rila 1971 PRIMORSKI DNEVNIK |prom s ki pravi, da morajo biti pomladi in Jnja'vd u;vSkUpaj z d^tpnii upravnimi vo- javnih Glede amnestije je bilo ponov-aeze l;eno stališče, ki ga je Rumor navedel že v svojem programskem imiHiiiii«* govoru, samo da je tokrat še bolj ntcTill V ospredju sindikalno-politdčni mo-Rio 1 fff ment, saj je Rumor ugotovil, da gre za globoko potrebo po social-y • ' neim Pomirjanju istočasno pa tudi I ffirl Proslavo svobode, ko je letos '•MV’ obletnica osvoboditve in stota obletnica, ko je Rim postal pre-rjfjff hotnica Italije. '**" Obširen in tudi najbolj zanimiv del pa je Rumor posvetil gospo-i o kr* rarskim vprašanjem. Gledie konjuk-, ture pravi, da ni dvomov, da je ! sle vroča jesen privedla do znižanja Proizvodnje, zaradi česar se je tu-ajeti “i naraščanje narodnega dohodka je za ” Mižalo na 5 odstotkov v lanskem pridruži; ‘et-u. Istočasno pa je treba tudi >000 švi* ugotoviti, da se je zamujeno zelo oglašal, | tetro nadoknadilo in da je decem-neta 28- 1969. leta indeks industrijske se je I Proizvodnje bil za 3,1 odst. višji s bil novembra, januarja 1970 pa že bar za kar 11,9 odstotka, podatki za r 15 J® ,eoruar pa so prav tako pozitivni j ® govore, da gre za splošno ten-rganoni ■ denco. katerih je odvisen splošni razvoj in sedaj prihaja do obsežnih investicij. Notranje napetosti govore, da lahko za letos predvidimo občutno zvišanje proizvodnje, pa čeprav bo prišlo do zmanjšanja zunanjega povpraševanja. Tudi glede cen ni bito nikoli rečeno, da gre zvišanje na račun višjih plač. Cene naraščajo že dobro leto in gre za odraz številnih notranjih in zunanjih razlogov. Iz tega zornega kota je bilo lansko leto zelo težavno, saj je prišlo do neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem na kmetijskem področju, glede gradbenega materiala in raznih industrijskih izdelkov. Svoj vpliv pa so imele tudi zvišane cene surovin tujega izvora. Sedaj ni mogoče razpravljati o osnovni zahtevi, da se zadrži naraščanje cen in da se tako ohranijo višji dohodki delavcev, ki so jih dosegli v sindikalni jeseni. Rešitev je samo v novih investicijah in u-porabi modernejše tehnologije, ali z drugimi besedami je treba doseči tako zvišanje proizvodnje, da bo nadoknadila zvišane stroške za enoto proizvoda. Tudi glede zaposlenosti je bil Rumor optimist in je za lani dejal, da se je zaposlitev v industriji zvišala za 3,3 odst ali za 220 tisoč oseh. Rumor ni bil povsem prepričljiv, ko j,e odgovarjal na kritike vladi, češ da ni sporočila parlamentu vatikanskih not o razvezi zakona. Rumor pravi, da so v prejšnji zakonodajni dobi menili, da gre parlamentarni postopek naprej in da ni primemo obvestiti parlament, sedaj pa je bila nota vložena šele januarja in da je o njej obvestil parlament vsaj v osnovnih potezah. Glede razveze zakona pravi Rumor, da njegove izjave odražajo stališče, ki je bilo sprejeto med štirimi strankami, da upoštevajo suverenost države in pravice parlamenta kot tudi korektno mednarodno prakso. Zadnji del Rumorjevih izjav pa je bil posvečen italijanski zunanji politiki, ki je usmerjena «k miru, napredku ln sodelovanju med na-rodi». Uvodoma je pojasnil nekatere težave v zvezi z ratifikacijo pogodbe o nerazširjanju atomske oborožitve, na/to pa o procesu pomir-jenja v Evropi in o možnosti sklicanja evropske konference o varnosti. Sedanji položaj odnosov med Vzhodom in Zahodom je ocenil rahlo optimistično, češ da so se premaknili iz pretekle faze zamrznjeni a in da je prišlo do večjega dinamizma. Zavrnil pa je ukinitev atlantskega pakta, češ da ne morejo odstraniti tista sredstva, ki so dvajset let zagotavljala mir in svobodo v Zapadni Evropi. Posebno zaskrbljenost je predsednik vlade izrazil zaradi položaja v državah, ld so ob Sredozemskem morju in dejal, da je pri tem poseben nov faktor tudi sovjetska flota. Socialistični poslanec Loris Fortuna je danes po Rumorjevih izjavah v senatu izjavil, da je potrebno še nekaj pojasniti in tudi kaj kritičnega povedati v zvezi z delikatnimi odnosi med cerkvijo in državo Fortuna je napovedal, da bo o tem vprašanju govoril prihodnji teden, ko se bo vršila v poslanski zbornici razprava o zaupnici. Razprava o zaupnici se bo pričela v poslanski zbornici v ponedeljek popoldne in bo verjetno bolj živahna, kot je bila v senatu, čeprav tudi v zbornici ne bo moglo priti do presenečenj. PRETRESLJIV ZLOČIN NOVEGA KAMBOŠKEGA REŽIMA 90 vietnamskih civilistov postreljenih v begunskem taborišču v Kambodži Med napadom FNO na mesto Prasaut so vladni vojaki pokončali begunce, po večini ženske in otroke, z rafali iz brzostrelk Neprepričljiva verzija kamboške vlade o množičnem pokolu (Posebni dopiis za Primorski dnevnik) PHNOM PENH, 10. — V noči med četrtkom in petkom so kamboške vladne enote na podlagi prejetih ukazov s premišljeno hlad- nokrvnostjo pokosile najmanj 90 preprečile, da bi prišli v roke enote taborišče. Žrtve tega novega dokaza brutalne krutosti vojne so skoraj same ženske in otroci, ki so jih z brzostrelkami pokončali kamboški vladni vojaki, ki so stražili begunsko taborišče v bližini Prasauta na tako imenovanem področju «Papiginega j kljuna«, kjer se kamboško ozemlje zagozdi v ozemlje Južnega Vietnama. Ob molčanju vlade v Phnom Pen- beguncev iz Vietnama, da bi jim FNO, ki je napadla begunsko hu razpolagamo izključno z neuradnimi vestmi: časnikar kamboškega urada agencije «United Press International* Jack Walsh, ki je o-biskal begunsko taborišče, komaj je izvedel, kaj se je tam zgodilo, nam potrjuje, da je bilo več desetin beguncev umorjenih ter nam pojasnjuje, da v bitki med vladnimi kamboškimi enotami in FNO so bili .............................................. PO ZAMENJAVI PILOTA POVELJNIŠKEGA MODULA Drevi bo «Apollo 13» poletel na dolgo tretjo pot proti Luni Poveljnik Lotvel je pristal na zamenjavo Mattinglyja s Swigertom Direktne oddaje italijanske televizije in radia do zaključka odprave CAPE KENNEDY, 10. — Danes ob 20.30 po srednjeevropskem času je NASA sporočila, da bodo jutri ob 20.13 izstrelili vesoljsko raketo, ki bo poneslo odpravo «Apollo 13» na Luno. V vesoljskem središču je bilo do tedaj vzdušje zelo mrzlično. Zdelo se je, da bodo odložili vesoljski polet na prihodnji maj, ker je baje malo prej poveljnik odprave «Apolla 13» Lovvell odbil zamenjavo pilota poveljniškega modula Mattinglyja z namestnikom rezervne ekipe Swi-gertom. Ta predvidevanja se niso uresničila, ker je Lowell sprejel zamenjavo potem, ko je skoraj dva dneva preizkušal namestnika. Znano je, da j« bil polet «Apol-la 13» ogrožen zaradi okužbe (vsaj domnevne) poveljnika poveljniškega modula Mattiglyja z virusi rdečke. Ker je obstajala določena možnost, da bi Mattingly obolel med poletom, je NASA sklenila, da ga zamenjajo z njegovim namestnikom druge ekipe Svvigertom. Tu pa se je postavilo novo vprašanje: ali je mogoče po mesecih in mesecih skupnega vežbanja, nadomestiti člana tričlanske ekipe z nekim drugim, ki je sicer opravil enake vežbe, toda skupno z dvema drugima tovarišema rezervne ekipe. Vprašanje je bilo zelo zahtevno, ker bi vsaka napaka utegnila povzročiti med poletom nepopravljivo katastrofo. Zdi se, da so voditelji NASA preučili vse te možnosti ter so s pristankom poveljnika odprave Lowe- lom sklenili, da bo «Apollo 13» jutri zvečer poletel proti Luni. S tem pa polet še ni dokončifA zagotovljen. Odprto je še vedno vprašanje vremena na področju Cape Kennedyja. Vremenoslovska služba je namreč sporočila, da vlada v Mehiškem zalivu področje nizkega zračnega pritiska, kar bi utegnilo povzročiti nizko oblačnost in celo deževje na Cape Kennedyju. Kot je znano, so izstrelili odpravo «A-polla 12» v pogojih pravcate nevihte, kar je potem narekovalo ustanovi NASA, da sprejme strožja pravila za polete te vrste. Če bo vreme ugodno, bo torej odprava «Apolla 13» jutri zvečer odpotovala proti Luni. Tiskovni u-rad italijanske radiotelevizije — RAI TV je sporočil, da se bo jutri povezal z vesoljskim središčem v Houstonu v ZDA ter oddajala z di- NARASCANJE OGORČENJA V ARABSKEM SVETU ZA POKOL 30 EGIPTOVSKIH UČENČEV je bil ^ to pomeni, da niso bile pri-prevfcfj osnovne gospodarske sile, od n i >ali dš '""■""""""iiiiiiuiiiiii................iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l„li||,|,|„„|l„„|,mmti, jih' tlel1 mrnelst* aradi # jemalaf posta: e, v rih morali so jiri, potnegfi Državni podtajnik ZDA Sisco v Kairu kibinfSož# papeža Pavla VI, egiptovski vladi in prizadetim družinam za pobite otroke ob napadu izraelskih letal rali še S* 2.9001» KAIRO, 10. — Državni podtajnik ZDA za zadeve Bližnjega nenitoV’. , °da Joseph Sisco je danes prispel v Kairo na štiridnevni obisk, iov in ™ ,f», bo razgovarjal z egiptovskimi voditelji. Sisco je najvišji i 5. 01 ®r|ški funkcionar, ki je prispel v Egipt po prekinitvi diplomat- lji dan j J*1, odnosov med obema državama po šestdnevni vojni junija 1967 jg. r! bo Sisco sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom lo v n®1 p' sključeno, da se bo v prihodnjih dneh sestal tudi z Naserjem ranov. * Ni:l 0 „** ^ na- ldi resS„p-a Slsco' Podpira)0 v celotl ZJS veSm°£J°19Vfi7ar7stne^ sveta od no-... rt vi*„ura . ker predvideva pra-P ’ f n mir za obe stranki v sporu, uo usta* r|a„!'rslfi dnevnik «Ai Ahram» je ovili <*• zunmiii°bja-Vil Vest’ da je egiptovski >,anirnai razgXrT^r imf VČ,eraj a.rfrond kuj; ? sovjetskim veleposlam-t tudi’ N» V j^airu Vinogradovom. „ ^ t e« izraelskih «phantomov» na 0tesl, 'tri , vsko šolo, kjer je bilo ubitih Jug0J - ttoemcev in mnogo ranjenih, je vedno predmet hudih napadov r J,t* j, g® arabskega tiska proti temu L' izraelskemu zločinu Tudi naDež Pa- P' upaj mu zločinu. Tudi papež Pa-vl- je izrazil svoje sožalje za ki. j „ riil, egiptovskih otrok ob bombar-*ten i« p„anfu šole pred dvema dnevoma, »odi tolbeZ-ey° ^ožtdje je danes zjutraj 'Pačil egiptovskemu veleposlaniku mI* Uh SV' si0'ici tajnik vatikanske-v p„ sveta za javne zadeve msgr. oh sar.°ii- V sporočilu, ki je bilo . Javljeno v Vatikanu, je rečeno, da j- tesgn. Casaroli izrazil najglob-J® sožalje papeža za smrt tolikih S0 ai't otrok in sožalje vsem prijetim družinam. Vatikan, pravi dalje sporočilo, obsoja takšna nasilna vojna dejanja in si želi, da bi bil ta krvavi dogodek povod vsem za premišljevanje. Nato poziva osebnosti, ki so na odgovornih mestih, naj storijo vse, da se čimprej doseže mir, ali pa vsaj prekinitev sovražnih vojnih dejanj. Na pismo, ki ga je predstavnik ZAR pri OZN poslal glavnemu tajniku U Tantu o zločinskem napadu na egiptovsko šolo, je danes odgovoril s svojim pismom izraelski delegat pri OZN, v katerem ponavlja trditve izraelske vlade, da Egipt izkorišča ta dogodek in izkrivlja resnico. Izraelski predstavnik poudarja v svojem pismu, «da so izraelska letala napadla samo vojaške objekte*, ter omenja, da so bili ubiti otroci v zadeti stavbi na «predvojaških vajah*. Tudi danes so egiptovski listi posvetili vso pozornost poboju tridesetih učencev. Kairski dnevnik «A1 Ahram* objavlja članek pod naslovom «Sovražnik razkazuje potvorjene slike, da bi se izognil obsodbi svetovne javnosti*. List poudarja, da je bila šola na področju, kjer so izvršili agrarno reformo in kjer stanuje osemdeset družin. Nato se «A1 Ahram* sklicuje na izjavo o tem dogodku ameriškega departmaja in poudarja, da je stališče ZDA pristransko, v korist agresorja, ter da popolnoma ignorira poboj malih učencev. Ameriška vlada, nadaljuje list, ki še naprej pošilja napadalno orožje Izraelu, ne namerava same utrditi izra- elski položaj na zasedenih arabskih področjih, marveč omogoča Izraelcem zaostritev napadalnih dejanj. Ob zaključku se pisec članka vprašuje, kako more sploh ameriška vlada podpirati izraelske zverinske napade, medtem ko se udeležuje razgovorov predstavnikov štirih velesil o iskanju mirne rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Ves arabski tisk se danes pridružuje egiptovskim komentarjem. Nekateri listi pa zahtevajo, da se je treba maščevati z represalijami proti Izraelu. V Tripolisu ti pojav izseljevanja. Zatem je Štoka omenil množ;čno izseljevanje iz Trsta pred 16 leti in rekel, da bi se številni izšel ienci ra di vrnili domov, da pa naletijo ori tem na razne birokratske ovire Rekel je, da je v svojem govoru v razpravi izrecno zahteval, naj bodo v sosvetu zastoDani tudi slovenski izseljenci iz Beneške Slovenije. Odbornik Stopper je zagotovil, da bodo ugodili tej zahtevi in tudi zato da bo v imenu Slovenske skupnosti glasoval za zakonski c-šnutek. S^ndič. 7. B. Kovačič — ODMEV V Ga RAH, balet, nastopajo otroci z Viča, koreograf Tatjana Remkar. 8. Recitacije pesmi Igra Grudna, nastopajo nabreUnski otroci. 9. Radovan Gobec — MOJ OČKA JE V HOSTI PARTIZAN, Radovan Gobec — PESEM BRATSTVA IN EDINSTVA, poje pevski zbor osnovne šole Vič, dirigent Zlata Križ. 10. Giacomo Beiierberg — MA- ZURKA, balet, nastopajo otroci iz Viča, koreograf Tatjana Remškar. Misovec Morelli je povedal, za kaj se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju, pri čemer je noti daril, da bi morala za rešitev vprašanj izseljencev poskrbeti predvsem država. Liberalec Trauner je v svoji glasovalni izjavi med drugim poudaril, da se ne izseljujejo le Furlani, marveč tudi Trza čani, zlasti mladina, ki mora iška ti zaposlitev v drugih mestih in v tujini. II. W. A. Mozart — PRIDI Pa MLAD, skupni nastop pevskih zborov osnovne šole Vič in Kraški slavček iz Devina Nabrežine ob spremljavi harmonikarskega orkestra glasbene šole Vič - Rudnik. Hvale vredna pobuda nabrežinskih prosvetnih delavcev bo gotovo naletela na lep sprejem ne samo ori Nabrežincih in Križanih temveč tudi pri ostalih zamejskih Slovmcih, ki vedno bolj spoznavamo, da je naš obstoj odvisen v največji meri od čim tesnejše narodne in kulturne povezanosti z matičnim jedrom. Številna delegacija SPZ danes na obisk v Ljubljano Demokristjan Del Gobbo je pohvalil zakonski osnutek in polemiziral z levico glede predloge, naj bi bil v sosvetu za izseljenstvo tudi en predstavnik ACLI. Rekel je, da so hoteli komunisti s svojim predlogom samo spraviti demokristjane v zadrego, saj so ACLI zastopane že med patronati. Toda v resnici so jih res spravili v precep, kajti demokristjani so glasovali proti predlogu in združenja ACLI pač i-majo v svoji kratici tudi besedo «krščanski». Danes popoldne bo odpotovala iz Trsta v Ljubljano delegacija Slovenske prosvetne zveze v Italiji na obisk k Zvezi kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije. Delegacija, v kateri bodo odborniki SPZ, predsedniki ali zastopniki vseh včlanjenih prosvetnih društev, strokovni sodelavci SPZ in katero bosta spremljala predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel in načelnik kulturne komisije pri SKGZ Filibert Benedetič, se bo mudila v Ljubljani dva dni. Obenem z delegacijo SPZ bo prispela v Ljubljano tudi delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Koroške, združeni koroški pevski zbori pa bodo danes zvečer priredili koncert v dvorani Slovenske filharmonije. olske vesti Najkrajšo glasovalno izjavo je po dal De Cecco (PSIUP) v ki je poudaril, da je njegova skupina skupno s komunisti predložila zakonski predlog že pred letom dni in da ga sedaj sploh ne bi bilo, če ne bi bilo levičarske pobude. Šele nato si ga je večina osvojila. De Cecco je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju, da pa se bo vedno odločno bojevala za reševanje vprašanj izseljencev. