. januarja — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. Grošelj
Petek, 12. januarja — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. S. Popov
Soboto, 13. januarja in nedeljo, 14. januarja — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Smonkar
Ponedeljek, 15. januarja -dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. Zupančič
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 14. januarja je dežurna zobozdravnica dr. Vlasta Šterbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 12. januarja do 19. januarja je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, telefon: 857-875.
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Šoštanju:
Četrtek, 11. januarja — dr. La-, zar
Petek, 12. januarja — dr. Menih
Soboto, 13. januarja — dr. Menih
Nedeljo, 14. januarja — dr. Menih
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 14. I. — Drago Zagožen, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 Od 15. do 21.. I. - Marjan Lešnik, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219.
GIBANJE PREBIVALSTVA
pmama _
Namin kotiček
Novost v pritličju veleblagovnice Nama v Titovem Velenju
TEKSTILNI DISKONT
Bogata ponudba, ugodne cene!
Odslej bodo v Naminem kotičku tedenska sporočila, v katerih vas bodo seznanjali s svojo ponudbo in predstavitvijo posameznih izdelkov!
Poroke:
Vlado Molnar, roj. 1965, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Marija Lamot, roj. 1968, delavka iz Titovega Velenja, Zdrav-ko Karlovčec, roj. 1958, elektri-kar iz Cestijanca in Senka Vuko-vič, roj. 1963, predm. učiteljica iz Titovega Velenja.
Smrti:
Antonija Felicijan, upokojenka iz Hrastovca 52, roj. 1905, Ivan Jožef Pavlin, upokojenec iz Mozirja, Savinjska 20, roj. 1924,
Ferdinand Sešel, upokojenec iz Pake pri Velenju 36, roj. 1911, Janez Korenjak, upokojenec iz Zlateč št. 17, roj. 1909, Alojzij Oplotnik, upokojenec iz Šoštanja, Šlandrova 3, roj. 1933, Ivan Jošt, upokojenec iz Pod gorice 5, Štore, roj. 1931, Ciril Skaza, upokojenec iz Arnač št. 37, roj. 1911, Marija Germadnik, kmetovalka iz Titovega Velenja, Koroška 17, roj. 1921, Avguština Ivanuša, upokojenka iz Mozirja, Ob Savinji 10, roj. 1895, Pavla Trepelj, upokojenka iz Šoštanja, Prešer-
nov trg 1, roj. 1908, Franc Božiček, upokojenec iz Žalca, Špraj-čeva 1, roj. 1919, Marija Hriber-nik, upokojenka iz Braslovč št. 62, roj. 1928, Ana Zaluberšek, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 17, roj. 1905.
Občina Mozirje Smrti
Kristina Ajnik, 84, upokojenka iz Luč 36, Anton Arnič, 60, upokojenec z Ljubnega ob Savinji.
V SPOMIN dragi mami in teti
Tereziji Atelšek
iz Tomšičeve 55 v Titovem Velenju
(rojena 14. 10. 1933, umrla 14. 1. 1989)
Minilo je leto dni, odkar te črna zemlja je pokrila in v naših srcih rano zapustila. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu.
VSI NJENI
OSMRTNICA
Umrl je
Stane Kenda
roien 22. 11. 1920
■Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu v Ljubljani.
Kolektiv Industrije Usnja Vrhnika, Proizvodna enota Šoštanj.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenja je trudno končalo svoj boj.
Marijane Germadnik
iz Stare vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so drago Marijano pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter sočustvovali z nami.
Hvala zdravstvenemu osebju ZD Titovo Velenje, še posebej patronažni sestri Tatjani za lajšanje bolečin, duhovniku za opravljen obred, pevcem in govorniku.
Žalujoči vsi njeni

Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da naše drage mame, stare mame, ome, prababice in tete
Antonije Felicijan
rojene ZAJC
ni več med nami
V boju s težko boleznijo je v 85. letu omagala in 26. decembra je prenehalo biti
njeno plemenito srce.
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu na škaiskem pokopališču.
Za vso nego in skrb v času bolezni se iskreno zahvaljujemo dr. Reberniku, višji medicinski sestri Veri, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, družinama Koren, Britovšek in gospodu
duhovniku za opravljen obred.
Posebna zahvala velja dobri in požrtvovalni sosedi Tončki Šket. ŽALUJOČI VSI NJENI
Sola v naravi
r ' ■ (
r				
		" f v		
	S ' -	IA/	L l /O	
7
v
imiQfflS
y N
a
v
v_
en.
v >
OBČINA VELENJE
Kakovost življenja in dela na vseh področjih so nadvse aktualne besede vsaj v zadnjih dveh letih. Pravzaprav niso nič novega, le da v prejšnjih letih niso bile tako pogosto omenjene, izrečene. Rezultati tovrstnih prizadevanj pa so se na nekaterih področjih vendarle kazali. Med drugim tudi v učno vzgojnih programih za učence petih razredov osnovnih šol.
Šola v naravi je po mnenju pedagogov in strokovnjakov zelo kakovostna oblika vzgojno izobraževalnega dela, s pomočjo katere so lahko učitelji uresničili vrsto smotrov, pomembnih za učence. Že spoznanje, kako deluje socialna skupina naj bi bilo nekaj, da posebej ne omenjamo vsebine učnega dela, interesnih dejavnosti, ki jih v tej obliki šole ni malo (stiki s kmeti, pogovori z lovci, gozdarji,...).
Žal, so varčevalni ukrepi naredili svoje, pa naj so si strokovnjaki še tako poudarjali pomen in namen šole v naravi. Od leta 1987 dalje namreč šole za naloge v dogovorjenem programu, kamor poleg šole v naravi sodi tudi oskrba z učbeniki, od občinske izobraževalne skupnosti ne prejemajo več denarja za te namene.
Ko so na Vtzu Velenje razmišljali, kako bi vsemu navkljub ohranili to pomembno sestavino vzgojno izobraževalnega dela, niso našli druge možnosti kot da so stroške v zvezi z njo naprtili na ramena staršev.
Če so se šole v naravi učenci petih razredov veselili, so bili obrazi njihovih staršev ob padanju življenjske ravni in ekonomskih cenah za izvedbo slednje prej mrki kot kaj drugega. Razumljivo. Konec koncev smuča-rija ni bila in še vedno ni poceni. Samo letos naj bi zanjo plačali od približno 100 mark na Pa-škem Kozjaku do 210 mark na Golteh, pač odvisno od tega, kje naj bi učenci družili prijetno s koristnim. V to ceno pa naj bi bilo vključenih pet polnih penzio-nov, prevoz, vlečnica in še nekateri drugi stroški. 25 smučarskih vadbenih ur učiteljev smučanja pa še vedno krije ZTKO Velenje, nekaj denarja pa prispevajo še šole same. 100 oziroma 210 mark seveda še ni vse. Kje pa je draga
oprema, od smučarskega kompleta do ostale garderobe, ki jo otrok rabi.
Kje naj bi se učenci petih razredov naučili smučarskih veščin, so izbrale šole same. Pri tem pa naj bi poiskale najbolj ugodne ponudbe, dostopne za vse žepe staršev otrok. In kako so se odlcčile?
Zaradi prevelikih stroškov in v zadnjem času neugodnih snežnih razmer na šolah bratov Letonje Šmartno ob Paki ter Antona Aškerca in šole Šalek v Titovem Velenju zimske šole v naravi niso predvideli v letošnjem programu, (na slednji so že lani načrtovali le tečajno obliko smučanja v Šale-ku). Prav tako ne na šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, kjer se doslej še niso dogovorili za odpravo smučarske nepismenosti na kakšen drugačen način. Anketa med starši učencev petih razredov na šoli Gustava Šiliha Titovo Velenje je pokazala, da je 210 mark za pet dni šole v naravi na Golteh za njihove žepe preveč. Enakega mnenja so bili tudi starši učencev teh razredov na šoli Veljka Vlaho-viča v Titovem Velenju. Šolo v naravi naj bi organizirali na Slemenu, za pet dni bivanja v Andrejevem domu pa bi morali odšteti 200 mark. Zaradi nekoliko spremenjenih razmer bodo s starši o tem še enkrat spregovorili v teh dneh. Prav tako na šoli bratov Mravljakov, kjer so prvotno načr-
tovali izvedbo šole v naravi na Slemenu za 145 mark. Zanjo se je takrat namreč odločilo le 50 odstotkov staršev učencev petih razredov.