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja (France Prešeren* obvešča, da dne 15. aprila t. I. zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k zrelostnemu Izpitu Pojasnila daje tajništvo Sole. ZLATA POROKA ZAKONCEV MARIJE IN GIGITA KODRIČ Na današnji dan pred 50 leti sta I življenju slavljencev, o življenju si v škedenjski župni cerkvi pred Gigija in Marije Kodrič, ki slavita Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Danes, 11. t. m. oh 16. uri (razprodano) v nedeljo, 12. t. m. oh 16. uri v ponedeljek, 13. tun. ob 11. uri (razprodano) v torek, 14. t. m. ob 16. uri (razprodano) Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Uprava Slovenskega gledališča opozarja otroke in starše, da bo edina in zadnja predstava Sneguljčice, ki še ni razprodana, v nedeljo, 12. t.m. V KULTURNEM DOMU. POHITITE ZADNJIC K SNEGULJČICI! Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14 ure pri blagajni Kulturnega doma, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave. Rezervacije po tel. 734265. GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE v četrtek, 16. t.m. ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na OPČINAH, v petek, 17 t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI A. T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Ena komedija v petih aktih in dveh delih Včeraj proti večeru so po telefonskem pozivu iz lekarne INAM v Drevoredu XX. septembra bolničarji RK odšli po 22-letnega Gui-da Gasparja iz Ul. Battera, katerega so odpeljali v bolnišnico in kasneje v umobolnico. Fant se ničesar ni spominjal, ugotovili pa so, da si je hotel v samomorilne namene prerezati žile na zapestju leve roke. Zdraviti se bo moral 7 dni. tedanjim župnikom Macarolom obljubila večno zvestobo Marija Ličen in Alojz Kodrič, bolj znan kot Gigi Kodrič. Kdor le količkaj pozna jugovzhodno predmestje Trsta in še posebej Sveto Ano, ve, da slavijo danes zlato poroko v ena izmed tistih Kodričevih družin pri Sveti Ani, kjer že sto let in več pridno vrtnarijo in svoje pridelke dobavljajo mestu. V mladeniških letih se je bil sicer Gigi Kodrič lotil uka, da bi postal kovač ali celo mehanik, pa ga je zemlja preveč vlekla nase in vrnil se je na leho ali planto, kot lehi pravijo naši vrtnarji. In na lehi je Gigi Kodrič ostal vse do pred nedavnim, ko je moral popustiti, ker so mu začele moči pojenjavati. In tudi njegova življenjska družica Marija, ki je skozi dolgih 50 let z njim delila dobro in zlo, vesele in žalostne dni, je zadnje čase nekoliko odjenjala. Delo na lehi ni lahko. Toda lepi vrtovi ob Stari istrski cesti pri Sveti Ani niso opusteli. Za to skrbi njun sin Slavko, ki se je tudi posvetil vrtnarstvu. In kaj bi povedali o dosedanjem Ostale vesti i/ tržaške kronike berite na 6. strani danes svojo zlato poroko? Poštenjak in napreden gospodar je dobil Gigi Kodrič v Mariji Ličen sebi primerno družico in pomočnico ter dobro mater trem otrokom, Slavku, Darinki in Vidi. Toda Gigijevo življenje se ni omejilo na delo na le-hah. V mladih letih je bil aktiven član škedenjskega prosvetnega društva in škedenjske družine Sokola, dokler je to telovadno društvo še moglo delovati. In ko so fašisti naše šole ukinili, so trije Kodričevi otroci nadaljevali šolo na Ciril -Metodovi šoli pri Svetem Jakobu, dokler niso fašisti tudi te zaprli. In tudi takoj po obnovitvi naših organizacij po osvoboditvi je bil Gigi Kodrič član Kmečke zveze odnosno Zveze malih posestnikov. Kar je bila logična posledica njegovih nazorov in stališč, saj je ostal ves čas fašizma zvest svojemu rodu in v dneh preizkušnje, v času NOB, sodeloval z osvobodilnim gibanjem. Njegova žena Marija pa mu je bila v vsem dober tovariš in pomočnik. Ko danes Gigi in Marija Kodrič slavita svojo zlato poroko, jima ob lepem prazniku čestitajo njuni najbližji, pa tudi znanci in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki jima želi zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem skladnem življenju. Prosvetno društvo KRAŠKI DOM — Kepentabor vljudno vabi na predavanje prof. Bojana Pavletiča O POMENU IN VLOGI ŠPORTA V SODOBNI DRUŽBI ki bo danes, 11. aprila ob 20.30 v prostorih občinske Kopalnice v Velikem Repnu. Sledila bo diskusija. Drugi koncert spomladanske simfonične sezone v Verdiju V tržaškem gledališču Verdi smo poslušali zelo dober drugi koncert v okviru spomladanske sezone. Gostovala sta dirigent Gaetano Delo-gu in violinist Uto Ughi. Prva na sporedu je bila uvertura iz Rossinijeve opere Tancredi Opere v cc loti ne izvajajo pogosto, čeprav je ravno z njeno uprizoritvijo leta 1913 v Benetkah njen avtor zašlo vel. Značilna za uverturo je italijanska brVjantnost, ki je prišla pri izvajanju lepo do izraza. V drugi skladbi sporeda je Ugo Ughi izvajal Beethovnov edini koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Za to delo. kot tudi za 4. in 5. koncert za klavir m orkester velja, da je avtor dosegel mojstrsko sintezo med simfoničnim in koncertnim podajanjem glasbene misli. 26-letni solist je s sočnimi zvoki svoje «stradivarke», ki je bila last Beethovnovega prijatelja Ru dolfa Kreutzerja, zlasti pri kadencah napolnil dvorano Orkester je zanesljivo podal beethovnovske izrazne kontraste v dinamiki in je predvsem v zadnjem stavku, rondo, zelo ubrano dialogiral s solistom, ki je iskreno navdušil sicer hladno tržaško občinstvo. S svojim izvajanjem 5. simfonije ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, je orkester zabrisal spomin na ne ravno posrečen nastop v prejšnjem tednu. Delo je nastalo v vojnem letu 1944; iz njega veje globoka avtorjeva vera v človeka in v njegovo sposobnost, da si ustvari družbo, ki naj ga bo vredna Iz resnobnih tonov začetnega an-dante prehaja v allegro marcato, kjer dosega z izrazito sinkopirano ritmiko in grotesknimi zvoki trobil komično satirične učinke. Iz glo boko občutene trpke lirike tretjega stavka, adagio, pride nato na sproščeno podajanje zmagovitega prazničnega razpoloženja. Gaetano Delogu dirigira oglato natančno in zelo učinkovito, pri čemer pa ne trpi spevnost liričnih prehodov. Sicer pa je glavna zasluga za uspešni večer njegova Pod vodstvom njegove taktirke je tržaški orkester pokazal da spada med boljše italijanske ansamble Občinstva je bilo veliko, v vrhnji loži prepolno dijakov, le škoda, da nič slovenskih. Vstopnina znaša za dijake 150 lir in je zato vsem dostopna. Ravel Kodrič Zaradi tihotapstva tri leta v zapor Na podlagi zapornega naloga, ki ga je podpisal beneški državni pravdnik, so agenti barkovljenskega komisariata aretirali 57-letnega Renata Ongara iz Ul. Boccaccio 15, ki bo moral zaradi tihotapstva presedeti 3 leta v zaporu. Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka aretirali in odpeljali v koronejske zapore 32-letnega Pietra Bonagrazio brez stalnega bivališča, ki bo zaradi obtožbe poskusnega izsiljevanja ostal na razpolago tržaškemu preiskovalnemu sodniku. Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE Prosvetno društvo PRIMOREC — TREBČE PRIREDITA danes, 11. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah a) Predvajanje filmov letošnje pustne povorke na Opčinah — «Kraški pust '70» b) KURENTI O starodavnem pustnem običaju na Ptujskem polju bo spregovoril vodja ptujskih kurentov, tov. Jože Štrafela, ki je sodeloval s svojo skupino na letošnji pustni povorki na Opčinah. Prisoten bo kurent. Vljudno vabljeni! SAK »Jadran« ter Klub zamejskih študentov v Ljubljani organizirata 25. in 26. aprila dvodnevni izlet v PTUJ Vabljeni tudi maturanti! Program, pojasnila in vpisovanje do 17. t.m. v Ul. Geppa 9. SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi danes, 11. t. m. ob 21. un veseloigro GLAVNI DOBITEK Igrajo: člani dramske skupine PD Standrež Režija Aleksij Pregare Vljudno vabljeni 1 SLOVENSKI KLUB in SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredita v torek, 14. aprila oh 20.30 večer z naslovom LEPA Sl ZEMLJA SLOVENSKA Profesor JOSIP RAVNIK iz Ljubljane bo predavanje obogatil s približno 200 barvnimi diapozitivi in nam odkril znane in neznane lepote naše domovine. Vljudno vabljeni 1 PRIJAVE SAMO ŠE DANES Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta priredi dvodnevni izlet na Bled, združen z družabnim večerom v luksuznem Golf hotelu. SGZ vabi vse gospodarske operaterje in prijatelje iz naše dežele, da se izleta, ki bo na sporedu 25. in 26. aprila udeleže v čim večjem številu. Ob tej priložnosti prireja SGZ tudi avtomobilsko ocenjevalno vožnjo na progi Trst -Ljubljana Bled. Najboljši tekmovalci bodo bogato nagrajeni s pokali in drugimi nagradami. Cena izleta (ali nastop v avtomobilski ocenjevalni vožnji) je 10.000 lir na osebo. V to vsoto je vključeno suho kosilo med potjo, svečana večerja v Golf hotelu, spanje, zajtrk in kosilo (drugi dan izleta), po želji pa tudi sauna in kopanje v hotelskem bazenu. Vsaka posadka, ki bo nastopila v avtomobilski ocenjevalni vožnji, bo razen tega prejela tudi 20 I bencina. Prijave sprejemajo v uradnih urah na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. F. Filzi 8, tel, 37 808 In sicer le še danes, 11. aprila. Včeraj-danes Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi s! v nadaljuje prodaja vstopnic za treti koncert pomladanske simfonične st zone, ki bo v torek, 14. aprila d 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dtrt giral poljski dirigent Jerzy Semko« Na sporedu bo uvertura iz Mozart* ve opere «11 ratto dal serraglio’ D0 Schubertova V. simfonija in Beethotjj-kj r.ova Tretja simfonija (Erioca). jrej; POL1TEAMA ROSSETTI |01 J' tone V torek, 14. t. m. bo v gledališ^edsi valja Rossetti enkratni nastor češkoslov%]0 kega državnega folklornega ansani%avi narodnih pesmi in plesov. Ansamtfjg^ je na zelo uspešni evropski turn®ijožil( ta večer bodo imeli aljl . nenti za gledališko sezono Teatiž° Tudi za ta večer bodo imeli al Stabile znaten popust na vstopnin^ b TEATRO STABILE 1^ Teatro Stabile se pripravlja na !*>, stovanje v Rim, kjer bo uprizori^ jev, igro «Sandokan» Alda Trionfa in ?-V0 nina Conteja ter Pirandellovo drari • «Ne ve se kako« v režiji Joseja Q“* vo glie. V Politeama Rossetti pa bo randellova drama spet na spore#® b do nedelje. Danes bosta dve preta g stavi ob 16.30 i.n ob 20.30. V nedeU Skj zadnjič ob 16.30. Tj j Po enkratnem nastopu češkosl^ko vaškega državnega baletnega sambla v torek, 14. t.m., pa je *iorei sredo predvideno gostovanje st Pr pine Proclemer - Albertazzi s ^ta ] medijo Vitaliana Brancatija «G*ettr< vernantka» v režiji Giuseppa PatrCara nija Griffija. V glavnih vlogah #.vezi sta nastopila Anna Proclemer :»for Gianrico Tedeschi. Scene je Pr Na pravil Ferdinando Scarfiotti. Ire Tako za nastop češkoslovaški)ec baleta kot za predstave skupit q Proclemer - Albertazzi, bodo id^ietat abonenti Teatra Stabile znaten PSrosi pust. ^ g NEMŠKI KULTURNI KLUB it. 7l V Nemškem kulturnem inštiitubp. v Ul. Coroneo 15 bo v sredo, Vent t.m. ob 21. uri v okviru deželhditojn italijansko - švicarskega kultum«^a _ združenja gostoval «Mali teater« L g Lugana z marionetno predstavo ' odrasle »Leonce e Lena« Geod iUi Eechnerja. e o! V sredo, 22. ob 19. uri bo v ® škem kulturnem klubu predavan, prof. Johannesa Hoesleja z univefjale v Ratzenburgu o temi: (dtalijafl"tavi m nemški intelektualci v povojoBadzi času: srečanja im ne«. ’> Pri Ji ni Ko: m ( trok Nazionale 16.00 «E Dio disse a *Čave ino...». Klaus Kinski. Technicojhova] Prepovedano mladini pod 14. le^Jarj, Eden 16.00 «Alla bella Seraf ina v- q, ceva far 1’amore sera e mattU>v Bernardette Lafont, Georges Getj^j! Technicolor. Prepovedano mlad*, fl pod 18. letom. 5 Fenice 15.30 «1 girasoll«. Sofia k ,ri ren. Marcello Mastroiannl. Teel>*aJ color. J,a£‘ Grattaclelo 16.00 «Ondata di calori-alai Jean Seberg, Luigi Plstilll. Techb tei color. Prepovedano mladini pod “ Ma letom. Ja j, Excelsior 16.00 ((Anna dei m Ule tJjLafj ni«. Richard Burton, Genevieve “.gj jold. Technicolor. - Rit/. 16.00 «... E ringhilterra šari E “ strutta«. G. Aubert, C. Gansav*"®1 A. Mueller. Monocolor - Scope. Fllodrammatlco 16.30 ((Tarzana, seS Na selvaggio«, F. Polesello, K. Clabil r Technicolor. Prepovedano mlad)rod: pod 18. letom, Jtavr Alabarda 16.30 «11 mandriillo«. :I,a„ Skay, H. Leipnltz. Technicolor. * ______1______1 a ; „ ; i »o 1 „4/xftl. . povedano mladini pod 18. IetPdJjj ■' Aurora 16.30 «La pazza di Chaillv. ,»® Sl Katherine Hepburn. Technicolor. Crlstallo 16.30 ((Franco e ClcclP sentiero dl guerra«. TechnicoloHj® Capitol 16 30 «La bella addorment^Obr: nel bosco« In «11 mio amico B511 Ch: mino«. Walt D!sney. Moderno 16 30 «La colllna degii liani ‘šehnj vali«. Terence Hill. Technicolo^ Technicolor. Prepovedano mlav Impero 16.30 «Fino a farti pod 18. letom. l.anji ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 5 oseb. UMRLI SO: 45-letnl Stefarvino Pon-tel, 74Jetni Angelo Naressl, 84-letna Meroede Cossovich vd. de Reya, 74-letni Igino Bussettl, 70-letna Glusep-pina Božic por. Zejn. DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Giacomo 1, Grl-golen, Trg Virgilio Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitž 4, Al S. Lorenzo, Ul. Sonclnl 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Rossetti . Emili, Ul. Combi i9. Al Samarltano, Trg Ospedale k, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. Vittorio Veneto 16.00 ((Vlolenzajher sole«. G. Gemma. B. Andertp' t Technicolor. Prepovedano mia“ Na pod 18. letom. JUati Ideale 16.00 «Sartana non perdo>Ti je G. Martin, G. Roland, J. E’*korr Technicolor. j p Abbazia 16.00 «11 leone dbnvert^ ] Film treh Oskarjev. Katharine 1-burn, Peter 0’Toole. Technic«” a Astra 16.00 «La tunlca«. RicM 11 e Burton, Jean Slmons, Victor l"®rh, ture. Technicolor ?onij To KiNO «|KlS» PROSEtr* 'tem S« danes ob 19.30 Cinemasco|P,[a barvni film: "° LA BRIGATA DEL DIAVOL0, »i (12 dozzine dd uomtni che tol a levano 3 mila) peti Igralo: VVilliam Holden, CAe&, To Robertsd in Vince Edvard^, Fe kino na opčinah;::, --------------------‘resn danes ob 18. uri barvni filri' M, BATTAGLIA DTNGHILTERB*^ c Igrajo: Evelin Steward in V&® Johnson. Llp --------------------------s Tr rfx>r. Pi s ?oli Prosvetno društvo (Slavko S*J[)i h peric* priredi dne t. maja t. I. l?bice na Brezje z obiskom svetišča, P o |fštul šilu v Begunje z ogledom groboL)šia spomenika talcev narodnoosvobobj borbe in doline Drage. Povratek “ D, ko letališča Brnik Vpisovanje v društvu od 20. do |f>re< ure m po telefonu štev. 70-834 ®f.) 9 do 13. in od 16 do 20. ure. «avU Športni krožek Kras bo imel jvijo IS) aprila odbojkarsko srečanje * ^na pp iz Črnuč pri Ljubljani. OB 'Vod priliki prireja celodnevni izlet ^.in gledom zloglasne mučilnice prt Jsest Urhu nad Ljubljano. Vpisnina K vrn lir. Podrobnejše informacije in 'Jdal-sovanje pri poverjenikih v pos*^ ‘ nlh vaseh zgonlške občine. , ^ P. d. »Valentin Vodnik* — D® * priredi 19 t. m., ob gostovanj11 D Kropi, enodnevni Izlet. Vplso' ob ponedeljkih in četrtkih od d»Ue na sedežu društvo. fin; la 1070 mla 8 — U ob 0.1* p rila SESTA RAZPRAVA PRED KAZENSKIM SODISCEM ^Jfteraj zaključili z zaslišanjem prič v a V četrtek govor tožilca in branilcev Različna pričevanja v potnem listu, ki spet v korist Foglija in Firinuja - (Ne)kočljivo pričevanje šoferja Itiolina gledali!' iškoslov: za tretji ■nične st aprila < bo difl Semko«; Mozart« ;"reaefhoi^olg in zaPleten proces o prista- oca), irljj ^ad-eYi:,>’ ki se ^ Pričel že 'tejsnji četrtek, se počasi bliža h J0™*- Kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Corsija je včeraj zasli-ansamtC-f6 0Staiih 14 Prič' ki so jih pred-Ansam6 bosta v jutranjih urah spre->seja vor|la branilec zasebne stranke pa bo ? r javni tožilec, v popoldanskih , sporeda bodo pričeli s svojimi obrambni-dve PJ11 Sovori prvi branilci, v ne Sklepajo, da bodo vsaj trije dne-, P°®večeni zagovoru branilcev češki#® o da bo do razsodbe prišlo nega ,#r,letno šele v sredo, 22. aprila, pa j®,6'1 skoraj čez dva tedna. lnje sJLPrva..na včerajšnjem zasedanju f.zl s n f Pričala predstavnik tvrdke «E-tlJa markeb Silvio Spetti ter Aldo ,pa PaKaraffa, id sta povedala nekaj v ogah Pivezt s popusti na odkupih magne-•lemer tofonskih trakov. ,,: ie ^, ^al° je v korist obtoženca Calan-lnunškCft 6 pr‘dal Bruno Venuti, uslužbe- skul^cIiaS Dejal jC’- f" -ga nHr> imfva andra- ko se Je pncelo senaten pCfn 0 sivinah v pristanišču, °sil kot svojega predstojnika, če i itn it f« lahko premestil iz hangarja . 