Kot vse kaže, bodo pravo šolo v naravi ohranili le na šoli Mihe Pintarja Toleda v Titovem Velenju, seveda če bo dovolj snega.
Prijetno s koristnim bodo že tradicionalno družili na Paškem Kozjaku. Pet dni bivanja v tamkajšnji planinski koči pa naj bi jih veljalo približno 100 mark. Za prevoz bodo poskrbeli starši sami.
Za preostalih 20 odstotkov učencev, katerih starši se za šolo v naravi niso odločili, bodo učitelji šo le poskušali poiskati denar pri pokroviteljih. Ce pri tem ne bodo najbolj uspešni, bodo za slednje organizirali plavanje.
Prizadevanjem za ohranitev zimske šole v naravi očitno ni kaj očitati. Na večini osnovnih šol velenjske občine so se pač odločili za bolj sprejemljive možnosti pri odpravljanju smučarske nepismenosti, — tečaj smučanja, združen s poukom. Če bodo sne-
Takšne in drugačne ponudbe
Tako kot šole smo tudi mi poklicali na bližnja smučarska središča in povprašali, kako je s cenami penzionov za zimsko šolo v naravi. In kaj smo izvedeli?
Upraviteljica planinske koče na Paškem Kozjaku nam je zatrdila, da je za pet polnih penzionov za udeležence šole v naravi treba odšteti 14 mark na dan. Za bivanje v Andrejevem domu na Slemenu bi morali starši učencev petih razredov plačati do 3. januarja letos 11 mark na dan. Vendar pa sta ceno prehrane in bivanja sredi prejšnjega tedna upravitelj doma — šoštanjska tovarna usnja in oskrbnik ponovno prevetrila in izračunala nove
stroške za skupine, večje od 40 otrok. Po novem izračunu sedaj stane poln penzion 60 novih dinarjev na dan.
Tudi na Rogli imajo za tiste, ki žele pet dni pouka zamenjati za šolo v naravi, na voljo depandanse Jelka. Za poln penzion pa je treba odšteti 20 mark na dan. Poklicali smo še na Golte, odkoder je prišla najdražja ponudba za pet polnih penzionov. V hotelu ta znaša 28 mark na dan, v mozirski koči 10 mark manj. Pri vseh cenah so vključeni le stroški prehrane, bivanja, torej brez stroškov prevoza in uporabe vlečnic.
- tp-
žne razmere konec tega meseca in v začetku prihodnjega kolikor-toliko ugodne, bodo učenci petih razredov v šolskih klopeh do malice, po drugi uri pa bodo odšli na bližnja smučišča — Šalek, Za-vodnje. Sleme. Vsemu navkljub -pa se v ospredje postavlja vprašanje, zakaj tako različne cene za enake aranžmaje in ali morda kdo od staršev ni povsem prepričan, da so stroški za izvedbo zimske šole v naravi resnično tako visoki.
OBČINA MOZIRJE
Na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini so glede zimske šole v naravi jeseni oblikovali dobro zamisel. Šola naj bi namreč bila v čudovitem okolju Loke pod Raduho. Osnovna šola Luče je pripravila ponudbo za takšno obliko, času primerno pa je predlog padel v vodo, snega namreč še ni. Razlog seveda ni sneg, ampak
HI
■
Najlepša zibelka
Velenjska Era je svojo tridesetletnico obeležila tudi s posodobitvijo nekaterih trgovin. »Preo-blekli« so Center in mu dali tudi nekoliko drugačno, popolnejšo vsebino, ter uredili dve diskontni prodaji v Tržnici na Kidričevi cesti ter v trgovini na Selah.
Temeljito so se lotili obnove
trgovine za otroke »Zibke«.
Spreminjajo jo v trgovino v kateri bo resnično mogoče dobiti prav vse za otroka. Zato so iz nje izločili oddelek športa (prenesli so ga v Standard), to trgovino pa razširjajo tudi v nekdanje prostore Dekorja (to prodajo so prene-
sli delno v Standard, delno v Center).
Pred novoletnimi prazniki so Zibko že odprli, dokončno urejeno pa bodo predali namenu ob koncu tega meseca. Novo odprtje trgovine so obeležili z zanimivo akcijo, s katero so želeli tudi popularizirati ime svoje trgovine. K sodelovanju so povabili potrošnike, tiste občane, ki varujejo v svojih zbifkah stare zibke. Odziv je bil kar precejšen, saj imajo v Zibki razstavljenih sedem silno zanimivih, starih, lepih zibelk. Tri najlepše in najstarejše primerke so tudi nagradili.
Prvo nagrado je dobil Zvone Čebul (Koroška 34, Šoštanj), drugo Franc Vidjnajer (Silova 33, Titovo Velenje), tretjo Franc Drofelnik (Šmartno ob Paki 83). Nagradili so še Zvonka Tataja, Marjano Gorenc, Marijo Fider-šek in Janeza Osolnika.
Kmalu bo torej odprta povsem prenovljena Erina Zibka, posodobitve pa načrtujejo tudi v prihodnje. Prvi bo na vrsti Standard, kjer bodo ponudbo še dopolnili, več pozornosti pa namenili v vseh svojih trgovinah avtomatizaciji poslovanja.
(mz)
KS Šoštanj
Ustanavljajo društvo prijateljev mladine
Sedem zibelk imajo razstavljenih v Zibki, najboljše primerke pa je posebna strokovna komisija tudi nagradila
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Pred leti je v Šoštanju že delovalo društvo prijateljev mladine, pa je njegova dejavnost v zadnjem času usahnila. Otrok, ki si želijo v prostem času različnih aktivnosti pa tu ni malo, zato je bil pred nedavnim oblikovan iniciativni odbor za ponovno oživitev tega društva. Vodi ga Maja Vovk. Iniciativni odbor je pripravil v sodelovanju z Zvezo telesno kulturnih organizacij in šoštanj-skim Partizanom za otroke Šo-
štanja plavalni tečaj, imeli pa so tudi računalniške ure, ki so bile prav tako dobro obiskane.
Iniciativnemu odboru je uspelo pridobiti tudi nekaj članov in pripravili so že vse potrebno za ponovno ustanovitev društva prijateljev mladine Šoštanja. Ustanovni zbor so sklicali za jutri, torej petek, 12. decembra ob 18. uri. Nanj vabijo vse, ki sé želijo vključiti v organizacijo aktivnosti za otroke.	(mz)
MIRNI NOVOLETNI PRAZNIKI
V	občinah Velenje in Mozirje so praznični dnevi mirno minili, nikjer miličniki niso zabeležili večjih neredov, kršitev javnega reda in miru in drugih kršitev. Tudi hujših prometnih nesreč ni bilo.
IZ PREDSOBE 500 DEM
V	noči iz 28. na 29. december lani je doslej še neznani storilec odnesel iz predsobe Pavla K. iz Florjana denarnico s 500 DEM in 10 dinarji. Denarnico je Pavel pustil na polici v predsobi.
IZ »SONČKA« ODNESEL PIJAČO
V	noči na 31. december lani je nekdo odstranil rešetko v spodnjem prostoru bifeja Sonček na
Kidričevi cesti. Tako si je odprl pot v biljardnico od tu pa se je lahko sprehodil po vseh prostorih. Odnesel je 63 zavitkov cigaret, 6 buteljk, nekaj steklenic žganih alkoholnih pijač in se tako dodobra oskrbel za čez praznike.
VLOMIL V DELAVSKI KLUB
Skozi svetlobno okno na strehi je 30. decembra lani okrog druge ure ponoči vlomil v Delavski klub triindvajsetletni Matjaž K. Pripravil si je več zavitkov cigaret, jedilni pribor, žepni računalnik, konzerve, mikrovalovno pečico,
glasbeni stolp___potem pa ga je
zalotila čistilka, ki je že prišla na delo.