'p> ihjer je tudi prišlo do tatvin lažd ijP' ur;) kam drugam. O tem je sY!-?,'nri.|Yntu,ri govoril samo s svojim pred-leulturndL laikoiT1 Kokeljem in še povedal, breme obtoženca Calandre - Zgodba o premočenem ga je odpihnila burja - Pričevanje dveh financarjev teater« ja |a j® Calandra opozoril na to, » Geod Tudi Dario Kokelj je potrdil vse * okoliščine. Dodal pa je, da ga io v Benedetti opozoril na nekatere >redava». recej čudne stvari, ki so se doga-i univepate v hangarju št. 70 in tako po-dtalijao avil omenjeni hangar pod stalno povoMadzorstvo financarjev. ereds.: «Kaj pa v zvezi s kavo, r'1?! 1° «daroval» Benedetti?* ■ Kokelj: «Opozoril sem ga na to in ■i^?u dejal, da je ponujanje oziroma >' mattlnir>fl k Flscher: «Kaj pojmujete ges besedo «vzorec» kave?* o mla^, Kokelj: «Pol ali največ kilogram-,ka vrečka kave*. Sofia k Bruno Renzi je dejal, da je ne-il. Ted j sumil v zvezi z razkladanjem , aga in v njegovi prisotnosti je «andra telefonsko obvestil Sciacha sumničenju. Marchijev tast Antonio Fichera r *? P°ver. ob isti priložnosti, prejeli v jormen favilo še drug računski stroj?* 'IC° 8 ,■ binaco: «Tega se ne spomi- . .. Stek0}; - Spomnil pa bi se lahko naš :hnkfoI°r n’ ^0"13"0 PeteIin»' ii-ti rnaLi 3 ta odgovor je odv. Kostoris o nit}vr. val od sodnega zbora priče-»i,nle Komana Petelina. Sodniki so loienza^, enili še razpravljati o umestno-Anderijp te zahteve. ° n la v,^at? le pričala Benedettijeva rMTdoJtj Jerina Ferlora vd. Benedetti /ictor J. Elsskom l)?vedala nekaj v zvezi z obi-p Calandre na njenemu domu. d’inver«* reds.: «Drži, da je bil Calandra iarine H Benedettijev asistent trikrat pri echnico”'« doma?* Rid,L "rlora: *Da... Prvič je prišel 0f loniie dvakrat pa z Giorgiom Zor- ______^tam? ^aveHa: «Zakaj je prišel k ?0^£^^Berl0ra: ^Calandra je vztrajal na u°7arorna me skušal prenričati. nascof)'. bi nioj sin prevzel odgovor-io krivdo v zvezi s tatvinami za to uslugo pa bi mojemu sinu vsak mesec ja lani, torej na dan tatvine televizijskih sprejemnikov in drugega blaga, dodeljena pregledovanju vozil na prehodu v prosto luko, in za krajo katerih dolžijo med drugimi tudi financarja Foglija in Firinuja. Prvi je pričal financar Francesco Ledda, ki je delal na omenjenem prehodu od 18. do 23.30 ure. Dejal je, da se ne spominja, če je v tistih petih urah opazil Foglija in Firinuja, da bi šla čez prehoda. Preds.: «Se ne spominjate ali pa niste videli?* Ledda: «Nisem videl*. Na vprašanje prisednega sodnika Colaja, če morajo biti vsa vozila, ki zapuščajo prosto luko na prehodu, pregledana, je financar dejal, da je kontrola na tem prehodu podobna, če že ne ista, kot ona na obmejnih prehodih. Preds.: «Koliko prehodov pa je v prosti luki?* Ledda: «Dva... Vendar od 18. do 23.30 je bil odprt samo tisti, kjer sva bila moj kolega Teresia in jaz*. Odv. Aleffi: «Se morda spominjate, da je tisti dan snežilo, deževalo...* Preds.: «Kako naj se spominja...?* Ledda: «Ne spominjam se vremenskih neprilik tistega dne*. Pričal je tudi financar Tomma-so Teresia, ki pa je povedal popolnoma isto kot njegov kolega. Predzadnji je pričal eden od šoferjev tovornjaka, ki ju je financar Fogli kot znano, srečal v Sežani, potem ko je pospremil domov gospodično Volkovo. Šofer Mario Riolino je na vprašanje predsednika dr. Corsija, ob kateri uri je 17. februarja srečal Foglija v Sežani, dejal: «Ne spominjam se dobro... Vsekakor je moralo biti med 21. in 23. uro*. Preds.: «Ste ga že prej poznali?* Riolino: «Ne. Prosila sva ga za prevoz do Opčin*. Preds.: «Pravite, da ga niste poznali, v zapisniku pa povsod piše, da ste ga imenovali ”Ser-gio”». Na tem mestu se je razvila precej burna in mogoče nepotrebna diskusija med predsednikom dr. Corsijem, tožilcem dr. Tavello in pričo Riolinom o protislovnih izjavah, ki jih je moški dal, ko je povedal da ni poznal financarja, istočasno pa ga je stalno imenoval z imenom "Sergio”. Z Riolinovim pričevanjem pa se je tudi zaključilo zaslišanje vseh prič, ki so jih predložili branilci. Po krajšem posvetu je sodni zbor razsodil še nekatere zahteve, ki so jih predložili branilci med do včerajšnjim zasedanjem procesa. Zavrnil je zahtevi odv. Aleffija po ugotovitvi, kdaj so Tatarella, Foschi in Cibic med 17. in 25. februarjem delali nadure ter zahtevo po zaslišanju priče, tehnika Romana Petelina. Sprejeli pa so zahtevo odv. Kostorisa po zaslišanju financarja Giuseppeja Piccinina, ki je bil v vojaški bolnišnici bolnik sosednje postelje Firinuja. Piccinino je povedal, da se ne spominja točnega datuma, ko je bil sprejet v vojaško bolnišnico, pač pa da ve, da je šlo za mesec februar. Preds.: «Je Firinu kdaj zapustil bolnišnico?* Piccinino: «Dobro se spominjam, da jo je zapustil neko nedeljo med kosilom... Hotel je obedovati zunaj...* Kot rečeno se bo sodna obravnava nadaljevala prihodnji četrtek. Zaprti cesti v Beneški Sloveniji Pred kratkim so iz varnostnih razlogov zaprli cesti Ratenj - Hu-min in Humin - Gorjani. To je zelo prizadelo prebivalstvo, saj so Gorjani dejansko ločeni od drugih krajev, ker so prekinili avtobusni promet. Govori se, da bosta ti dve cesti zaprti kar tri mesece. Zato je odbornik Varisco orisal položaj odborniku za javna dela Masuttu in ga prosil, naj posreduje, da se položaj normalizira. Masutto je takoj pristal na to in bo poslal danes na kraj komisijo strokovnjakov. Izrekel je tudi mnenje, da bi lahko začeli cesti takoj popravljati, tako da bi vprašanje v kratkem rešili. Varisco se je Masuttu zahvalil tudi v imenu prizadetega prebivalstva. •imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirNiiifmiiiiiiiiiiiiiimmmiimiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Izdelovanje idejne študije za cesto Škofije - Sečovlje Glavni projekt bo končan do maja 1971, dokončna odločitev o začetku gradnje pa bo sprejeta letos jeseni [AVOI^f' Pristanišču' che vl ačah mole rlJ vnf svo’c Plače*. p Zl, ec: «Za koliko časa?* Feri0ra: «Ne vptTO ——n?7 .c: «c*landra pa je na zasli-B«BJ1(jf.0 u *zo°vedal popolnoma druga-INAH ; Deial N’ da vas je prišel _____—♦esnico'8 k' vaa s'n Povedal vso id Marig pitacco_ Coenova tajnica, TKKR-* ; deiala, da je (jj]a prisotna, ko In Va^ponni a,rckl prišel v urad in se s Coenom za prodajo fla- >rr°r\^rYa sesl’ra Carmella Troblc :i ‘ Ue Franza pa je pričala v zve-0, Mmm listom, ki je... izginil. ;„ClJsk'. organi so namreč hote-I. l,lbinfVedeti' k°liko prehodov je Trosta, P® iStnhV? naPravila v času, ko se je brotx>v,ii, °e zatekel v Sežano, oziroma ga .svobodj obiskat. /rateK s, c Eranzajeva je povedala, da ^ 15: avgusta lani (torej še 1 ur: tatvinami v pristanišču op. 7a‘, avt ona in njena sestra 'podali z ' imel' ^ viie a^odilom znamke fiat v Jugosla- anEVn, VSI0™ P? *e vUla TČ' n OD fVnri; 003 m 'e deževalo ves dan. izlet *»iti proniknila tudi v avtomobil e pri drugim premočila tudi inlna K vmin'1 Jpotni list- Ko sta se 01,6 Je ln j dala domov, je De Franzajeva / pos*^ sir(i. Potni list pod okenski pod-■ pSek na zrak, da bi se posušil. — D £ eds.: «Kako pa je izginil?* za: 1 s finY,unl z4)or Jč nato zaslišal dva nancarja, ki sta bUa 17. februar- jpDLP[anza: «Nef vem... Morda ga s^P!hnil sunek burje. 1 Od ^ OOdm zbor U „ Zavod za urbanizem in projektiranje v Kopru nadaljuje z intenzivnim delom pri izdelavi idejne Študije za novo obalno cesto od Škofij do Sečovelj. Ta študija naj bi bila kcr.fana v juliju letos. Republiški sklad za ceste je naročil načrtovalcem, naj pripravijo vet možnih variant za razne mtrosli. Tako so napravili za odsek škofij e-ankaransko križišče kar pet variant, med njimi dve površinski, dve v tunelih m eno v useku. Priključek na novo avtocesto prod Kozani in Ljubljani bo v Bertokih, proti Kopru pa bo potekala skoraj vzporedno s sedanjo cesto Tudi za oosek od koprskega Slavnika proti Izoli pripravljajo več variant, prav tako pa tudi za odsek Strunjan-Lucija. Zavod je tudi postavil roke za nnaslednja dela. Tako bo idejni projekt končan do maja prihodnjega leta, glavni projekt pa do konca maja leta 1971. Meditem se seveda nadaljuje akcija za sredstva. V prioritetni listi Slovenije se je koprska cesta pomaknila naprej in ie zdaj na drugem mestu. V osnutku srednjeročnega plana je predvideno, da bi jo začeli graditi čez štiri leta ali pet, vendar si vse obalne občinske skupščine močno prizadevajo, da bi začeli prej z gradnjo. To so poudarili tudi na nedavnem sestanku republiških in zveznih poslancev ter občinskih odbornikov v Kopru, sicer se bo obalno gospodarstvo znašlo pred nepremagljivimi ovirami. Dokončna odločitev o začetku gradnje bo padla letos jeseni, ko bo republiška skupščina sprejela srednjeročni plan ureditve cestne mreže Slovenije. Opozorilo Kmečke zveze pridelovalcem oljk Kmečka zveza ponovno opozarja vse pridelovalce oljk, ki so jih iztisnili v olje, da imajo pravico dobiti približno 260 lir državnega prispevka za vsak kilogram iztisnjenega olja. Pogoj zato je pa, da najprej izpolnijo (pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu) prijavo o obdelovanju oljk, v kateri je treba navesti: skupno površino posestva (tudi zemljišča, ki jih ima morebiti v najemu); površino, na kateri goji oljke in število dreves Rok za to prijavo zapade nepreklicno 15. t. m. in kdor bi je ne sestavil, izgubi vsako pravico do prispevka. Po podatkih, ki so nam na razpolago, naslednji pridelovalci oljk še niso sestavili te prijave (v oklepaju prispevek, do katerega imajo pravico): Tržaška občina: Parovel Anton (7.551), Mario Pregare (11.057), Angelo Vigini (15.912), Josip Usenich (7.821). Dolinska občina: Anton Bandi (5663), Rudolf Cah (12.675), Ivan Carli (9.709), Viktor Oorbatti (10 tisoč 248), Valentin Coretti (10.510), Edvard Kosmač (7.012), Uršula Kosmač (9.169), Rudolf Kraljič (4.045), Valerij Lovriha (6.472), Albina Pe-taros (6.742), Ivan Petaros (7.551), Ivan Salvi (11.866), Karlo Sancin (7.012), Romano Sik (8.900), Josip Slatnik (7.282), Just Slatnik (13.754), Ema Žerjal (8.900), Mariam Zimmermann (10.518), Ivan Zobec (12.945). Miljska občina: Romano Kocijančič (6.203), Mario Dujmovič (13 tisoč 484), Ivan Fermo (6.742), Ivan Fontanot (7.282), Just Fontanot (9.978), Stefania Pecchiari (6.742) Mario Piretti (11.327), Josip Sche riani (5.124),Mario Lenardon (4.045), Ivan Tul (14.293). Pozneje, ko bo Pokrajinsko nad-zorništvo za prehrano dalo na razpolago potrebne obrazce, bomo v uradih Kmečke zveze izpolnjevali prošnje za prispevek. Vsekakor smo članom na razpolago za vsa zadevna pojasnila in pomoč. Tajništvo Kmečke zveze OB PRISOTNOSTI DR, BtRIANTIJA Jutri proslava obletnice partizanske republike v Karniji Njen obstoj je okrepil tudi odporništvo v Beneški Sloveniji Jutri bodo v Ampezzu in v Forni di Sotto v Karniji slovesno proslavili 26. obletnico partizanske republike v Karniji, ki so jo ustanovili poleti 1944 in ki je trajala dobre tri mesece. Slovesnosti se bodo pričele dopoldne ob 9.30 v Ampezzu, kjer bodo položili venec pred spomenik padlim, nato pa bodo odkrili spominsko ploščo partizanu Claudiu Fac-chinu (Maso). Na glavnem trgu tega kraja bodo potem razni govorniki proslavili ta dogodek in med njimi župan ter predsednik takratne republike dr. Gino Beltrame. Popoldne se bodo svečanosti nadaljevale v Fomi di Sotto, kjer bo do neki trg poimenovali v «Piazza XXVI maggio 1944» v spomin na dan, ko so nacifašisti požgali ta kraj. Predvideno je, da se bo proslave udeležil tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Kot je rečeno, je nastala parti- zanska republika v Karniji v letif 1944 ter je obsegala 41 goriških občin tega področja. Partizanski borci in garibaldimci so prišli iz gora in zaprli vse dostope v karnijske doline. Dne 18. avgusta je tamkajšnji CLN podredil svoji o-blasti podestate tamkajšnjih občin ter uredil civilno upravo, zagotovil preskrbo prehrane, javno varnost, uredil šolstvo, sodstvo in vse drugo kar je bilo potrebno. Ustanovitev te, čeprav kratkotrajne republike, je predstavljala važno o-porišče tudi za zavezniške operacije, zlasti za letala. Delovanje karnijske republike so oktobra o-nemogočili nacifašisti, ki so ozemlje zopet zasedli. Vsekakor pa je bil njen obstoj jasen dokaz o od Občni zbor kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu Upravni svet kmečko-obrt ne hranilnice iz Doberdoba vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, 18. aprila t.l. ob 20. uri na njenem sedežu. Ker je predvideno, da bo število udeležencev nezadostno ob prvem sklicanju, se priporoča udeležbo na drugem sklicanju, ki bo na istem mestu dne 19. aprila ob 11. uri. Dnevni red obsega sledečih šest točk: 1. Razprava in odobritev proračuna za poslovno leto 1969, po poročilih upravnega sveta in pregledovalcev računov ter namemba čistega dobička. 2. Določitev direktnega in indirektnega maksimalnega zneska posojila, ki ga posojilnica lahko podeli posameznemu obvezniku. 3. Določitev deleža, ki ga morajo vplačati novi člani z ozirom na sedanjo rezervo. 4. Odobritev povračilnih stroškov odbornikom za leto 1970. 5. Volitve dveh odbornikov. 6. Slučajnosti. Kot je mnogim že znano, ostane odbor pregledovalcev računov nespremenjen za dobo treh let. Isto velja tudi za predsednika in pod- SKUPNfl SEJA ODBOROV DVEH STRANK KPl in PSIUP za skupne liste v občinah pod 5000 prebivalci ^Ustvariti je treba popolno enakopravnost za slovensko etnično skupino» - Krajevne uprave naj imajo večjo avtonomijo Omenili smo že, da se razne , v Ul. Mazzini 7 ob delavnikih med stranke pripravljajo na bližnje u-1 uradnimi urami. pravne volitve. Nekatere so že iz-! _ -------- dale svoje volilne proglase, druge w Deželni svetovalec Rinaldo Riz- se ukvarjajo s kandidaturami, : zi je vložil dve interpelacija pred- manjših občinah pa so v teku raz-: sedniku deželnega sveta. V prvi za- porniškem duhu tega gorskega pre- predsednika upravnega sveta. «• 11 • • . 1 ■ l j. 1: ____ mori rvc+n "lilVi noifiVi Alonnu nrlViA.ri bivalstva in je vplival tudi na partizansko delovanje v sosedni Beneški Sloveniji, kjer so že delovale prve partizanske edinice. med ostalih petih članov odbora pa se vsako leto na občnem zboru zamenja po dva, ki jih določijo z žrebanjem. iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiMiiiiii OKROŽNO SODISCE V GORICI Zaradi «samopostrežbe» in pretepa bo moral odsedeti 25 mesecev Pri prehitevanju avta je podrl žensko, ki je pred njim prečkala cesto Pri včerajšnji dopoldanski razpravi so pred okrožnim sodiščem v Gorici obravnavali zadevo, ali pravzaprav dve zadevi 31-letnega Maria Andreosa iz štarancana, Ul. Battisti 62. Obtožen je bil, da je dne 24. novembra lani v gostilni Luigija Bo-scarola v štarancanu sam na silo vzel na prodajni mizi stekelnico z vinom ter si ga večkrat natočil, ker mu ga gostilničarjeva hčerka 16-letna Mirella ni hotela več dati, ker je bil že vinjen. Hčerka je poklicala očeta, ta pa karabinjerje. Ko pa so ti prišli jo je Andreos že popihal. Karabinjerji so ga prijavili sodišču. Druga obtožnica pa se nanaša na dogodek, pravtako v štarancanu, dne 24. februarja zvečer, ko je nekaj pred 21. uro Andreos v prepiru z Ernestom Zorzinom istega udaril nekajkrat. s pestjo v obraz tako močno, da se je moral ta zdraviti v bolnišnici v Tržiču 30 dni ter ima trajno okvaro na slušnih organih in na nosu. Kot je razvidno iz zapisnika, je Andreos trdil, da je Zorzin žalil njegovo sestro Bruno in se žaljivo izrazil o njej in to naj bi bil vzrok, da ga je naklestil. Sodišče ga je za oba prekrška obsodilo skupno na 25 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Zaradi pijanosti pa ga je oprostilo ker ni bilo dovolj dokazov. Branil ga je odv. Sardo iz Tržiča. Drž. tožilec dr. La Greca, preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Gridelli in Succi, zap. Nodetti. Goriški okrajni sodnik pa je pri zadnji razpravi obravnaval zadevo 31-letnega kamnoseka iz Gorice Silvana Zorzuttija iz til. Baiamonti 6, ki je bil obtožen, da je dne 22 maja leta 1967 s svojim avtom fiat 1100 podri na cesti v Ul. Roma v Gorici 43 letno Marijo Žvokelj iz Gorice, Ul. Rabatta 10. Žena je prečkala cesto peš v trenutku, ko jf Zorzutti s svojim vozilom prehiteval neki ustavljen avto in tedaj je nenadoma opazil pred seboj ženico ter ni mogel več preprečiti nesreče in jo je podrl. Žena je bila v bolnišnici na zdravljenju za 15 dni in potem še za 35 dni doma Nesreča se je pripetila ob 21.30 zvečer; žena je trdila, da je obtoženec vozil precej naglo, on pa je to zanikal in dejal, da je vozil le kakih 30 km na uro ter da ni opazil žene. Sodnik ga je obsodil na plačilo 100 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov ter mu odvzel vozno dovoljenje za dobo 6 mesecev. Obtoženca je uradno zagovarjal dr. Karlo Primožič. VESTI IZ TRŽIČA Štiri milijone za boj proti komarjem Občinska uprava v Tržiču je izdala odlok, da naj se prične z u-krepi za boj proti komarjem, kot po navadi pred začetkom poletne sezone. V poštev pridejo tržiško mesto in obalna ter močvirna področja okrog njega. Občinski delavci bodo pri tem uporabili ustrezne kemične pripomočke. Občina bo potrošila v ta namen 4 milijone lir. V tržiškl bolnišnici so pridržali za 15 dni na zdravljenju 62-letnega Marcella Visentina iz Ronk, ki je padel z mopedom, ko je zadel v vrv, s katero je neki avto vlekel drago vozilo, ki je bilo pokvarjeno. Tudi 3?-letnega Angela MLanija iz Miiana, ki je na križišču AgU Archi 'Jčil s svojim avtom v težak tovornjak, so pridržali za 6 dni na 'zdravljenju zaradi poškodb na prsnem košu in udih. Ker je prebil rezervoar za nafto pri tovornjaku, se je ta razlila po cesti in so poklicali tudi gasilce za zaščitne ukrepe. Avto iz Milana je pri trčenju utrpel precejšnjo škodo. sestanek so povabili vse krajevne kmetovalce. Županstvo v Gorici išče raznašalce volilnih potrdil Občani goriške občine, ki želijo dobiti pooblastilo za raznašanje volilnih potrdil za junijske upravne volitve, naj čimprej vložijo zadevno prošnjo na prostem papirju in naslovljeno na župana v Gorici. Prosilci morajo biti stari najmanj 21 let. ni razgovori za sestavo najrazličnejših volilnih list. Pred nekaj dnevi sta se v Gorici skupno sestala pokrajinska odbora komunistične in sociaiproletarske stranke. V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali po tem skupnem sestanku, ugotavljajo, da se bosta stranki še naprej borili za napredek v državi na vseh nivojih. Stranki obsojata štiristransko vladno koalicijo in menita, da jo morajo volivci obsoditi. KPI in PSIUP ugotavljata, da je deželna uprava le prenesla na nižjo raven prejšnje kompetence državne uprave. Ni torej, po mnenju vodstev dveh strank, dejanske deželne avtonomije. Prav tako ni občutiti avtonomije v občinah. Potrebno je, po mnenju komunistov in socdalproletarcev, dati vbčjo avtonomijo krajevnim upia«an\ sprejeti upravičene zahteve delavskih množic, spremeniti davčno politiko. Ustvariti je treba popolno enakopravnost za slovensko etnično skupino. Vodstvi KPI in PSIUP apelirata na vse svoje pristaše, da si čimveč prizadevajo, da bi v manjših oblinah, kjer velja proporčni volilni sistem, prišlo do sestave skupnih volilni list, ki naj jih sestavljajo komunisti, socialisti in katoličani. hteva izvedbo regulacijskega načrta za obalo pri Tržiču, kjer nastajajo razni pristaniški obrati brez vsakršnega načrta, v drugi pa protestira proti nedavni uvedbi vojaških služnosti v občinah San Can-zian in Fiumicello. Iz iforiškcffa matičnega urada Dne 8. in 9. aprila se je v Gorici rodilo 11 otrok in umrlo je pet oseb. ROJSTVA: Anna Maria Fasolino Francesca Zucchi, Daniela Boemo Barbara Cemigoi, Grazia Donda Pietro Vitelli, Pamela Valline, An tonella Soranzio, Andrea Galipiber ti in Gloria Decarlo. UMRLI: upokojenec 58-letni Vitto-rio Mauro: upokojenka 80-letna Čarobna Erzetig vd. Obidig: 61-letni Luigi Misiato; 82-letni Giacomo Ce-ster in delavec 65-letni Giuseppe Sivocci. Izgubljeno-najdcno V uradu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: Štiri moška in šest ženskih biči-klov, en otroški bicikel, žensko za pestno uro: moško kapo; par sonc nih naočnikov; denarnico z nekaj denarja: dva zneska denarja, mo ški dežnik in en moped. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dobi na omenjenem uradu V ZALOŽBI KULTURNEGA KROŽKA «RIZZATTI» Bogato dokumentirana knpga o interniranih duhovnikih v I. 1915 Italijanske vojaške oblasti so v zasedenih krajih interni, rale slovenske in furlanske duhovnike - Knjiga govori o njihovih dogodivščinah v raznih krajih Italije Sestanek ERSA v Grmeku Ustanova za razvoj kmetijstva priredi jutri v Grmeku sestanek, na katerem bo seznanila prebivalstvo s svojim načrtom za ovrednotenje kmetijstva. Sestanek bo ob 9.30 uri v sejni dvorani občinskega sveta in na njem bodo govorili predvsem o programu ustanove za razvoj kmetijstva v Nadiških dplinah. Na RAZVEJANA GASILSKA ORGANIZACIJA ONSTRAN MEJE Na področju občine Nova Gorica deluje sedaj kar 650 gasilcev Za konec maja pripravljajo gasilski nastop v Brdih Ugoden potek nabiralne akcije za novo šolo v Cerknem Gasilska organizacija je med najbolj aktivnimi družbenimi organizacijami v novogoriški občini. Spričo pomena, ki ga ima gasilstvo za varstvo družbenega premoženja, je razumljivo, da uživa tudi moralno in materialno pomoč. V organizaciji deluje sedaj skupaj nad 650 gasilcev, ki so vključeni v 10 društvih. Vsako društvo ima svoje motorno vozilo, brizgalno in druge sodobne pripomočke. Gasilska zveza, ki združuje vsa društva v občini, skrbi že od nekdaj za intenzivno izobraževanje gasilcev. Zlasti se je ta skrb povečala v zadnjih letih, ko je zrasel v Novi Gorici sodoben gasilski dom. Dom je nekak vzgojni center tudi za gasilce iz sosednih občin. V njem bodo v kratkem uvedli stalno dežurno službo, da bo mogoča hitra intervencija tudi za območje sosednih občin. Skupaj ima občinska gasilska zveza že 14 častnikov, 31 podčastnikov; pet tehnikov ter dva višja častnika. Zahvaljujoč se načrtni vzgoji so novogoriški gasil- ci dosegli na več tekmovanjih v republiškem in vsedržavnem okviru številna priznanja. Zlasti se je dobro uvrstilo gasilsko društvo iz Anhovega na gasilski olimpiadi pred nekaj leti v Karlovcu, ko je osvojilo eno prvih medalj. V programu dela, ki ga je gasilska organizacija izoblikovala za letos, naj se omejimo na nekatere javne manifestacije, ki bodo gotovo vzbudile preoejšnje zanimanje občinstva. 30. aprila bo v organizaciji ekipe iz tovarne pohištva Meblo srečanje ženskih ekip z območja vse Primorske, sredi maja pa bo v Šempetra nastop pionirskih ekip. Najpomembnejša manifestacija pa bo konec maja v Brdih, ko bo ob otvoritvi novega gasilskega doma na Dobrovem nastopilo kar 350 uniformiranih gasilcev, ki bodo pokazali razne veščine. Poročali smo že, da bodo v spomin na 47 padlih gojencev VI. tečaja partijske šole pokrajinskega komiteja KP za Primorsko in Go renjsko zgradili v Cerknem, ki je bilo zibelka primorskega partizanskega gibanja, šolo - spomenik. Pripravljalni odbor za gradnjo šole, ki mu predseduje dr. Joža Vilfan, sestavljajo najbolj znani družbeni in politični delavci, katerih partizansko delovanje je bilo posredno ali neposredno povezano s Cerkljanskim. Sklad za izgradnjo šole - spomenika in občinska skupščina sta pred kratkim objavila javni natečaj za idejni projekt za izgradnjo šole. Razpisane so tri nagrade za najboljše projekte. Vzporedno je občinski svet za urbanizem uvedel ustrezne u-pravne postopke za razširitev okoliša, kjer bo imela šola svoje mesto. Vzporedno teče akcija za zbiranje potrebnih sredstev. Šola bo predvidoma veljala nad 500 milijonov starih dinarjev. Del sredstev so na tekoči račun že prispevali nekateri republiški organi, prav tako namerava kriti del stroškov za gradnjo tudi občinska skupščina. V akcijo pa so slednjič vključeni tudi občani, med njimi zlasti nekdanji partizani. Pred nekaj leti je demokrščanska revija že več mesecev, od takrat ko so za svetovalca pri sklepenju pogodb imenovali Ame-rikanca Allena Kleina in ne McCartnegjevega tasta ameriškega advokata Leeja Eastmana. Sicer se mora Paul McCartneg šele dokončno odločiti, fansi ansambla pa medtem čakajo, kaj se bo zgodilo Kaj je pravzaprav privedlo Beatlese, da govorijo o ločitvi: zdi se da predvsem različna zanimanja, ki se jim v zadnjem času člani ansambla posvečajo. John Lennon s svojo drugo ženo Japonko Yoko Ono vodi kampanjo za mir po svetu. Ringo Stan je začel snemati filme. George Harrisov je producent plošč in se u-kvarja tudi s koncerti. Končno je Paul McCartneg posnel ploščo s pesmimi, ki jih sam izvaja na štirinajst različnih glasbil. To plo ščo bi morali izdati prav v teh dneh. Paula McCartnega so mnogi imeli za tistega izmed Beatlesov, ki je najbolj nadarjen za glasbo. Z Johnom Lennonom sta napisala mnogo pesmi, ki so jih pozneje sprejeli tudi drugi pevci v svoj repertoar. Od teh je verjetno najbolj znana «Yesterday», ki so jo, poleg Beatlesov samih, izvajali še Ftay Charles, Areta Franklin, Mina in Frank Sinatra, da se omejimo samo na bolj znane, uspela pa je tudi z neštetimi orkestralni- mi izvedbami, na primer z izved- S0B0TA, 11. APRILA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.30 Pregelj: Otroci sonca; 16.50 Orkestri in zbori; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski oktet; 18.50 Jazz; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 Ma-rodič: «Resnica ali izmišljotina*; 21.30 Vabilo na ples. 15.35 Znanstvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.10 Veliki variete; 19.05 Tehnika in znanost; 20.05 Rezervirano za morebitno izstrelitev »Apolla 13», sicer jazzovski koncert; 22.00 Sto let ital. industrije'. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Knjižne novosti; 16.20 Literarna oddaja. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Čelist G. Cassadč; 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s P. Villaggiom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.18 Nove knjige; 16.00 Popoldanski spored; 16.40 Plašče za najmlajše; 20.10 Očenašek: «Romeo, Julija in sence*; 20.45 Lahka glasba; 21.30 Brez naslova: 22.10 Ital. folklora. 6 30, 6.45, 7.30, 16.00, 12.30, 14.00, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba; 9.30 Izberite si sami program; 10.30 Mediteranske melodije; 11.00 Plošče Durium; 11.15 Godalni orkester; 11.30 Pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Izbrali ste; 18.40 Orkestri; 19.00 Poje Michele; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM lil. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Odrska glasba; 12.20 Viottljeve skladbe; 13.35 Violist Trampler; 14.15 Haendl: »Sosarme*; 17.10 Nemščina; 18.45 Kulturne novosti; 19.00 Koncert; 21.30 H. Pinter: »Večerna šola*. FILODIFUZIJA jo vam...; 14.05 I. Petrič: Kačja dolina; 14.25 Lahka glasba; 15.40 Tenorist N. Gedda; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Zveneče kaskade; 17.45 Jezi kovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Ansambel Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Iz zabavnih prire ditev; 22.15 Oddaja za izseljence. 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Od tvarine do življenja; 13.00 Komični filmi. 