NEKDO RAZBIL STEKLO KIOSKA
Med novoletnimi prazniki je do-
slej še neznani storilec razbil steklo na oknu kioska Ivice R. na Kidričevi cesti v Titovem Velenju.
GLASNA GLASBA V SKI BARU
5. januarja nekaj po 22. uri je bil Ski bar na Stantetovi cesti še vedno odprt. Pa ne le to. V njem so tako glasno navijali glasbo, da so motili bližnje stanovalce. Miličniki bodo zato napisali predlog za uvedbo kazenskega postopka zoper Damjana V.
ODKRILI STORILCA IN KASNEJE OŠKODOVANCA
Stanislav V. očitno ni upal, da bi lahko dobil avtoradijski sprejemnik, ki mu ga je nekdo iz njegovega osebnega avtomobila pred gostiščem Ržen nazaj, saj vloma ni prijavil. To je storil potem, ko so njegov radijski spre-
jemnik odkrili miličniki na Koroškem.
DEMONTIRAL KOLO
V	noči na 6. januarje doslej še neznani storilec demontiral prednje kolo iz avtomobila Jugo Slavku H. iz Šoštanja.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	Delavskem klubu je bil 6. januarja nekaj po 14. uri Nedžo T. tako glasen, da so morali posredovati miličniki. Naslednji dan pa so morali posredovati pri dveh prepirih v stanovanjih. Najprej na Goriški v Šoštanju, kjer je prišel k Huzeimu Š. sosed Djordje L. in ga začel pretepati. Esada N. z Jenkove pa je njegov sosed Milan K. povabil v svoje stanovanje in ga potem pretepel.
cena. Izračun je pokazal, da bi zimska šola v naravi na Loki pod Raduho veljala starše 20 DEM na dan, za pet dni torej 100 DEM.
Ta izračun je bil narejen oktobra, v 20 DEM (preračunano v dinarje seveda) pa je bilo všteto prenočišče in pet obrokov hrane. Osnovne šole v Mozirju, Gornjem gradu in na Ljubnem so ponudbo zavrnile, bila je pač predraga, na šoli v Lucali pa so povprašali starše in tudi dobili odklonilne odgovore. Prave zimske šole v naravi torej letos na nobeni šoli v mozirski občini ne bo, ob ugodnih snežnih razmerah pa povsod načrtujejo smučarske tečaje.
Luče
Petošolci iz Luč so v lanskem letu edini bili v zimski šoli v naravi na Loki pod Raduho. Vtisi so bili enkratni, letos iz že omenjenih razlogov ne bo tako. Če bo narava dovolj usmiljena bodo pripravili smučarski tečaj v Lu-čah ali Logarski dolini, nekaj možnosti pa je vendarle tudi še za šolo na Loki. Precej staršev je namreč na vprašalnik zapisalo, da bi bili v skrajnem primeru pripravljeni tudi za to obliko. Nič torej še ni dokončno odločeno, vse pa je odvisno od snega, ki ga tudi na Loki še ni.
Gornji grad
Tudi na gornjegrajski osemletki so zimsko šolo pod Raduho zaradi cene odklonili. Načrtujejo smučarski tečaj v času pouka, če bo sneg seveda. Dogovorili pa so se s planinskim društvom v tem kraju, da bo organiziral zimske počitnice na Menini planini za vse otroke, katerih starši bodo zmogli strošek, cena pa prejšnji teden še ni bila znana.
Mozirje
Za smučarski tečaj so se odločili tudi na osnovni šoli Mozirje. Pogoj je seveda enak. Če bo sneg, bo tečaj v Mozirju, sicer na Golteh, drugače pa ga enostavno ne bo. Cena razumljivo še ni določena, saj je odvisna od kraja tečaja.
Ljubno
Od snega je seveda vse odvisno tudi na ljubenski osnovni šoli. Če bo, bodo primerno prilagodili program zimske šole v naravi in otroke vozili vsak dan na smučišče, denimo v Logarsko dolino, zadnja dva dneva pa kot običajno na Golte. Kot povsod drugod čakajo na sneg in takrat se bodo dokončno odločili.