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo le; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 19.10 Živela Francija, živela Mehika; 19.35 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Program z N. Ferrerom; 22.15 Dogodek, zakaj in kako?; 23.00 Dnevnik. II. KANAL bo Raga Coniffa. Rag Charles je v svoj repertoar sprejel tudi drugo pesem ansambla «The Beatles» z naslovom «Eleanor R,igby», znane pa so seveda tudi «Please, please me», s katero so Beatlesi zasloveli in med zadnjimi ";e-viku, ki je tako mor il hočeš kajti njen ustanovitelj in organizator napoveduje, da bo nastopil na volitvah 1973. leta in da računa z določenim odstotkom glasov. In kdo ve, ali mu ne bi znalo tudi to uspeti, saj je v prvih dveh mesecih zbral že nekaj tisoč članov, ki so bili pripravljeni vpisati se in plačati vpisnino, ki znaša okoli 1700 lir. In vendar ustanovitelju DSP ni potrebno, da bi s članarino svojih pristašev prišel do denarja. Nasprotno, stranka, ki jo je ustanovil, mu služi v druge namene in ga tudi precej stane. Sredstva za vzdrževanje nove stranke pa dobiva od drugod. Ustanovitelj DSP je 36-letni založnik in publicist Joachim Driessen. Že pred časom je on, podobno kot so ugotovili tudi drugi, spoznal, da so razni tabuji, ki so skozi stoletja veljali glede spolnosti, nenadoma odpovedali ali vsaj da so na poti da odpovedo. V tem vzdušju je začel podjetni publicist in založnik izdajati svojo revijo, ki naj bi še bolj naglo utrla pot «svobodi spola*. Seveda je šel mož v tem predaleč in zato so mu oblasti list dvakrat zaplenile. Ne bomo povedali, za katero publikacijo gre, ker bi ji ne hoteli delati reklame. In vendar gre za publikacijo, katere naklada se bliža milijonu izvodov na teden. Dve številki s tolikšno naklado veliko staneta, dve zaplembi pomenita veliko izgubo. Toda Driessnu ni šlo samo za materialno izgubo. Njemu je šlo za vse kaj bolj resnega. Če bi mu zaplenili list še v tretje, bi po zahodnonemških zakonih o tisku, lista ne mogel več izdajati. Zato se je mož lotil štu-diranja nemške zakonodaje in ugotovil, da obstaja neki zakon, ki zagotavlja strankam pravico, da njihova glasila ne spadajo v območje cenzure. In da bi svojo revijo rešil pred cenzuro in pred zaplembo oziroma celo pred ukinitvijo, je ustanovil svojo Deutsche Sex Partei. Skoraj gotovo je, da se Nemci ne bodo dali zavesti, da bi ta stranka postala kaj zares resnega. Sicer je res, da je problem spolnosti tudi v Zahodni Nemčiji Predsinočnjim so gostovali v Kulturnem domu gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobrazbo iz Ljubljane. Na sliki vidimo zgoraj gojenke baletne šole med nastopom, v sredini vidimo pihalni orkester, na spodnji pa del občinstva. Kk v prvei Auro ligi : j;mi Tornate o profughi! V izdanju od 22. 4. i.l. je »Edinost* tiste mše ljudi, ki so st dali prestrašiti od terorizma, h je začel po nekaterih krajih ozemlja 'takoj po izvršeni zasedbi, tet so se umaknili, poživlja, naj ft Auro povrnejo zopet — češ: nihče jih med ne sili k izselitvi. _ ; stva, Kakor gladen pes se je «P*®| mi s colo» vrgel na to mršavo kost tet, jn vzdignil visoko donečo fanfaro ®|3:2. liberalizmu, ki nas Jugoslovane tifl; torej zasedenem ozemlju obsiplje ž nf> bilo sedanja vlada. , <-aelc S tem, da smo rekli, da tisW mošt ki so se izselili, niso bili prid di jn Ijeni k temu, nikakor ni še «0? zlasti če rekel, da bi tukaj plavali ? kujer mleku in medu, če bi ostali. Naj- sj]e boljši dokaz za to je dejstvo, d? korit, je okrog 500 tistih naših razumi* prjV() kov, ki so ostali na svojem m* koče »tu, maralo plačevati svojo koral žo s tern, da so mašeče in rr.esetf ]■ morali prebiti v rmaJaričnd Sardi niji, v strašnih veronskih trdinj® * vah in v mrzlih in nezdravih d' !’azPc rolskih barakah! In še danes P se% je mnogo, ki čakajo, da bi jim tv vAu kajšnja «liberalnosU dovolila p* mizet vrnitev v svoj domači kraj in a* ko h svoje službeno mesto. Drugih, & krat so se povrnili, še danes niso sprt po bi jeli v službo. Naj navedemo w je, k primere: sodnika Rodiča iz Pa# moč, na, učitelja Tončiča iz Veliki) njeva Mun, več bednih goričkih redat lahki, jev: če mnogim & bi bi portirancem dovolila rešitev k ce j. pod pogojem, da odidejo v Jug'1 drevi ■*- --m n slavijo. Če «Picco!o» želi, mu ®'pravj mo tudi imena. Naj navedemo dalje, da je sicer dr volila nekaterim deportirana povrnitev v zasedeno ozemlje da ne v domači kraj. Naj navedemo nadalje, da ? družinam deportirancev, ki so j1* li državni uslužbenci, ni izplačt vala plača in da so še le po neštt r dr___ nce*\ ■ Hi , S!4-— Sob tih prošnjah (v nekaterih P? merih po devetih mesecih) dobit1, le dve tretjim čiste plače. M® tem so lahko živele od zrak* oziroma od «liberalnosti». Naj navedemo, da so — V internacije niso bile več v mf di — uradniki kratko malo dom li nalog, naj se v par dnevih $ šele!! Tako npr. v Puli, v V«* skem, in na Krku. Naj navedemJ. da so bili uradniki Jugoslovf1 f-Moi žet 21.1 Zar Mo: 19.3 Kra premeščeni brez dijet v čisto lijanske pokrajine, med tem, 19.0 UG Zen so prišli na njihova mesta italijo> ski uradniki z — dietami! Če P če »Piccoio* imena, mu tudi P služimo. Ugotovljeno bodi, da f naši uradniki, ki so bili prej P znano izvrstni uradniki na vo*t' nih mestih danes podrejeni deničem brez vsake vsposobft nosti! Dejstvo je, da ni danes ? ti enega slovenskega ali hrvats# I0.3 ga uradnika na zasedenem ožet* lju, ki bi bil zadovoljen in ki " lahko brez šikan izvrševal svof ^ službo in živel svoje mirno z* j-A' Ijenje! Dejstvo je tudi, da je b? K tudi pozneje mnogo naših ur& nikov odpuščenih in da se še P Moi nes odpuščajo. j J6-3 Naši uradniki, ki so se izšel1' »or so vedeli, da jih čaka to, kar * je dogodilo njihovim tovariše^ ki so ostali. Radi tega so se ’ maknili. Toda, ravno radi tegaf je naša beseda obrnila proti nijj ki zahtevamo od naših uradnih, več: pripravljeni naj bi bili M* na žrtve, kakor so se žrtvah tisti, ki so ostali in se žrtvuj danes. (...) . Edinost, 25. 4. 1920, 99, J tooi 09.0 Vel 10.0 Bor Moj 1?„J Čudni pojmi o plebiscitu Po mednarodnem pravu je P** biscit neka vrsta glasovanja, kf «1, vsak pripadnik kakega teritorij U.o izraža svojo voljo, kako države Tri, pravno pripadnost naj dobi ta * ritorij. Italijanski listi rogovil" v zadnjem času o nekem »jadrtj )] q skem plebiscitu*. Včerajšnja P0j nuova* piše, da se je izročil ju »in plebiscito della Venezia-b1. ]R lia* od 22. februarja. To naj! j, c bil torej plebiscit vsega zaseda ^>r ga ozemlja. Da nas niso vPra%^ za ta «plebisrit», je znano 1 Da socialistične stranke niso vpjif šali, je razvidno iz »Lavoradr' (J della sera* od 23. II. LI... «Plebisdt», ki ga je dobil v roke, je podpisalo 59 občin, bolje rečeno; občinskih gere ! postavljenih od zasedbene obl® med tem ko imamo na zasede^ ozemlju 650 občin! Med podp nimi občinami eitair.o npr. Pa* Buzet, Lovran, Pomjan, Krk, 8 To so občine, ki imajo velike _ goslovamske večine. Kaj pore npr. naši vrli Pomjanci, ko slišali, da so oni tudi v tem plrt scitu?! Ali jih je župan BartoK vprašal za njihovo mnenje?! se je vprašalo ostalih 600 ori?'U| v zasedenem ozemlju? (...) . Edinost, 25. 4. 1920, 99, 1 ; OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne brigajte se za posle drugih, ko še svoje ne opravljate v redu. Svoje ljubezenske zadeve skušajte rešiti sa mi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč ste nagnjeni k lahkemu zaslužku, skušajte se raje sprijazniti z delom. Več previdnosti v odnosih z novimi prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Tudi mnenja drugih vas morajo do neke mere zanimati. Uresničila se bodo vaša najintimnejša upanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) V sploš nem ste se že odločili za izvedbo svojega programa. Potrebni ste miru in samote. LEV (od 23.7. do 22.8.) Še enkrat preglejte delo, ki ste ga opravili, da HOROSKOP nje v čustvaiem pogledu. STRELEC (od 22.11. do 20. ijJjate; Nova poznanstva vam zagotavlj®^6^ bi v njem ne bilo napak. Posvetite večer dobremu čtivu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Deležni boste priznanja, ki bo prišlo posredno, vendar vas ne bo nič manj veselilo. Mir in razumevanje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) ža dosego kakega boljšega poslovnega uspeha, ni pri vas ustreznega zagona. Imeli boste priliko, da se ne koliko odpočijete. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte se danes ogniti vsem osebnim odgovornostim. Veliko zadošče- lep moralen, a tudi materialen ,, -speh. Mimo se spoprimite z kritikami. KOZOROG (od 21.12. do 2°1^bo’ Padli boste v skušnjavo ter v ji jem delu preveč tvegali. Najlk^pi bo, če bi se s svojim sosedom ] botali. “ara VODNAR (od 21.1. do 19.2.) B^ti (od 21.1. do 19.2.) «.'V boste izredno srečno zamisel, ki ■ P morate nemudoma uresničiti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne r/ j cenjujte negativnih plati svoJTOl^ delovnega programa. Nastopil 1 ( trenutek, da postavite trdne trt" lje svoji sreči. ^.........^ .. j m i g ^a8gč«ii«^pip^jp««B».: &ik» jjsii i» — 1 i «■ ■! Ji . je -am- iVio» ka- Re- V MOŠKI gDBOJKARSKIDJJGI Kras Aurore ne sme podcenjevati! Turjačani so doslej doživeli le dva poraza ;Edi- V zadnjem kolu prvega dela tega j se r-rvenstva bo Kras gostil nevarno • puroro. Videmčani so letos v tej zeW' ugi sicer novinci, vendar so s svo- w Lmi dosedanjimi nastopi presenetili, j Aurora .e jasno pokazala, da sodi : J“ med najmočnejše ekipe tega prven-stya, saj jc doslej izgubila le tek- * -s ^1 *n moštvom iz Turjaka, 1 gl P,se to obakrat s tesnim izidom ro n« , Jrevišnji Krasov nasprotnik je ■ tik ivi vse6a upoštevanja vreden in ! ■' fkfi ^ aa moč napak, če bi ga v.a ,°'rdeči» podcenjevali. Turjaško ttrisi-1 ?°Stvo .ustavljajo v glavnem mla- mfr ti ‘S ^sek' igrald, ki so ne.arni 0 kuje V naPa^u' ^at° lahko priča- Le tako bo lahko ohranil svojo CUS. Prireditelji so razdelili prven-vodilno vlogo do konca prvenstva. I stvo na 4 skupine po 4 ekipe. V Tekma Kras - Aurora Videm bo skupini ki bo_ igrala v Trstu, bodo drevi v Trstu na stadionu «1. maj* in sicer z začetkom ob 19.30. b. s. ili Naj- 3, Aurora taee še nadalje ostati v družbi ekip, na napredovanje v višjo 3j. da bodo napeli vse svoje ba |. e; da bi odločili tekmo v svojo umni’ °rist-_ Aurora si pač ne sme več me P '_v°sciti nobenega spodrsljaja, če coraj uVen> ' " SS ‘dnj*’ y Krasovem taboru je doseglo ‘d £ .^Položenje po nedeljski zmagi vi-’s n- uH' sa3 ie ekipa zdaj sama na m ji nv 1* test vice. Toda pretirani opti-* j i, Zettl Pred drevišojo tekmo bi lah-*n u . lmel tudi slabe posledice. Več-1. a, ,se je že pripetilo, da je ekipa S ko* je zmagi zaigrala lagodne- °Pazi’ mo' W -3e Preveč zaupala v svojo 7jiivili n; c’ ,ab Pa je nasprotnika podce-redat- lahkot' Kras mora vedeti, da zanj ^^?\Srečanj sPloh ni- To b° ob- st* zIasti zdaj, ko sam vodi na le-j pfC m bo vsako moštvo hotelo m dt bi °?K njegovo nepremagljivost. Ker ,v It c ““e v primeru poraza posledi-jugo- (jj, ‘ahko težke, mora Kras tudi m do- pr v!. stopiti na igrišče zbran, pri-n0 rta v Jen da napne vse svoje sile. er da ancld je, ta da s< so # z plača nesla k pn dobi^ . M*> zraka ^domači šport D A NFS ^“ta, 11. aprila 1970 ODBOJKA Jenska B liga ■15 v Trstu, stadion «1. maj* zarja - FARI PD Bor-Tricstina B na stadionu «1. maj» Moška D liga je prišla do zadnjega kola prvega dela prvenstva. V sedmih dosedanjih nastopih se druga Borova šesterka ni kaj prida izkazala. Priznati pa je treba, da so bili fantje že prav blizu zmage, lu se jim je iz različnih razlogov večkrat izmuznila. Pokazali pa so viden napredek in tudi igra postaja vse bolj zrela ter zanesljiva. Nedeljski spopad s Triestino B pričakuje Bor B z dobrimi upi na uspeh. Mestni tekmec, ki ima samo dve točki, bi moral jutri na stadionu «1. maj» potegniti krajši konec. G. F. 01ympia-Libcrtas Goriška 01ympia bo po dveh zaporednih gostovanjih na tujem, tokrat nastopila na svojem domačem igrišču. Gostila bo šesterko Liber-tasa iz Turjaka. Ker so Turjačani Goričanom — vsaj na papirju --dokaj enakovreden nasprotnik, je i-zid tega srečanja v veliki meri zavit v meglo. bs •vI°ška D liga It 30 v Trstu stadion «1. maj* tas — Aurora Videm _ 10 v vtf ) dob1 vih * , Vela 12 aprila 1970 lLbit ODBOJKA ^j*a B liga i ozetf. 4° v Gorim Breg n k* X l svof • • • 710 'U s* v Nabrežini je rf ^kol - Bor i uro« še * Moška D liga • -lili 0 v Trstu, stadion «1. maj* jzseW V B _ Triestina B " > 5j°®ka promocijska liga s* i/®** v štandrežu ttinji* el°x - Brda radniW , »•» bili tuj n;0« v Gorici, Dijaški dom irtvova bon, _ 01yn)pia B T l KOŠARKA ’ ’ f ^a D liga t;3« v Thiene l'l»der _ Bor o se tega t£iioS n'o0divisrr,,h ffft Tr'-'oreM-JaBor B rogovih p. »jadrjj! i.^nstvo dečkov ija rP pl?0 na Opčinah čil N**11 01et - Hannibal lezia-Gf najj v Trstu, Ul. deUa Valle sede** r ^ j)on gosco praS^L VSd^ - ■ - — mmmm* ) sas* v 10 vsi ZA PRVENSTVO CUS 6 slovenskih odbojkarjev ekipi tržaške univerze Kar šest slovenskih odbojkarjev bo sestavljalo univerzitetno reprezentanco Trsta (CUS Trieste). Od teh so štirje borovci (Edi Plesni čar, Žarko Uršič, Edi Vodopivec, Igor Orel) en predstavnik tržaškega Libertasa (Guido Neubauer) ter en član prvoligaša Pallavolo Triestina (VValter Veljak). Ta reprezentanca bo v sredo, 15. aprila, igrala v Trstu v okviru državnega odbojkarskega prvenstva nastopila moštva : CUS Firence, CUS Siena, CUS Trento in CUS Trst. Zmagovalec vsake skupine bo nastopil v finalnem turnirju, ki bo prve dni prihodnjega meseca v Rimu. Spored tržaške skupine pa bo naslednji: V sredo, 15. aprila: zjutraj žrebanje parov in dve tekmi; zvečer: dve tekmi. V četrtek, 16. aprila: dve tekmi. b. 1. KOLESARSTVO DIRKA PO BELCU! Končna zmaga Merck xa V zadnji etapi je osvojil 1. mesto Karstens BRUSELJ, 10. — Belgijec Eddy Merckx je zasluženo zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Belgiji, v kateri so vsa najboljša mesta osvojili domačini. Med Italijani je bil najuspešnejši Ballini, ki je bil štirinajsti. Lestvica današnje zadnje etape (247 km): 1 Gerben Karstens (Hol.) 6.54' 2. Van Vlieberghe (Bel.) 6.54’ 3. Zoontjens (Hol.) 6.54’25” 4. Van Springel (Bel.) 5. Verbeek (Bel.) 6. Ballini (It.) 7. Huysmans (Bel.) 8. De Witte (Bel.) 9. Godefroot (Bel.) V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI 10. Vekemans (Bel.) vsi v času Zoontjensa. Končna skupna lestvica 1. Eddy Merckx (Bel.) 20.47’55” 2. Walter Godefroot (Bel.) 3’03” zaostanka 3. Erič De Vlaeminek (Bel.) 8’ 4. Van De Kerckhove (Bel.) 9'02’ 5. Van Springel (Bel.) 11*54” 6. Verbeek (Bel.) 7. Karstens (Hol.) 8. Van Vlierberghe (Bel.) 9. Vekemans (Bel.) 10. Rosiers (Bel.) V zaostalem srečanju Zarja-Primorec 2:1 (1:1) Po dveh odloženih tekmah sta, krila, kjer je Kalc preveč preigra-Zarja in Primorec končno med se- j val in zaviral akcije. Ko pa je žogo boj izmerila svoje moči na igrišču dobil Žagar, se mu je ta kar «pri-v Ul. Flavia. Tudi tokrat igrišče | lepila* ob nogo. Oba igralca bi mo- ni obetalo nič dobrega in to se je izkazalo tudi med tekmo samo, ko so igralci le s težavo ostajali na nogah. Teren je bil namreč zeio spolzek in na sredini se je vedno bolj nabiralo blato, ki je proti koncu srečanja zaustavljalo žogo. Derbi med slovenskima kraškima vasema je privabil številne gledalce, ki so kljub delavniku in pozni uri prihiteli bodrit svoje ljubljence. Vsi pa morajo biti s prikazano igro zadovoljni. Upoštevali morajo slabo igrišče in še nenavajenost naših ekip na nočno razsvetljavo, ki je (poleg drugega) na tem igrišču še kar precej pomanjkljiva. Tekma se je začela z zamudo, ker je Zarji primanjkovalo igralcev. Končno so Bazovci stopili na igrišče z desetimi možmi in priznati moramo, da kljub temu ni igrala podrejene vloge, čeprav je nasprotnik imel moža več. «Belo - rdeči* so pretežno prodirali preko levega Brescia - LR Vicenza 1 Cagliari - Bari 1 Fiorentina - Milan X 1 Inter - Napoli 1 Lazio - Juventus X 2 Sampdoria - Verona 1 Torino - Bologna 1 Catanzaro - Mantova X Modena - Atalanta 1 X Piša - Monza X 1 Reggina - Genoa i Novara - Treviso 1 X Massese - Spal X 1 V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI V jutrišnjem prvenstvenem kolu zopet težka tekma za ekipo Bora V «1. divisione» «plavi» pred zmago nad Tricolore? V prvenstvu dečkov igrata Bor in Polet doma Borove košarkarje čaka jutri drugo zaporedno najtežje gostovanje tega prvenstva. Igrali bodo proti moštvu Kinder Thiene, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Ta ekipa si je praktično zapravila prestop v C ligo, ko je pred dvema tednoma zgubila tekmo na domačih tleh proti neposrednemu nasprotniku za končno zmago, oz. proti moštvu Dienai iz Benetk. Kinder Thiene je morda ekipa, ki ima najenostavnejšo, a zato tem bolj učinkovito igro. V tem moštvu so namreč stari, izkušeni igralci, ki poznajo vse košarkarske ukane in nadoknadijo prav z izkušenostjo druge svoje pomanjkljivosti. I-gralci še niso obupali nad prestopom v C ligo in zato bodo gotovo dali vse od sebe, da jim ne bi Dienai «ušel*. Borovci- se zavedajo, da bo to srečanje izredno težko. Kljub temu pa bodo izkoristili vsako popustljivost domačinov in se bodo tllHiiiiiiliiiimiliiiiiiiimiiiHniiiiiiiifiHiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiinimiHiiituiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiuimiiiiiuii V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LICI Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo Ključna tekma Zarje s FARI ■ Bo AGI (proti Bregu) ohranil nepremagljivost? ■ Derbi Sokol-Bor Nadaljevanje ženskega odbojkarskega prvenstva B lige, postaja iz kola v kolo vse bolj zanimivo in tudi privlačno. Ponavljajo se nepričakovani razpleti, tako da smo priča res presenetljivim rezultatom. Vsekakor pa je možno, da se tudi v preostalih treh kolih dogodi kaj takega. To pa predvsem pri tistih šesterkah, ki ne «plavajo v varnih vodah* in jiim še vedno preti nevarnost nazadovanja. Pregled osme ga kola je naslednji: Zarja sprejme v g06te nevarne igralke od FARI iz Padove. Bazav-ke, ki imajo po nepričakovani zrna gi nad Borom, še možnost obstanka v drugi ligi, morajo zaigrati na vse ali nič. Ključ vsega pa je prav v tem, če bodo resnično sposobne spraviti na kolena Padovanke. Domače občinstvo pa bo igralkam v veliko oporo in smo skoraj gotovi, da bo FARI zapustil Trst praznih rok. Nadaljnji dve točki bi bili za Zarjo zlata vredni. Breg odhaja v goste k vodečemu AGI. Goričanke (še edina neporažena šesterka te skupine) bo res težko presenetiti na njihovem domačem igrišču. Brežanke pa so popolnoma prebolele hud poraz v Nabrežini in v nedeljo bodo stopile na igrišče brez vsake bojazni, žoga je pač okrogla in to bo najbolj bojevit spopad kola. V derbiju kola pa se bosta spo prijela Sokol in Bor. Nabrežinke so na lastnem igrišču izredno nevarne in Se zagrizeno borijo za vsako točko. Pred domačim občinstvom pa je njihov mladostni polet skoraj neukrotljiv. Ponovna zmaga Nabre-žink bi odpravila ves strah pred izpadom. Borovke pa bodo morale igrati veliko bolj podjetno in pre-. mišljeno, kot proti Zarji, če hočejo zapustiti nabrežinski pravokotnik z dvignjeno glavo.‘Vse torej kaže, čeprav bo tekma na odprtem, da bomo priča lepi odbojki. G. F. rala svoje tehnično znanje, ki je precejšnje, izkoristiti bolje. Morala bi si podajati žogo s hitrimi, rezanimi izmenjavami, ki bi prav gotovo spravljale nasprotno obrambo v veliko zagato. Ostali del nabada je dobro deloval. Grgič je bil odločen v zaključnih trenu.kih. Pa-squalis pa je dobro opravil nalogo veznega igralca. Valentič je igral le v drugem polčasu. Obramba je (razen v akciji avtogola in v začetku tekme) dobro delovala in ni dopustila trebenskim napadalcem, da bi izvedli nevarne strele na njena vrata. Primorec je igral bolj mirno. Njegova igra je bila preračunana na sredini igrišča na nizke žoge, čeprav igrišče tega ni dovoljevalo. Morda je bila to edina hiba treben-skega moštva, ki je lepo gradilo svoje akcije in je bilo v prvem polčasu zelo nevarno. Napadalci so v tem delu igre zapravili dve izredni priložnosti. Obramba je puščala ba-zovskim napadalcem preveč prostora in je ob priliki izenačenja pustila Baldassina . prostega. Prvo nevarno akcijo je sprožila Zarja. Kalc lepo poda Pasqualisu, ki mu žogo vrne. Kaičev strel vratar ujame tik vratnice. V 12. in 15. minuti ima Primorec dve izredni priložnosti za dosego gola. Najboljšo zamudi srednji napadalec, ki sam pred vrati ne prestreže podaje z desne. Pritisk Primorca se konkretizira v 21. minuti po nesporazumu med Zarjinim vratarjem in Baldassino« , ko pošlje slednji žogo v lastno mrežo. Isti igralec pa vzpostavi v 30. minuti ponovno ravnovesje. Sodnik dosodi prosti strel v korist Zarje. Izvede ga Pasqua-lis, ki pošlje žogo v loku v kazenski prostor. Vratar prestreže prvi strel a žoga leti v paraboli mimo vrat in Baldassin jo z izredno hladnokrvnostjo z akrobatskim skokom pošlje v mrežo. Izenačenje in gol, J ki navdušita Zarjine navijače, pa tudi vse prisotne. V začetku drugega polčasa se igra ustali in enajsterici sta si enakovredni. V 7. minuti bi lahko Primorec ponovno povedel, v 10. minuti pa je imela priložnost Zarja. V 18. minuti trebenska obramba omogoči Zarji da povede. Pri vrnitvi žoge z auta za vrati, Primor-čev branilec slabo brcne in žogo z lahkoto prestreže Grgič. Ta ne okleva in z močnim prečnim strelom potrese nasprotnikovo mrežo. Igra se po tem golu umiri in do konca se ne zgodi nič pomembnega. Kotov je bilo 5:1 (5:0) v korist Zarje. t. r. Lokostrelstvo je pri nas skoraj neznan šport. V številnih drugih državah pa je izredno razširjen. Zato so nekatere države, med temi tudi Zahodna Nemčija, predlagale, da bi to panogo uvrstili tudi v spored olimpijskih iger ' močno potrudili, da bi zapustili najboljši vtis. Žal pa se še ne znajo z enako odločnostjo in prepričljivostjo boriti tudi na tujih tleh. Samo tako si lahko razlagamo visoke poraze, ki jih naši košarkarji doživljajo na tujih tleh, medtem ko doma prepričljivo zmagujejo. V jutrišnjem srečanju bo Bor nastopil z naslednjo postavo: Zavad-lal, Sancin, Tavčar, Lakovič, Sirk, Fabjan, Starc, Ambrožič, Kralj. Tekma Kinder Thiene — Bor bo jutri v mestu Thiene ob 17.30. Spored celotnega 9. povratnega kola pa bo naslednji: Robur Ravenna — Siloplast Kinder Thiene — Bor Castelfranco — Treviso Parkett — Dienai 4 Torri — Ceramica Costi Don Bosco — Zuccheri V drugem kolu prvenstva «prima divisone* bodo skušali borovci osvojiti prvo zmago na račun moštva Tricolore. Čeprav so «plavi» v prvem kolu doživeli poraz proti Li-bertasu, pa so že tedaj pokazali, da bodo lahko v tem prvenstvu izbojevali marsikatero zmago. Moštvo sicer sestavljajo mladi (in zato neizkušeni) igralci, kljub temu pa smo prepričani, da se bodo že danes lahko uveljavili, seveda če ne bodo ponovili napak, ki so jih zagrešili v prvem polčasu v tekmi z Libertasom. Borova postava pa bo naslednja: Čermelj, Nadlišek, Peirtot, Kralj, S. Hrvatič, Šare, V. Hrvatič, Škerlj, Zavadlal, Milič. V prvenstvu dečkov bosta jutri nastopili obe slovenski peterki. Polet bo na lastnih tleh igral proti močni ekipi Hannibal iz Tržiča. O-penski igralci so sicer v prvem srečanju tega prvestva izgubili, toda ne izključno po lastni krivdi: sodnik jih je namreč močno oškodoval. Upajmo, da bo danes s sojenjem v redu in da bodo tako tudi1’naši’dečki'prišli do Veljave. Po-letova postava pa bo naslednja: Kraus. Gantar, Košuta, Starc, Rau-ber, Vremec, Dolenc. Foschini. Tudi borovci bodo nastopili drugem kolu na domačih tleh. «Pla-vi» bodo namreč igrali proti moštvu Don Bosca. V srečanju je mogoč vsak rezultat. Kot je znano, borov- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimRiuiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiniiiiiHiniiiiiiiitiii« ci v prvem kolu niso igrali, kajti tekmo so odgodili zaradi slabega vremena. Borova postava: Francia, Koren, Colja, Klobas, Harej, Sancin, Košuta, Bertok, Radetič, Žerjal. b. L Tnhr* iniiu mnŠirrz n n i&riščih Jako jutri most ta na igriscm LAZIO Di Vincenzo; Papadopulo, Wil-son; Governato, Polentes, Mar-chesi; Massa, Mazzola, China-glia, Ghio, Fortunato (Morrone). JUVENTUS Tancredi; Salvadore, Leoncini; Morini, Roveta, Cuccureddu; Leonardi, Vieri, Anastasi, Fu-rino, Žigoni (Favalli). FIORENTINA Superchi; Rogora (Cencetti), Longoni; Esposito, Ferrante, Brizi, Rizzo, Merlo, Mariani, De Sisti, Chiarugi. MILAN Vecchi; Trapattoni, Schnellin-ger; Rosato, Malatrasi, Lodet-ti; Rognoni, Sormani, Combin, Fogli (Rivera), Prati. TORINO Sattolo (Pinotti); Poletti, Fossa-ti; Puia, Cereser, Agroppi; Ca-relli, Facchinello (Sala), Qua-dri, Sala (Moschino), Mondo-nico. BOLOGNA Adani; Roversi, Ardizzon (Pri- ni); Cresci, Janich, Gregori; Perani (Gennari), Bulgarelli, Mujesan, Scala (Lambrugo -Turra), Savoldi. BRESCIA Galli; Manera, Cagni; Inselvl-ni (Fanti), Gašperini, Busi; Salvi, Momanti, Turchetto, Simoni, De Paoli. VICENZA Pianta; De Petri, Volpato; Bia-siolo, Cisco, Calosi, Damiani, Scala, Vitali, Cinesinho, Fac-chin. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Zigno-li (Mancin); Cera, Niccolai, Poli; Domtnghmi, Nene, Gori, Brugnera, Riva BARI Spalazzi (Colombo); Loseto, Galli; Muccini, Spimi, Furla-nis: Cane, Fara, Spadetto, Zu-ckovvski, Colautti. INTER Vieri: Burgnich, Facchetti; Ber-tini, Landini, Cella; Jair, Maz- zola (Vanello), Boninsegna, Sua-rez, Corso. NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Nardin, Bianchi; Improta, Juliano, Canzi (Cavallino), Mon-tefusco, Barison. PALERMO Ferretti; Sgrazzutti, Giuberto-ni; Lancini, Bertuolo, Landri; Pellizzaro, Landoni, Troia, Reia, Causio. ROMA Ginulfi; Bertini, Scaratti; Co-lafrancesco, Liguori, Santarini; Cappellini, Salvori, Landini, Ca-pello, Franzot. SAMPDOR1A Battara; Sabaditi, Negrisolo Sabatini, Spanio, Garbarini Frustalupi, Comi, Salvi, Benetti, Fotia. VERONA Pizzaballa; Ferrari, Sirena: Ma-scetti, Batistom, Stenti; D’A-mato, Madde, Clerici, Orazi Bui. V Renčah pri Novi Gorici Prof. Jože Smrdelj slav# 25-lelnico delovanja na športnem področju Ta mesec bo slavil 25-letnico svo-,ega športnega udejstvovanja prof. Jože Smrdelj iz Renč. S športom se je najprej srečal v Postojni, kjer je bil aktiven igralec nogometa, košarke in rokometa. Kmalu pa je aktivni šport o-pustil in je prevzel vlogo organizatorja in športnega delavca, saj je postal sodnik za košarko, rokomet, vaterpolo, plavanje, atletiko in telovadbo. Leta 1963 se je iz Postojne preselil v Renče pri Novi Gorici. Tu je dosegel z delom med mladimi športniki velike uspehe, saj so se njegovi gojenci v marsikateri panogi uvrstili v sam kakovostni vrh slovenskega športa. Ker je tudi trener rokometnega kluba «Iskra» v Šempetru pri Novi Gorici, je tudi na tem področju njegovo delovanje zeio uspešno, saj se bo klub letos verjetno uvrstil zelo visoko na lestvici, v naslednjih sezonah pa bo morda sodeloval celo v republiški ligi. (S to ekipo so ga povabili na gostovanje tudi v Videm in Celovec). Prizadevnemu primorskemu športnemu delavcu ob tem četrtostolet-nem jubileju iskreno čestitamo. K. R. NOSOM ir SREDNJEEVROPSKI POKAL Hajduk izpadel BEOGRAD, 10. — Nogometna tekma za srednjeevropski pokal med splitskim Hajdukom in Praško Slavijo se je končala danes v Splitu neodločeno 2:2 (0:0). Ker se je prva finalna tekma v Pragi končala prav tako neodločeno z 1:1 se je po določilih tega tekmovanja uvrstila v polfinale Slavija. Hajduk je s slabo igro razočaral 12.000 gledalcev. r | [ 1 1 t j L - prvi 2 1 X drugi 1 2 1 2. - prvi 2 2 drugi X I 3. — prvi 1 drugi X 4. - prvi 1 drugi 2 5. - prvi 1 2 drugi 2 1 6. — prvi 2 1 drugi 1 2 ŠD Sokol iz Nabrežine , priredi v nedeljo, 19. a-prila, ob priliki ženske odbojkarske tekme FARI - Sokol, avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje na sedežu društva. iso V pri., jvorata^' 0 ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg em H--* Bartol’1? a je?! ;V 100 ob da bi jed najrajši izlila v kanal, toda med tem na-In gotavlj*^. ki so se zasvetile v marsikaterih očeh, so pričale med razžaljenim človeškim dostojanstvom in med lltllllllil11 111 meci želodcem se je takoj razvil srdit boj, v 1° ^9.'Jdeefern ■I® o®**! zmagovalec do krvoločnosti razjarjeni želo- oblastjo. Bataljonskega imšpekcijona, nadporočnika ni bilo nikjer opaziti, namesto njega je bil navzoč ,v°dja Smuk, ki je imel tudi bataljonsko službo, ki pa Najbolj6 delal, kakor bi nič ne slišal. Četrta stotnija je bila že sedom ? PxavlJena in mimo kotlov je korakala tretja. h. Ir>fanterist Skobir, ki se je že vračal z menažo proti 9.2.) tretje stotnlje' Je a^Ucai še čakajočim čm! i^, "°d te godlje bd še gospodična Nora crknila, če bi ji jo ) Ne P0** J1® rep.„!» i svoj^K babico nadporočnika Seuniga, psico Noro Je moštvo as topil p^®ho imenovalo: gospodična Nora. dne tei" »Stekla bd...» so odgovarjali nekateri, nekdo se je pa zadrl: «Aufbiks, gospodična Nora!« V tem hipu se je prikazal izza barake sam nadporočnik Seunig, prepasan s službeno šerpo bataljonskega inšpekoijona. Podoba je bila, da je prisluškoval za oglom barake, ker ga Je naravnost vrglo proti moštvu. «Infanterist Skobir!« Ustavil se je pred Skobirjem, ki je stal habtacht, pri čemer pa ni nehal moliti skodele od sebe proti nadporočniku; ta Je zavpil v nemškem jeziku: «Kaj si gobezdal, infanterist Skobir?« Seunig se je posluževal jezika svojega moštva in obenem jezika svojih prednikov zelo redko in le takrat, kadar je bilo treba ozmerjati koga, ki ni razumel besedice službenega jezika. O Skobirju pa je mislil, da mora razumeti službeni jezik. Opazke, ki jih je bil slišal na račun svoje življenjske prijateljice, psice Nore, so ga zabolele v dno srca; dobro je čutil, da tako niso bile izrečene na naslov njegove živali, temveč na njegovega osebnega. Gospodična Nora je pri bataljonu pomenilo tudi: nadporočnik Seunig. V kratkih trenutkih, ko sta si molče in negibno stala nasproti nadporočnik Seunig in infanterist Skobir, je sovraštvo moštva in nadporočnikovo sovraštvo do njega, zadelo drugo ob drugega, da je nehote zastal počasni korak dolge vrste, korakajoče proti kuhinji. Srca stoterih so zadrhtela in roke so krčevlteje zgrabile za držaje skodel. V zadnjih vrstah, kjer Je stala prva stotnija, je nekdo predrzno dejal: «Pomoli mu .pečenko’ pod nos...« Zaradi razburjenosti pa nadporočnik tega ni slišal ter je že zapihal proti Skobirju: «Aill si ne upaš priznati, kar si rekel? Figamož! To je čisto po vaše! To smrdi prav po kranjsko...!« Strupena puščaca, ki jo je spustil na ves bataljon, je vzdramila Skobirja. da se je vzravnal in s trdim glasom odgovoril: «Rekel sem, kar sem rekel...!« Nadporočnik Seunig je imel pripravljen cel zbornik psovk in kletev, toda odločna Skobirjeva izjava ga je tako osupnila, da se je zmodel, nekaj hipov nedoločno strmel v vojaka, nato pa se je rešil iz zagate na ta način, da je zaklical proti kuhinji: «četovodja Smuk! Takoj aretirajte infanterista Skobirja!« Ker se četovodja Smuk ni takoj približal, je Seunig ves togoten nadaljeval: «Kaj je to...? Četovodja Smuk, kaj je to...? V zapor s Skobirjem!« Naposled se je četovodja Smuk le prikazal in z malomarnim glasom: «Na povelje, gospod nadporočnik!« odgnal Skobirja proti stražnici. Raztogotenemu Seunigu se je zdelo, da vidi okrog sebe en sam prezirljiv uporniški obraz, ki ga sestavljajo predrzni Skobir, obotavljajoči se četovodja Smuk in sumljivo se pregibajoče vrste moštva. Srd ga je tako prevzel, da je začel divje mahati okrog sebe s pasjim bičem. Pri tem se je drl: «Sodrga, še predobra tl bo ta godlja, samo malo še počakaj...« Moštvo Je slepo prisluškovalo njegovim izbruhom in nekdo je polglasno menil: «Ta pa res prosi, da bi se ga usmilili...« Nekdo drug Je dejal sam pri sebi: «No, predolgo ti res ne bo treba prositi...« Ko se je nadporočnik Seunig spraznil, se je nalašč postavil h kotlom in nadzoroval razdelitev kosila do zadnjega moža. Potem se je lotil četo vod j e Smuka, ki ga je prišel vpraševat kaj naj počno na stražnici z aretiranim Skobirjem. «Jutri k bataljonskemu raportu! — Ali Je sploh treba spraševati? Disciplina pri bataljonu je pri kraju. Tega ste tudi vi krivi, podčastniki. Kaki podčastniki...! Ta sodrga menda misli, da je Avstrija že na mrtvaškem odru, kaj...? Toda počakajte malo...« Četovodja Smuk bi bil nadporočniku rad povedal, kako nevarno je igrati se z na pol obupanim moštvom, in sicer ravno v trenutku pred odhodom na bojno polje. Ker pa je ta trobil svoje, ga je pustil, dokler mu ni zmanjkalo, in je naposled vihrajoč zapustil taborišče. Medtem ko je Skobir sedel na pogradu v praznem prostoru za stražnico in je komandant straže še vedno premišljeval, ali naj odpošlje Skobirja v zapor ali naj še počaka z njim na stražnici, je moštvo maršbataljona mrmrajoč za-uživalo smrdljivo kosilo .Večina je s trpkimi občutki zlivala vase žlobudro, vendar so bili tudi nekateri, ki je kljub gladu niso mogli prenesti in so jo zlivali v kanal Vse je žgal Seunigov nastop. Ali misli ta pes, da ima opravka s čredo ovac ali kaj? Kolikokrat jih je že žalil in sramotil. Kako si je zmeraj prizadeval, da bi jim delal krivico, da bi jih ponižaj. Pesti so se stiskale in si prisegale, da bodo obračunale s tem trinogom prvi dan, ko pridejo na fronto. Vendar je večina z grenkobo slutila, da tega zadoščenja ne bo nikoli učakala, ker bo nadporočnik obrnil fronti hrbet, brž ko bo zavohal smodnik.... Tedaj je v baraki prve stotnije zaklical štefanič: «Ali veste da Skobir sedi...?« Poslednje skodele in žlioe so razdraženo zaropotale m police. Nato se je takoj oglasilo v baraki druge stotnije: «Skobir sedi...« Takoj nato je zašumelo v baraki tretje stotnije: «Zakaj sedi naš tovariš Skobir...?« A v baraki četrte stotnije je že odmeval klic: «Skobir mora ven...!« Vse taborišče je zajel en sam krik: «Skobir mora ven...!« Iz barak se je šum preselil na dvorišče, kjer je bilo vedno več Soldatov, ki so grozeče strmeli proti stražnici. (Nadaljevanje sledi) 11. aprila 1971 PO PISANJU RAVNATELJA LISTA «AL AIIRAM» HEYKALA Izrael namerava napasti in rezidenco predsednika Naserja porušiti v Kairu Nova izraelska strategija v boju proti ZAR ? KAIRO, 10. — Izrael — trdi v svoji petkovi tedenski rubriki najuglednejši egiptovski politični komentator — pripravlja napad na rezidenco predsednika Naserja v Kairu in na vse področje okrog dvorca. Bliskovit napad naj bi o-pravila nizko leteča letala, ki bi v zaporednih valih bombardirala rezidenco ter, ne meneč se za morebitne tudi hude izgube, popolnoma porušila poslopje in vse, kar je v neposredni okolici. O tem izraelskem načrtu poroča Mohamed Hasanein Heykal, ravnatelj najbolj razširjenega egiptovskega lista »Al Ahram» ter osebni prijatelj in zaupnik predsednika Naserja. Heykal v svojem članku poroča, da imajo Izraelci vtis, da čas ne deluje v njihovo korist in da so zaradi tega pripravljeni za najdrznejše in najbolj skrajne posege v boju proti ZAR. Izrael ima tudi v načrtu — trdi še ravnatelj »Al Ahrama* — okrepitev letalskih vdorov ter pošiljanje kopenskih enot s helikopterji na egiptovsko ozemlje, kjer naj bi uničile življenjske na prave ZAR. Heykal poroča tudi o poskusih Izraela, da bi izzival Sovjetsko zvezo ter napravil tako uslugo ZDA. Enega od teh poskusov so napravili pred nekaj meseci, ko so izraelska letala bombardirala poslopje, kjer je stanovalo trideset sovjetskih vojaških izvedencev. Ko so pa poslopje, ki leži daleč od egiptovskih vojaških položajev, napadli, ni bilo v njem k sreči nikogar, ker so sovjetski predstavniki odšli na neko vojaško parado. Namen napada, piše Heykal, pa je bil jasen: cilj, trenutek in način izvedbe napada z raketami so dali jasno r ciz ume ti, da je bil dejanski namen premišljeni umor, ki bi zadovoljil ZDA. Ugledni komentator poroča tudi o drugih poskusih provokacije: tako na primer navaja, da Izrael podpihuje upor v vzhodni Evropi ter skrivaj pošilja protisovjetski material v vzhodne države po naročilu ameriške obveščevalne službe CIA. To izzivanje Sovjetske zveze — trdi Heykal — pomeni igranje z ognjem ter lahko privede do zelo resnih posledic. Kako je umrl Pino Pinelli? Kako je umrl milanski anarhist Pino PinelH? Ali je res «umrl zaradi udarca s karate?«, kot je zapisalo, z vprašanjem, glasilo socialistov «Avanfti'.)? Kdo je bdi v sobi na Četrtem nadstropju milansše kvesture? Kje je bil komisar Cala-bresi, Član političnega oddelka, ki je dobro poznal milanske anarhiste in ki je, po nekaterih listih, že nekaj ur po eksploziji v banki na Trgu Fontana trdil, da so bombe delo anarhistov in da je verjetno vpleten v zadevo Valpreda, o katerem tedaj ni nihče nič vedel? Vrsta vprašanj se čedalje bolj kopiči, meditem ko se s previdno počasnostjo pomika preiskava o zagonetnem «samomoru» s četrtega nadstropja kvesture. Tako pišejo nekateri listi, da je čudno, kako da ni Finelliju tekla kri iz ušes in ust, zakaj si med padcem ni zakril obraza z rokami, kot delajo vsi, ki so pri zavesti in si utirajo pot dvorni, mar ni bil Pinelli že nezavesten, ko je zdrknil v praznino? V vrsto vprašanj se je te dni vpletla še nova nit, pričevanje a-narhista, mladinca Pasqualaja Va-lituttija, ki je tisto noč prebil na hodniku pred sobo, v kateri so zasliševali Pina Pinelli ja, znanega kot poštenjaka in milega po značaju. Valitutti postavlja na laž zatrjevanja komisarja Calabresija, ki trdi, da ga ni bilo v sobi v ((trenutku, ko je Pinelli kot lev skočil skozi okno«. Valitutti namreč trdi, da je slišal neki ukaz, naj Finelliju ne dajo spati, ker mu je treba streti živce, mailo pred njegovo smrtjo pa je slišal «ropot, kot če bi se ljudje pretepali. Mislil sem, da pretepajo Pina. Takoj nato sem slišal ropot premaknjenih stolic in videl ljudi, ki so stekli na hodnik in kričali, da se je vrgel skozi okno«... Pričevanje anarhista Valitutti ja je rimski dnevnik «Paese sera« ponatisnil iz Parrijevega tednika «A-strolabio«, ki se sprašuje, če so RAZDVOJENOST V GVATEMALSKI VLADI Vojaški krogi so odgovorni za smrt Karla von Spretija Proces v Atenah Poziv grške odporniške organizacije italijanskim antifašistom ATENE, 10. — Na atenskem sodišču so se danes vrstili govori branilcev 34 obtožencev pripadnikov organizacije ((Demokratska obramba«. Branilec Caralambosa Pro-topappasa je zahteval, da sodniki ukinejo sodbo in prepustijo sojenje civilnemu sodišču. Jutri bodo govorili odvetniki Dianissia Kara-yorgasa, za katerega so sodniki zahtevali smrtno kazen, Georgiosa Mangakisa, Johannesa Starakisa in Emanuela Lukasa. Končno obsodbo bodo verjetno sodniki izrekli jutri ali v ponedeljek. Grške odipomiške organizacije so danes poslale italijanskemu antifašističnemu narodu, italijanski vladi in demokratskim organizacijam poziv, v zvezi z nečloveškimi in krutimi zahtevami grškega vojaškega sodišča. V pozivu poudarjajo, da pomenita taka razsodba in tak re- VPRAŠANJA IN ODGOVORI Doba zdravljenja, vojaščina in družinske doklade pri pokojnini Pri pisanju teh člankov smo najbolj veseli, kadar lahko odgovarjamo na vprašanja bralcev, kajti takrat zagotovo vemo, da napišemo to, kar čitatelje zanima in da neposredno obravnavamo njih problem. Zato bomo danes na kratko odgovorili na nekatera vprašanja naših bralcev. Bralec Alojz K. nam piše: Letos bom šel v pokoj in ob pregledovanju svoje delovne dobe sem ugotovil, da imam le za 28 let plačanih socialnih dajatev. Rečeno je, da mi bodo priznana tudi štiri leta vojaške dobe. Zanima pa me, ali mi bo pri pokojnini priznana tudi doba bolezni (po vojni sem zbolel i.rtuoc* i/unu j. ------- ------- -------- ' i - žšm veliko nevarnost za vse sosed-1 za jetiko in se zdravil pet let). Na ne in evropske države. I socialnem zavodu mi niso znali toč- trditve mladega Valituttija znane preiskovalnemu sodniku. — — -------,--- ------ .................■■■imu.ii.mmoumn........oimnmu...noniimuuonmi............. PO BRODOLOMI! PRED GENOVSKIM PRISTANIŠČEM Število mrtvih narastio na 13 oseb 7 še pogrešanih, 14 pa v bolnišnici Vrsta nepredvidenih okoliščin ali neprevidnost posadke? Na vprašanje bo lahko odgovorila samo podrobna preiskava Pokojnikova vdova je sprejela naj višje odlikovanje - Scheel v gvatemalski prestolnici CIUDAD DE GUATEMAI.A, 10. — Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Walter Scheel je danes dopotoval v Ciudad de Guatemala z vojaškim letalom ZRN. Minister bo spremljal v domovino truplo pokojnega nemškega poslanika von Spretija, ki so ga pred dnevi ubili v bližini gvatemalske prestolnice. Takoj po prihodu v gvatemalsko prestolnico je minister Scheel obiskal pokojnikovo vdovo, kateri je izrazil svoje osebno sožalje, kakor tudi sožalje bonske vlade. V poznejših urah je minister Scheel šel v Narodno palačo, kjer ga je sprejel gvatemalski predsednik J. Cesar Mendez Montenegro. Kot smo že poročali, je zahodnonemški minister izročil gvatemalskemu predsedniku protestno noto zahodnonemške vlade zaradi umora poslanika Karla von Spretija. Kot smo že poročali predvčerajšnjim, je vdova pokojnega Spretija zapustila Narodno palačo, kjer je ležalo truplo njenega pokojnega moža, ko je zvedela za prihod predsednika gvatemalske republike Cesarja Montenegra. V teh 48 urah se je morda njeno stališče do gvatemalske vlade nekoliko ublažilo. Sem sodi verjetno tudi drugačna ocena zahodnonemške vlade glede tega krvavega dogodka. Dejstvo je, da je von Spretijeva vdova danes sprejela iz rok gvatemalskega zunanjega ministra Mohra najvišje gvatemalsko odlikovanje, se pravi »veliki križ reda Quetzal». Slovesnosti so prisostvovali predsednik Montenegro, številni tuji diplomati in visoki državni funkcionarji. Grofico von Spreti so spremljali njeni trije sinovi in posebni poslanik bonske vlade VVilhelm Hoppe. V svojem nagovoru je zunanji minister Mohr izjavil, da predstavlja umor poslanika von Spretija eno izmed najbolj črnih plati v zgodovini gvatemalske države. Na kraju je poslanik poudaril željo, da bi se odnosi med Gvatemalo in ZRN odvijali še naprej v prijateljskem duhu. Dejstvo, da je von Spretijeva vdova sprejela visoko odlikovanje, pomeni, da je prišlo do določenih sprememb pri ocenah zahodno-nemških krogov glede političnega stanja v Gvatemali. Znano je, da je ZRN zelo zainteresirana za vzdrževanje dobrih političnih odnosov s to deželo, kakor tudi _ z mnogimi drugimi državami Južne Amerike. V Gvatemali živi okoli 1500 Nemcev, ki jih zahodnonemška vlada skuša zaščititi v največji meri. Zato ni po umoru von Spretija pretrgala dokončno vseh diplomatskih vezi z gvatemalsko republiko. Na spremembo tega stališča je verjetno vplivalo dejstvo, da so poznejše ugotovitve pokazale, da je bila gvatemalska vlada needina, ko je šlo za sklep o pristanku na zahteve ugrabiteljev nemškega poslanika. Pravijo, da so trije ministri, in sicer predsednik Mendes, zunanji minister Mohr in minister za delo Jise de la Roča Santa Cruz skušali prepričati ministrski svet, naj vlada plača odškodnino 700.000 dolarjev in naj osvobodi 25 političnih zapornikov. Prevladalo je mnenje obrambnega ministra generala Dorotea Reyes Santa Cruz, ki je menil, da se ne sme ugoditi zahtevam upornikov, ker bi se ti v nobenem primeru ne upali ubiti nemškega poslanika. Iz Bonna se je medtem zvedelo, da je gvatemalski poslanik Antonio Gandara dospel v Koebenhavn. Pripomniti je treba, da je Gandara gvatemalski poslanik tudi na Danskem, Švedskem in Norveškem. Gvatemalski poslanik pa je na vsak način zahteval od vlade ZRN, da ga pismeno obvesti, če je on še zaželena diplomatska osebnost v GENOVA, 10. — Včerajšnja potopitev angleške ladje «London Va-lour» pred genovskim pristaniščem, je globoko pretresla vse tiste, ki so z obale sledili razvijanju tragedije, ne da bi mogli kaj pomagati. Marsikdo se sprašuje, kako je lahko prišlo do take tragedije. Kdo je kriv? Mogoče nepripravljenost posadke, ali vrsta nepredvidenih okoliščin. Točen odgovor bo lahko dala samo podrobna preiskava, ki so jo uvedle pristojne oblasti. Med valovi in na čereh je izgubilo življenje 13 oseb. še sedem pa jih niso našli. Od 34 ljudi, ki so jih odpeljali v bolnišnico, so nekateri v smrtni nevarnosti, in to ne samo zaradi telesnih poškodb, temveč tudi zara: di vode zastrupljene z nafto, ki so jo v veliki količini spili. Tudi reševanje ni bilo pravilno organizirano, čeprav je marsikdo od reševalcev včeraj popoldne tvegal življenje, da bi pomagal posadki angleške ladje. Čudno se zdi, da pristanišče, kakor je Genova, premore samo en motorni čoln in en vlačilec, ki se lahko premikata v ozkem prostoru, ki je med jezom in valobranom, ko je morje tako razburkano, ne da bi se že v prvih trenutkih tudi sama potopila. Genova spada med največja svetovna pristanišča. Čudno je, da ni opremljeno vsaj kot večja pristanišča v Severnem morju. Predstavnik družbe »Rimorchiatori Riuniti* je opravičil pomanjkljivost s tem, da so take nevihte redek pojav, ni pa prvič, da se ladja raztrešči na čereh pred Genovo. Izreden pogum je treba priznati reševalcem. Pilot majhnega gasilskega helikopterja, ki je s predrznimi poleti rešil pet članov posadke, je res občudovanja vreden. Tudi on ni imel na razpolago primernega sredstva. Za reševanje v takih pogojih bi bil potreben dosti močnejši helikopter, ki bi lahko kljub močnemu vetru popolnoma mirno stal navpično nad ladjo in z nje dvigal ljudi. Omenili smo neprevidnost posadke. Genovsko pristaniško poveljstvo je danes javilo, da je skoraj 12 ur opozarjalo vse ladje v in pred genovskim pristaniščem, da se bliža nevihta. Obvestila so bila v italijanščini in v angleščini. Opozarjala so, da se bliža nevihta s Tiranskega morja in da se dviga sila morja. Ob 14.20 je poročilo točno javljalo, da je veter dosegel približno 70 kilometrov na uro, jakost morja pa je že 8. Je angleška ladja sprejela ta poročila? Nihče tega ne bo mogel potrditi, ker je radiotelegrafist utonil v valovih. Tudi motorji na ladji so bili popolnoma ustavljeni. Izvedenci trdijo, da je za tako ladjo potrebno nekaj ur, preden se lahko premakne, če motorji minimalno delujejo. V primeru, da so popolnoma ustavljeni, je skoraj nemogoče premakniti ladjo v kratkem času. Nihče ni še do sedaj pojasnil, zakaj je kapitan ukazal ustaviti motorje. Kapitana, ki se je do konca krčevito oprijemal potapljajočega se ladijskega ogrodja je odneslo morje. Umrli sta tudi telegrafistova in kapitanova žena. Potapljanju ladje so sledili tudi s pristaniškega svetilnika. Dežurni, ki' je opazoval, kako so se vse ostale ladje zasidrane pred pristaniščem oddaljevale, je opazil, rla na krovu »London Valour* ni bilo žive duše. Ko je postal veter močnejši in so valovi s silo začeli butati ob ladjih bok, je tudi opazil, da je verjetno sidro popustilo, ker se je ladja začela počasi premikati proti čerem. Nekaj trenutkov kasneje je prvič trčila ob skale. Zahodni Nemčiji. ..............