(j- P )
Ček kot plačilno sredstvo
Strah, da bi se velenjski trgovci, pa tudi gostinci po novem letu odrekli zaslužku pri plačevanju občanov s čeki, je v Titovem Velenju skoraj odveč. Razen v Modnem salonu, kjer so plačilo s čeki začasno ukinili v prvih dneh novega leta, ko zadeve še niso bile čisto jasne in ga ponovno uvedli v tem tednu, drugod o tem niso niti razmišljali. Izjema je morda še Petrol, pa še ta si je premislil, vendar zaenkrat sprejema samo čeke Ljubljanske banke.
Podobno je pri gostincih — tako se Velenjčanu ni treba bati, da brez gotovine ne bo mogel več niti jesti niti piti. Tako v restavracijah Rekovega družbenega standarda kot v Paki o tem, da bi zavračali čeke niso niti razmišljali, podobno pa še verjetno marsikje drugje.
Že prejšnji teden pa smo lahko slišali, da nekateri proizvajalci, pa tudi trgovske hiše že znižujejo cene, zlasti tam, kjer so jim dodali pričakovano inflacijo. V Titovem Velenju pa v Nami pravijo, da zaenkrat cen ne bodo zniževali, ker to niti ni
potrebno, vsaj so v decembru prodali skoraj vse, kar so imeli. Pri novih pošiljkah pa ob ceni verjetno ne bo več inflacije. V Eri računajo na to, da bodo morda v prihodnjih dneh znižali nekatere cene. Najprej pa bodo počakali, da vidijo kako bodo ukrepali dobavitelji
Ponekod kjer so še pred časom omogočali potrošnikom tudi plačevanje s kreditnimi karticami, so nekateri od teh ob koncu leta ukiniti. Nama na primer plačevanje z American expres, zaradi za njih, neugodnih plačilnih rokov. V novih razmerah pa tudi v Nami razmišljajo, da bodo pogodbo s predstavnikom American expresa obnovili.
(mkp)
Občina Mozirje
Na bencinskih črpalkah Pe-trola v Zgornji Savinjski dolini sprejemajo samo čeke Ljubljanske banke, nekoliko bolj ugodno pa je plačevanje s čeki na Črpalki Trgovskega podjetja Savinja v Nazarjah. Tam možnosti plačevanja s čeki niso prekinili, sprejemajo pa čeke Ljubljanske banke in Beograjske banke s sedežem v Sloveniji.
-jp—
UKRADEN AVTO HITRO NAŠLI
V noči na novo leto je neznanec ukradel izpred mozirskega zdravstvenega doma avto zdravstvene službe. Miličniki so ga našli že naslednje jutro, okoli 9. ure v bližini Ljubna.
NENADOMA PREČKAL CESTO
Iz Topolšice je proti Šoštanju peljal 29. decembra malo pred 20. uro voznik osebnega avtomobila, sedeminštiridesetletni Anton Riga iz Ljubnega ob Savinji. V bližini stanovanjske hiše To-polšica 94, je nenadoma prečkal cesto osemindvajsetletni Jurij Terjašek. Voznik ga je zbil po cestišču, pri čemer se je pešec tako hudo telesno poškodoval, da so ga morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
ODNESEL DVE USNJENI JAKNI
Malo pred četrto uro zjutraj, 1. januarja letos je neznan moški odnesel iz gostišča Ržen dve usnjeni jakni. Lastnica lokala ga je opazila, stekla za njim, a ji je ušel. Miličniki pa so mu že na sledi.
KURILI PRED ŠOLO
Skupina petih mladoletnikov je 1. januarja letos zakurila ogenj pred šolo Bratov Mravljakov. Hišnik jih je posvaril, da je to nevarno in zahteval, da pogasijo.
Niso ga hoteli ubogati, nekdo je med prepirom brcnil v okno šole in razbil steklo. Nastalo je za okoli 350 dinarjev škode. Mladoletniki so pred prihodom miličnikov pobegnili.