*.......................HI1IHOOI1IIII... VESTI IZ SLOVENIJE Izvršni svet podelil nagrado Borisa Kidriča Ustanovitev odbora za izobraževanje strokovnih kadrov - Festival malih in eksperimentalnih gledališč (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 10. - Danes so v Ljubljani na slovesnosti v republiškem izvršnem svetu podelili najvišja priznanja s področja znanosti v Sloveniji: nagrade Borisa Kidriča. -To najvišje priznanje, ki ga podeljujejo ob smrti revolucionarja in državnika Borisa Kidriča so prejeli prof. dr. Ivan Vidav za deli? na področju matematične fizike, prof. dr. Darko Jamnik s sodelavci za delo na področju jedrske reakcije z gama žarki in prof. dr. Jože Rant, za življenjsko delo na področju stomatologije. Podelili so tudi nagrade sklada Borisa Kidriča ter nagrade za iznajdbe in tehnične izpopolnitve 15 znanstvenikom. leposlanik v Ljudski republiki Kitajski Bogdan Osrečanin se je pred odhodom na svojo službeno dolžnost te dni oglasil tudi v Sloveniji in se v Ljubljani pogovarjal s predsednikom republiške skupščine Ser gejem Kraigherjem, s predsedni- V Ljubljani so ustanovili odbor republiškega izvršnega sveta za izobraževanje strokovnih kadrov. Slovenija je po izobrazni strukturi začela v zveznem merilu zaostajati in to prav v času, ko zahtevata napredek tehnologije in splošno povečanje storilnosti vedno bolj usposobljene kadre. Najpomembnejša naloga odbora bo zato skrb za u-sklajeno delo vseh institucij, ki delujejo na področju izobraževanja, od delovnih organizacij, do šol na vseh stopnjah in ustanov, ki skrbe za dopolnilno izobraževanje. V skupna prizadevanja bodo prav tako vključeni ustrezni organi republiške uprave in tudi gospodarska zbor niča Slovenije. • • • Novoimenovani jugoslovanski ve- kom republiškega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem in s podpred sednikom republiške skupščine dr. Jožetom Brilejem. Navzoči so bili tudi predstavniki političnega življenja Slovenije. Veleposlanik Ore-ščanin je obiskal v Ljubljani tudi gospodarsko zbornico in se pogovarjal z njenimi funkcionarji. Pred kratkim se je v Sarajevu končal enajsti festival jugoslovanskih malih in eksperimentalnih gledališč. Podelili so sedem lovorovih vencev, tradicionalnih nagrad tega festivala. Med nagrajenimi je tudi Mala drama Slovenskega na rodnega gledališča iz Ljubljane, ki je dobila nagrado za uprizoritev drame »Znamke nakar še Emilija* Dušana Jovanoviča, Žarko Petan pa je dobil nagrado na režijo tega dramskega dela. » • • V prostorih Delavskega doma Kranju bodo jutri odprli deveti pomladanski potrošniški sejem. Na njem bo sodelovalo 57 trgovskih proizvodnih in gostinskih podjetnikov ter zasebnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem nudili največ stanovanjske opreme, tekstila, gospodinjskih strojev in podobno. D. Košmrlj ga podjetja «Hidroelektra», ki jih je v predoru hriba Kamesnica ustavila talna voda. K sreči ni bilo nobenega ranjenca, ker so delavci pravočasno opazili, da se je poja vila voda in so nemudoma dvignili ploščad iz tako imenovanega »betonskega vlakna*. Na ploščadi so lahko mirno počakali reševalce. Talna voda se je pojavila zaradi močnega deževja, ki je v preteklih dneh povzročilo poplavo Stasinskega in drugih polj na tem predelu. Pri reševanju so sodelovali poleg delavcev treh bližnjih podjetij tudi jugoslovanski vojaki. B. B. no odgovoriti na ta problem, toda dali sd mi razumeti, da mi bo celotna doba težko priznana. Bralcu lahko zagotovimo, da mu bo v okviru obstoječih zakonov v zvezi s pravico do pokojnine, kot tudi z višino pokojnine priznana vsa doba bolezni in ne samo doba, ki mu jo je socialni zavod v času bolezni uradno predpisal. To pa seveda le v primeru, da je bil v času pred boleznijo že socialno zavarovan. K svoji zahtevi lahko navede zakon št. 218 od 4. aprila 1952. Zanimivo vprašanje nam je zasta vil tudi bralec Maver R., ki pravi: V pokoj sem šel že pred dvema letoma, toda pri pokojnini mi niso priznali vojaške dobe, ker nisem mogel dobiti ustreznih dokumentov, s katerimi bi dokazal, da sem odslužil vojaški rok. Sedaj sem končno dobil dokumente in napravil prošnjo za povišek pokojnine. Zanima me od kdaj mi bo povišana pokojnina ali od prejema dokumentov dalje ali od dneva, ko sem zaprosil za pokojnino. V zvezi z gornjim problemom obstajata dva zakona, ki drug drugega spodbijata. Socialni zavod seveda, ker se mu to izplača, jemlje v poštev tisti zakon, ki pravi, naj se povišek pokojnine začne izplače vati z naslednjim mesecem od dne, ko je zavarovanec napravil prošnjo za povišek. Temu postopku marsikdo ugovarja in nekateri so tudi predložili pravde, kajti zavarovanec ima dejansko pravico do poviška že ob upokojitvi, formalno pa izplačilo odlagajo, dokler upokojenec ne predloži ustreznih dokumentov. To sedaj preučuje Ustavno sodišče, ki bo izreklo dokončno razsodbo, na katero bo moral tudi naš bralec NAHA (Japonska), 10. — Ameriško tovorno letalo, na katerem je bilo enajst članov posadke, je da nes strmoglavilo v morje malo po vzletu z letališča pri Nahi. Kljub dolgemu iskanju do sedaj še niso našli preživelih. Odpade žrebanje ENALOTTO RIM, 10. — Tiskovni urad ministrstva za finance je sporočil, da ne Ido žrebanja ENALOTTO št. 15 od 11. aprila, ker so sindikalne or ganizacije proglasile stavko uslužbencev. Štirje člani posadke, ki so jih nepoškodovane, po zdravniškem pregledu, odpeljali v hotel, so se danes srečali z brodarjem in inšpektorjem pomorske družbe, ki sta včeraj zvečer prišla iz Londona. Na genovskem pristaniškem poveljstvu je bila danes vrsta srečanj in pogovorov v zvezi z nesrečo. Navzoča sta bila tudi podtajnik trgovske mornarice Cervone in inšpektor pristaniškega poveljstva Battaglieri. Skupina komunističnih senatorjev je danes predstavila ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, s kakšnimi ukrepi ministrstvo namerava od sedaj dalje zavarovati italijanska pristanišča, da bi se take nesreče ne ponovile. Podobno vprašanje so predložili tudi nekateri senatorji PSIUP in PSU. Ministrski predsednik Rumor je na današnjem zasedanju izrazil svo je sočustvovanje v zvezi z nesrečo in sožalje vsem prizadetim družinam. Predsednik senata Fanfani se je pridružil tej izjavi, dodal pa je še da bi morala poskrbeti za primemo opremo italijanskih pristanišč. Minister za trgovinsko mor narico, senator Mannironi, je poslal angleškemu veleposlaniku Patricku Hancoocku telegram, v katerem mu izraža svoje sožalje in sočustvovanje cele italijanske mornarice. Saragat pokrovitelj nagrade «Campione d!talia» IZ TRŽAŠKE KRONIKE 19. MARCA JE MED PLOVBO IZBRUHNIL POŽAR V skladišču ciprske ladje v zalivu tli ribja moka Poveljnik je zaprosil tržaške gasilce za pomoč Z gašenjem bodo začeli danes zjutraj Sinoči je priplula v tržaške vode ciprska ladja «Elicon», ki bi morala raztovoriti na Reki 1200 ton ribje moke. Ker ba se raztovarjanje v reškem pristanišču preveč zavleklo, je ladja nadaljevala plovbo proti Trstu. V tržaških vodah pa je poveljnik zasumil, da v nekem skladišču, kjer je med plovbo po Sredozemskem morju že 19. marca izbruhnil požar, še vedno tli. Zaradi tega je zaprosil tržaške gasilce za ogled. Tl so sinoči pod vodstvom namestnika poveljnika inž. Rivero zapluli z motornim čolnom št. 302 z brizgalno k ladji in ugotovili, da v skladišču v resnici še tli. Ker zaradi hermetično zaprtih skladišč ni nobene nevarnosti, da bi požar zavzel večji obseg, se gašenja niso lotili. Položaj imajo pod nadzorstvom, zaradi česar bodo ladjo danes zjutraj zavlekli do kakega pomola, kjer se bodo s primernimi silami in gasilskimi napravami lotili gašenja. Na ladjo so prišli tudi predstavniki pristaniškega poveljstva. de, kolikor stane šipa na vhodi vratih. i rešilni1 pripelj* I Pi Neroden padec priletnega moža V jutranjih urah so avtom tržaških gasilcev . . v bolnišnico 72-letnega upokojeni Giovannija Sincovicna, ki stani v zavodu občinske podporne us« nove v Ul. Pascoli 31. Ker so S g-. covichu ugotovili rano na desni ■ brvi in udarec na desni strani » la, so ga s prognozo okrevanja 8 dneh pridržali na nevrokirurška ■ oddelku. , X Osebje rešilnega avta je pove« obe lo, da so moža našli ranjenega ski] vogalu Ul. Pascoli z Largo N id za v lini. Kaže, da je mož zdrsnil' pos robu pločnika in nerodno PaC «g: na tlak. pos TOKIO SE SELI... (Nadaljevanje s 4. stranV buldožerju a v. 1 Vespist podrl dekle Zaradi udarca na glavi, rane na desni strani čela in na levem ko- lenu so včeraj popoldne sprejeli prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku 20 - letno prodajalko Rito Braieo iz Šalite di Gretta. Dekle je izpovedalo, da lici navciv k/\j inuiui ~ ~ — ■ — *-- počakati, če bo hotel izvedeti kaj jo je med prečkanjem Miramarske- ga drevoreda izven prehoda za peš ce podrl z vespo na tla 18-letni Nunzio Romano iz Videmske ulice 73. Neznaten plen nočnih tatov novega. Bralec Grmek A. piše, da mu po novih odločbah v zvezi z družinskimi dokladami za upokojenca še ni jasno, kako so mu te doklade izračunali. Prej je prejemal 10-odstotni povišek za vsakega družinskega člana (za ženo in očeta). Na tak način se mu je pokojnina povišala za 20 odst. Sedaj pa ne ve, koliko dobi za vsakega in prosi za pojas- ________ ________ nilo. i niči pričakal 30-letni zaročenec last- Znano je, da so z novim pokoj-1 niCe Michel Chiotachis, rojen v timskim zakonom spremenili višino Grčiji, ki je agente opozoril, da so Včeraj 20 minut po polnoči je morala policijska patrulja v Ul. Rittmeyer, kjer so neznanci malo prej vlomili v notranjost pralnice «Self - Candor*. Policijo je v pral- družinskih doklad za upokojence in to tako, da so postale družinske doklade upokojencev enake družinskim dokladam industrijskih delavcev. S to normo so pridobili na pokojnina vsi upokojenci, ki dobivajo pokojnino pod 50.000 lir. Višina družinskih doklad za upokojence je sedaj sledeča: za otroke 5.720 lir mesečno, za soproga 4.160 lir mesečno, za starše pa 2.340 Mr (za vsakega) mesečno. D. C. lokal” zaprli ob 19.30, vendar niso spustili roleja, ker je ta pretežak in vrhutega pokvarjen. Po njegovem mnenju so tatovi, ki so s peto čevlja ali s kakim topim predmetom razbili šipo vhod nih vrat, ukradli le 590 lir, ki so bile v blagajni. Če je kaj drugega izginilo bi morala povedati njegova 26-letna zaročenka Gianna Bemes-si iz Ul. Baiamonti 38 ali kaka uslužbenka. Vse kaže, da je Ber-nassijeva utrpela le 10.000 lir ško- kovnega delavca na pri stroju za mešanje betona. ^ niš] Novost v tem poletu, ki ga -japonska prestolnica, so neboti® kd. Do pred nedavnim na JaP® °r skem niso smeU graditi nebotiri dob kov, ker je Japonska »potres« obč področje*. Japonski arhitekti pa Ijo, odkrili nov način gradnje, ki ® pušča tudi 30-nadstropne nebot» a nike, ki da jim potres ne more» živega. Seveda so te gradnje drl nar je, ker je vse železobetoosko ogr» leje J C, IVCI JC vot “ h ° je vezano. Toda Japonska je « gor ___ _ jv s,ui, gata, pravijo tisti, ki o tem ov vidj čajo. Bogastvo Japonske pa je, P ben znano, v skrajno ceneni in hkr> jj^. izredno marljivi delovni siM. In zakaj se Japoncem tako P; di v podzemlje? Opazovalci P*‘ lihe vijo, da sta možni dve razlaž jjjj predvsem je res, da je Japons* j. ■ _____X___in preavsern je res, ua je priročno siromašna dežela in ‘ nQ treba varčevati s slehernj zato kvadratnim metrom površine. * kio, ki sedaj šteje 12 milijonov f , ‘Lci bi val cev, zavzema izredno pofj no, ker so doslej gradili le n® zmo hiše. Toda Tokio bo v dobri izra poldrugem desetletju štel najn^ itali dvakrat toliko prebivalstva, to ; kroj pravi najmanj 25 milijonov lju“ Vajc In kam s toMkšno množico? Dr%j. moment, ki se navaja s tem v zri ^ je obrambni moment. Japonska L. cer nima svoje vojske, zato P8.' JuV na Japonskem veMko ameriške 4rža ske. Podzemlje bi v primeru ^ biča ne služilo za zaklonišče. ih ; stav _____________________________ RADČpMlERE POVSEM NOV VELIKO NAGRADNO TEKMOVANJE 21 Kg ZLATA MILAN, 10. — Predsednik republike Giuseppe Saragat je prevzel pokroviteljstvo tretje prireditve nagradnega tekmovanja »Campione dTtaMa*. ki ga prireja deželni svet časnikarske zbornice v Lombardiji ob sodelovanju združenja »Pro lo-co» mesteca Campione. Letos bodo nagradili izključno časnikarje, ki so lani objavili lastno knjigo. Nagrade v znesku 7 milijonov lir bodo podeljene avtorjem raznih zvrsti književnosti. Predsednik republike je dal na razpolago pristojni komisiji zlato medaljo, ki jo bo ta dodelila po svoji uvidevnosti. Razdelitev nagrad bo 26. aprila. Talna voda ustavila 22 delavcev v predoru BEOGRAD, 10. — Po osemnajstih urah napora je reševalnim ekipam le uspelo rešiti delavce zagrebške- «RADIOCORRIERE-TV» za ta teden je pravi rudnik zlata. «RADIOCORRIERE-TV» je namreč v velikem in Izvirnem nagradnem tekmovanju med svojimi bralci dal na razpolago enaindvajset kilogramov zlata. Kupite «RADIOCORRIERE-TV» in s tem boste sodelovali tudi pri izžrebanju nadaljnjih tisoč zelo bogatih nagrad. «RADIOCORRIERE-TV» je povsem obnovljen tednik, da bi postal vedno bolj moderen in informiran. iikfdniatvO' TRST - UL. MONTECCH1 6, n, TELEFON 93-808 la 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: CJUca nurjliiiiai rv/, * ___ __ ~ ______________IRUVI Rt> UITP1 imeflmMnA fttavillrA O lil Mazalo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 • NAROČNINA: mesečne «60 1U - »naprej, UREDNIŠTVU: trst - uu mu« xcw«. »> »rovin™ , tednu m nedelto 50 nara (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1000 starih dinarjev) letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštna tekoč) račun: Zali letna 2.700 Ur, polletna 5200 lir, ^islet??ul^an„ stan o* 3/1 22-2OT tekoči račun prt Narodni Danki » Ljubljana - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: /.a vsah mm v širim enega stolpca: trgovski 150 dnančno-upravn) 250, osmrtnloe ISO tlaka, itn.